Listnica. Iz upravnikovega dnevnika. Bes te lopi! Nejevoljen sem, prav zelo nejevoljpn. Od novega leta spm se me še ni polastila ni en dan veselost. Prevelika blagajnico imam. Nikdar mrcina neče biti sita. Tako lačna in suha zija v me, pa še tako porogljiro, da že ne marara v to strašno praznoto več pogledati. Sprva sem jo tolažil iu sam sebe tudi. Le potrpiva, sem d^jal. S proaincem bova zadoroljna oba. Tebi, ljuba praznota, napolnijo pridoi naročniki lačpn trebuh, — jaz pa dolžnike, ki me že tako postrani gledajo. Pa — alomka boš! Narofiniki molče kot grob, uaročaina kaplja, kot bi se prar nič ne mudilo, pa kar prav nif. Bea sem nejevoljen. Na zrak grem malo. Morda mi pride kaj pametnpga na misel. Pred tiskarno stojim. Ne grem noter: tirjali me bodo, si mislim in ji obrnem hrbet. BEako je 8 Tovarišem?" Za mano se je oglasil tovariš Crnagoj. ^Obupno skoro," mu odgovorim vdan. ..Odporedujejo?" Kujon, se menda norčuje, si mislirn. BNe boš, tovariš črnagoj, ne odpovednjejo ne!" se odrežem. BNasprotno. Število •aaročnikoF se množi — ampak —" .No, kaj?" BŠtevilo pa6 veliko, ali plačnikov ni." In sem se zopet ujpzil: niti na izprebodu rni blagajna ne gre iz glave. Pa seže tovariš v žep. BVeš kaj," mi pravi, nNaročnino treba zvišati vsaj na 10 E !" V žppu njegovem je nekaj zažvenketalo kot kronice. Zdi se rai, da mi je ob tem glasu šinilo veselje preko obraza, in tovariš je moral to opaziti, zakaj zasmejal se mi je prav od srca. Skoro 8em bil malo indigairan zaraditega veselega smeha, pa sem dejal: BEako ne bom vesel, ko sem po dolgem času zaslišal cveok za Tovariševo blagajno." BNa! Tu imaš razen že poslanih 8 E naročnine še 2 E. Prostovoljno plačara za naše vrlo glasilo 10 kron naročnine, ker uvidim, da ob tej Daročnini ne tnore izhajati list." BTo je pa res, gola resnica," se oglasi 2a nama tovariš Lavtižar. Priromal je pravkar ii Smartnega pod Sr. Goro. nNa, Andreje, tudi jaz tako kot Oroagoj. Je res prav tako. Prej smo dobi?ali Tovariša pol manjšega in samo dvakrat na me- sec. Povečali so njegov obseg, štirikrat ga dobivatno na mesec — plačamo pa ravno toliko. Je res prav tako." Ne vera, kako mi je bilo pri srcu, ko aem čul te bespde. Vsekakor veselo. Že sem gledal v prihodnje — sklenil sem bil namreč takoj — da to redko stanovsko zavest zapišem v zgled in posnemanje — blagajoo poloo. Več se mi ne bo režala njena praznota tako porogljivo y obraz. Zadovoljen, hvaležen, iznenaden sem stisnil roko vrlirna tovarišema in se poslovil. BEaj pa je to ?" me vpraša žena doma. .Kaj?" BGospod I. E., tu iz Ljubljane je poslal 10 E kot naročnino za .Učit. Tov." BImam jaz dva taka" sem ji dejal — in poaosno pogledal po blagajni. ,Ali bo dosti posnemalcev ?" je dejala. nPrav gotovo! O tem ne dvomim." Tovariši, ali nisem prav odgovoril? —