Sonja Sever
Bebček Miha
Uustriral M. Sedej
Preden je Mihec legel k počitku, je še brž odrinil posteljo, a pred miškino luknjo položil velik kos kruha, ki ga je poprej namočil v kašo.
»Tako, porednica. da mi ne boš spet hodila v škodo. Tako si po-/rešna, da bi se sptavila še na malega Mihca in mu pojcdla glavo!«
Ko je bilo to važno delo opravljeno, je spet porinil posieljo na prejšnje mesto in legel. Nocoj ni videl zvezdic, zakrival jih je oblak. A Mihcu je kljub temu glasno pelo in zvenelo v duši: »Juiri grem domov, grem domov! Mama, kmalu pridem k tebi!« In te lepe misli so ga zazibale v sladke sanje.
Tako sladku in trdno Mihec že dolgo ni spal in pa/.nik ga je moral zjutraj pošteno stresti, da se je zbudil.
»Brž, Mihec, mudi se že!« ga je po.stavil na noge in inu celo po-magal v hlače. Mihec se je široko zasmejal, saj gre vendar domov, v prostost! Roke so mu kar trepctale od razburjenja. Od sreČe Še vedel ni, kdaj se je oblekel in zajtrkoval.
»Pripravljena sva in sedaj greva,« je končno rekel paznik. »A to pustiš tukaj za mene, kajne?« je pokazal na Mihceve umotvore, ki jih nocoj požresna miška res ni oglodala.
»Seveda, seveda, to je vaše!« je spet vneto prikimal Mihec, še enkrat s toplim pogledom objel svoje delo in od sreče žarečega obraza slcdil pazniku.
Odslej jc Šlo Milicu vse prepočasi. Kako leno se odpirajo železna vrata, kako dolgi so hodniki, kako visoke stopnicel Ven, le ven na prosto, čimprej iz te strašne ječe! Globoko si je oddahnil, ko sta končno le stopila skozi veliko vežo na prosto. Kar stekel bi proti domn, toda paznik ga je prijel za roko in odpeljal čez cesto. Tam je stala poštna kočija in vanjo sta sedla. Mihcu se je oudno zdelo, da se bo sedaj kar vozil domov. »No, tako pridem saj hitreje,« se je razveselil in se udobno namestil na mchkem sedežu. Nestrpno je fedaj opazoval kočijaža in čakal kdaj bodo konji potegnili.
»ITijo,« je naposled kočijaž švignil z bičem in voz je zibaje se zdrdral skozi trg. Toda — a!i se ae vozijo v drugo smer? Saj cerkve z zvonikom ni videl, ko so ga orožniki pripeljali sem,-a sedaj se vozijo miino, je za-skrbelo Mihca. »Mogoče pa se peljejo po kaki drugi poti nazaj,« se je tola/.il in napeto gledal skozi okno. Ne, po tej cesti prav gotovo ni prišel sem. A kjc je gozd, kje je rcčica. ki jc ves Čas spremljala cesto? Končno so lc dospcli k rečici in tudi gozd se je pokazal. Ioda kaj je to? Saj vozijo ob rečici navzdol. a domača vas leži gori proii izviru! Prestrašeno je gledal paznika in ga skušal vprašati. kam se peljejo. Živo mu je do-kazuval, da bi se morali voziti gor. a ne do!.
»Vcm. vem.i je kimal paznik. >ti hi rad domov. Toda ne gremo domov, ti moraš sedaj dol v mesto. v Šolo, v veliko hiso. kjer je poluo oirok in zelo lepo. Tam se boš xeliko lepega naučil in nikoli ne boš lacen in sam. Ko boš pa vse znal, tedaj te popeljemo spet doraoT-.*
243
Mihec je ves trd strmel v pazntka. Toliko je razumel, da ne gre domov, temveč še naprej v daljni tuji svet, v veliko hišo, ki gotovo ne bo boljša kot ona, v kateri je bil sedaj. Zapeklo ga je t srcn kot bi ga prebodlo tisoč mečev. Divje je zakrilil z rokami in zarjul kakor ranjena zver. Že je hotel skočiti z voza, toda paznik ga je čvrsto prijel in potisnil nazaj na sedež.
»Nikar, fant,« ga je mehko tolažil. »Priden bodi, saj te ne peljetn v jeco! Tam ti bo mnogo, mnogo lepše kakor doma, nihce ti ne bo žalega sioril. Saj ti hocemo samo dobro, tudi jaz, mar ne Terjaraes?« Tako niu je govoril in ga miril.
Mihec je liapeto zrl na njegove ustnice iu nmogo tega razuracl. Najbolj pa je razumel, kar so mu govorile njeg<rve oči, iz katerih je sijala sama dobrota. Unesel se je in odslej že sfareku na Ijubo mirno sedel v kotu. Žalostno je zrl predse. toda nenadoma so mu spet živo zasijale oči. Pozorno je gledal skozi okno in se radovedno oziral po okolici, kakor da bi si hotel za vselej vtisniti v spomfn vso dolgo pot.
V daljavi so se pokazale veiike hise, še mnogo vecje kakor v trgu, a nad njimi so se dvigali vitki cerkveni stolpi.
»VidiŠ, Mihec, to je mesto in Če boš priden, boS tam videl veliko lepih stvari,« je dejal paznik. Že so se ob cesti vrstile Kisice, kmalu so prišle vse večje in vecje, dokler niso stale z leve ia desne v nepregledni strnjeni vrsti.
Voz se je ustuvil iu izstopila sta. Stala sta pred dolgim. visokim zidom,,z velikimi težkimi vrati. Mihcu se je od strahu stisnilo srcc. »Kaj neki je za to strašno steno?« je ugibal. V tein je paznik potegnil za zvonec, v vratih je nekaj zašklopotalo in odprla so se sama od sebe.
»Ne, ne, tu notri ne gremU se je naenkrat branil Mihec in prav gotovo bi utekel, če bi ga ne bil paznik čvrsto prijel in s silo porinil skozi vrata. Mihec se je začudeno oziral. Saj tukaj ni tako grdo, kakor se je bal. Pred seboj je zagledal velik vrt, tako lep, kakršnega še nikoli ni videl. Na umetno zaokroženih gredicah so cvetele cvetice vseh barv iii veli-kosti, a med zglajenimi tratami so se vile snežnobele stezice; pod senčniin drevjem in grmoTJem so vabile bele klopi. Sredi tega lepega vrta pa je stala velika stavba. Niti najmanj grozna se mu ni zdela. A glej tain, po stezicah, so se veselo podili dečki, vsi v onakih modrih oblekah.
Mihec se ni več branil in mirno je sledil pazuiku. Kmalu so ga tudi dečki opazili in se mu radovedno približali. Začudeno jih je Mihec gledal, kajti zelo nenavadno so se vedli. Veaoiner so nekaj živo migali s prsti, kakor bi se z njimi med seboj razgovarjali.
Iz hiše je ta Čas stopil starejsi gospod, ki ga je pazuik spoštljivo pozdravil in mu oddal neki spis. Bil je to ravnatelj gluhonemnice. Z res-nim obrazom je precital pismo, nekaj rekel pazniku in pomeril Mihca od glave do peta. Dal mu je znak, naj mu sledi. Mihec je prepadeno gledal paznika. ki mu je naenkrat podal roko v slovo. Mar on ne bo ostal tu, se je prestrašil.
»Zbogom Mihec, priden bodi in nikar se ne boj,< ga je tolaŽil stari prijatelj, ko je videl fantove prestrašene oči. » Jaz moram sedaj iti, toda pridem te že še obiskat!« Mehko ga je Še pobožal po laseh in krenil proti izhodu.
244
Mihcu so silile solze v oči. Mar se res mora od vsega posloviti, kar mu je dragor Že je hotel steči za njim. Toda ravnateli ga je čvrsto prijel za roko in vrata so se zaprla za paz-nikom. Mihec jc koprneče gledal na vrata, skozi ka-tera je izginil njegov edbii prijatelj. »O, tudi jaz poj-dera kmalu skoznje!« je vroče zaklicalo v njem. A ravnatelj mu ni pustil časa za te misli. Odpeljal ga je v poslopje in tn se je  začelo  novo  življenje.                                                  '    "
Najprej so Milica v neki sobi zapisali v debelo knjigo in ga dolgo izpraševali. Vse, prav vse so hoteli vedeti od njega, dasi se niso skoraj nič razumeli. Nato so ga odvedli v veliko dvorano, ijer je stala postelja pri postelji, a ob vznožju vsake je bila omarica z uiuivalnikom, vrčem za vodo in milom. Tu so mu pokazali posteljo v kotu, ta bo odslej njegova. Nato se ie moral skrbno umiti ter obleči novo perilo. Dobil je prav tako modro obleko, kakor so jo imeti vsi drugi deeki na vrtu. Potem so ga odvedli v drugo, še večjo dvorano. Tu je stala dolga miza, okrog katere so miruo sedeli dečki in pridno zajemali iz krožnikov. Tudi tu ie dobil Mihec svoj prostor, krožnik in žlico in sedel h kosilu. Oči vseh otrok so se radovedno uprle vanj. Na koncu mize je sedel neki gospod. Mihec je bil ves zbegan. Nairajši bi se skril pod mizo ali pobegnil. Kaj bi dal, da bi sedai sedel pri svoji sivki na paši in z njo delil skromen košček kruha! Tako je žalostno razmišljal in gledal predse. Toda zdajci je gospod na koncu mize dvignil prst in pokazal, naj je! In Miliec ]e jedel, dasi so ga solze tiščale. <3a je komaj požiral.
Po obedu se je moral Mihec postaviti z drugimi v red in v lepi vrsti ^o odkorakali na vrt. Tu so se dečki kaj hitro razkropili in veselo igrali. /a Mihca se niso dosti zmenili, le paznik z rjavo suknjo in čepico ga je stalno spremljal z očmi. O. te paznikove oči! Gledale so ga kakor hudo-delca in MiBca je kar zazeblo v srcu. Rad bi ubežal tem pogledom, se skril, toda zaman, spet in povsod so ga spremljali.
Mihec je obhodil ves vrt in pri tem dognal, da je okrog in okrog obdan z visokim zidom, ki bi ga ne bilo mogoče preplezati. To spoznanje ga je silno potrlo in s povešeno glavo je taval med gredicami. Nič več mu ni ugajal ta vrt, zdelo se mu je celo, da prekrasne cvetice le žalostno kimajo na gredicah. Še trava se mu je zdela manj zelena kakor na do-niačem travniku. O, koliko lepše je doma, na paši, ob robu gozda, ob potokii!
Kakor laKki metnlji so mu poletele misli v domači kraj in kinalu je bil v duhu pri sva\[ srvki. Veselo se je podil z 1150 čez travnike in pašnike, se vrgel v dehtečo travo in užival zlato sončno prostost. Toda Mihec ni mogel dolgo tako lepo sanjariti. Kmalu je raoral spet stopiti v vrsto in vrnili so se v poslopje. Na hodniku so se dečki razdelili na več skupin in vsaka skupina je šla v posebno sobo. Mihca so pridelih najmlajšim, dasi je imel že skoraj trinajst let in z njimi je stopil prvič v sTOJem življenju v pravo šolsko sobo.
245
Mirno je Mihec aedel v prvo klop in se začu-deno oziraf. Silno nena-vadno rnu je bilo pri dusi. Velikeerne tableprednjim ga ie bilo skoraj strah. Mar nc oulji v njega kakor or-jaško oko? In kako Čudne slike so visele na stenah! Kazale so ogromna odprta usta, jezike in prste raz-IiČnih velikosti in v raznlh položajih.
Končno je vstopil ne-ki gospod in sedel za mizo ob fabli. Bil je to učitelj in začel je delati one čud-ne znake s prsti. Klical je zdai tega, zdaj drugega dečka k tabli in vsak je moral nekaj napisati in ponavljati znake. Kmalu je Mihec razumel, da se tn uče otroci čitaii in pisati in se s prsti razgovarjaii. To ga je zacelo zanimati in pozorno je sledil pouku. Kar sram ga je bilo, ko je videl. kako mali dečki urno odgovarjajo. a on o vsem tem še pojma ni imel. Ker pa je bil zelo bister. si je kmalu mnogo zapomnil.
Ko je po končanem poiiku učitelj poklical tudi njega, se ni mal<» začudil, ker ga je Mihec kar dobro razumel in oa tabfo prav Jepo na-risal črko o, pa še oko zraveu, na to Še i in iglo in tudi e in a. aDobro. dobro.c ga je pohvalil učitelj.
Druga \ira je bila manj zabavna. Otroci so se učili izgovarjaii po-edine giasove. Ucitelj je kazaf na slifce in folmacil, kafco je treba za-okrožiti usta, kam položiti jezik, da se iztisnejo pravi glasovi. Poklical je olroke k sebi, jim nolagal prst na grlo in ustnice in tudi sam široko odpiral usta. Poklical je iudi JVIihca in se dolgo trudil z njim. Toda kakor ga je novi učenee začudil v prvi nri s svojo bistrostjo, tako je bilo seaaj težko z njim. Niti enega poš(enega glasu ni spravil iz njeg&. Potem ]e prišlo račnnstvo. Tu je bil Mihec spet doma. Prišteval in odšteval je s paličkami >n kamenčkir kakor da bi bii to dclal že Bog ve koliko let. in kar tudno se nm je zdelo. da drugini dečkom to noče prav v glavo.
RaČunstvn je sledtlo rocno delo. To je bilo nekaj za Mihca! Vsak deček jc dobil kos mastne gline. Nato je postavil učitelj na mizo kroglo in kocko in ii dve stvari naj sedaj vsak sku.ša naredi(i. Toda kaj bi tMihec delal take otrnčarije, kroglo in kocko, v katerih ni žirljenja! Njegovi prsfki so kar po svojc obTikovali mehko glino. in glej. naenkrat je stala pred njim, kdo drugi kot koza sivka. Mrzlično je delal dalje, rad bi postavi! se kocico. tona naenkraf se je preplašeno zdrzni!.
Pred njim je sial učitelj. S prstom je pokazal na kroglo in kocko, čeŠ: to sem ukazal delati! Tn, o gorje! Z neusmiljeno roko je zmeckal kozo. Kakor z mercm je Mihcu prebodlo srce. Bilo mu je, kakor da niu je unicil živo aivko. s katero se je t dulni ravnokar še tako lepo razgo-varjal. Divje so mu zažarele oci, pesti so se mu kar same stisnile in že je skofil. da bi kaznoval okrutneža.
246
Učitelj ga ie prestregel in čvrsto zgrabil za roke. Mihec se je trgal in besno tulil. V razredu je nastal krik in hrup. S hodnika je pritekel paznik.
»Oho, a tak je ta požigalec!« pravi paznik in izvlece pobesnelega Mihca iz razreda.
še preden se je Mihec zavedel, se ie znasel sam, zaprt v tesni izbici, Na mah ga je minila kipeca jeza in silna žalost ga je obšla. Sedel je na zaboj, ki je stal v kotu, in razmiŠljal o svoji bridki usodi.
iPožigaleo, požigalec,« ga je bolno skelelo v duši. O, tocno je videl, kako je paznik spregovoril to besedo. A sedaj bodo vsi, tudi učitelj in dečki. prepričaui, da je hudodelec. Vroče solze so mu zalile bledi obraz. Sponmil se je starega paznika v kaznilnici, ki je edini lepo mislil o njern in se prisrČno veseul vsega, kar je naredil iz kruha. A ta učitelj! Čemu mu je zmečkal sivko:* »Pobegnem, prav gotovo pobegnem od tod!« je trdno sklenil. Toda spomnil se je visokega zidu okrog vrta in močnih vrat, ki jih odpira lanko samo paznik. in še veČja žalost ga je obŠla. Zavedal se je, da ne bo mogel tako kmalu uteči. Tako je misiil in ugibai, kaj naj stori, toda nič pametnega se nv mogel zmisliti.
Tedaj so se odprla vrata in vstopila sta ravnatelj in učitelj. Mihec ju je plaho gledal, toda čudno. v njunih očeh ni bral jeze, skoraj dobrol-Ijivo so zrle nanj. Ravnatelj je siopil k njemu, mu prijateljsko položil roko na rame in počasi govoril:
»Mihec, saj si vendar drugače pameten fant, kako si.mogel tako zdivjati! Glej, vsi ti hocenio ie dobro! Tu je šola, kjer se boš mnogo lepega naučil in če boŠ priden, te bomo vsi radi imeli. Daj roko, Mihec. in obljubi, da boŠ priden in da ne boš nikoli več zdivjal.*
Mihec je pozorno opazoval ravnateljeve ustuice in skoraj vse razu-mel. Sedaj ga je res bito sram, da je tako vzrojil. Plaho je prožil rav-nateljju desnico.
slako. vidiš, sedai pa daj Še gospodu učitelju roko iii obljubi, da boš vedno le to delal, kar bo ukazal,« je dejal ravnatelj.
Mihcc je bil ves zmeden. /akaj ucitelj se mu je dobrotliivo nasmeh-nil in mu prožil roko. Tolike prijaznosti ni prieakoval. Mogoče pa se je le motil in učitelj sploh ui mi.slii nič hudega. Seveda ga bo odslei slušal. Saj je samo zato vzrojil, ker se mu je zdelo, da mu je zmečkal žito sivko. Iskreno mu je stisnil roko in prikimal. Mirno je nato odšel z ostalimi dečki k vecerii.
foda kako ga je zabolelo, ko je videl, da ga tovariši skorai boječe gledajo. Fanta. ki sta sedela pri mizi na desni in Ievi, sta se celo dalec odmaknila, ko je prisedel. Oči paznika pa so ga skoraj prebodle. Strogo so sledile vsakemu njegovemu gibu.
Kako pa je šele Mihca potrlo, ko so Šli k počitku! Paznik je bil njegovo posteljo premaknil tik do zagrinjala, za katerim je on spal. »Kakor hudodelca me straži!« je zapeklo Mibca v srcu in tiho se je jokal skoraj vso noč pod odejo.
Prestrašeno se je zdrznil, ko ga je paznik drugo jutro zbudil. Začu-deno se je oziral okoli, kje neki je? Ah da, tu je, v zavodu! Še ves omotircn je zlezel iz postelje, se urail in oblekel ter sledil tovarišem v obednico.
Po zajtrku se je začel pouk. UciLi so sc naiprej nisaii in čitati. Mihee spočctka ni sledil. Bog ve, kod so mu tavale misli! Toda kmalu ga je začelo zanimati. »Mar ni to čudovito, kako lahko s pisavo pove vse svoje misli!« ga je zdajci prešinilo spoznanje. sč"e bom znal čitati in pisati, bom lahko točno opisal ravnatelju, županu. orožnikom in vsem,
_
kako je bilo tisti večer in jim dokazal. da nikakor nisem zažgal senika.« Ta nova misel ga je tako prevzela, da je odslej skoraj vročično sledil pouku. Risal iu pisal ie črke s tako vnemo, kakur bi se še isto uro hotel naučiti vso abecedo. rri tem je skoraj pozabil na svojo bol.
Ko so spet delali ročna dela, je poslušno oblikoval le to, kar je ukazal učitelj. Med odmorom na vrtu pa je bil zopet sam, le paznikove oči so še bolj budno spremljale vsak njegov korak. Mihcu jc postalo iežko pri srcu, Begal je iz kota v kot in ni našel miru. Toda ko so spet šli v poslopje na delo, je bil na videz popolnoraa miren in ves dan je ubogljivo delal vse, kar so nni ukazali.
Sledili so enoličiii dnevi, podobni drug drugemu, kakor obleke deč-kov tega zavoda. Spati, jesti, učiti se, sprehajati se po vriu, a okrog vrta visok zid, povsod pa stroge paznikove oči: to je bilo sedaj Mthčevo življenje. Kaj so naredili ti kralki dnevi nesreče iz njega! Frej ve<"no veseli in smehljajoči se otrok se je sedaj resen in vase zaprt vlekel kakor zlomljen cvet po zavodu. V ročuih delib, pletenju košar, mizar-jenju in rezbarjenju, oblikovanju iu risaniu je bil pravi mojster. Le iz grla ni nikoli spraTil poštencga glasu. Tako so minuli tedni, en mesec in dva. V zavoau so že vsi mislili, da se je Mihec popolnoma poiniril
in vdal v svojo usodo.
A vendar, v Miheu je tlelo in tlelo. Veter. ki mu je prina-šal Tonj z bližniega gozda in travnikov, je vzbujal t njem vse močnejše brepenenje po svobodi in lepem domačem kraju. Misel na beg je posta-
tala  vse bolj  živa v mem  in akor ujeta ptička v kletki je prežal   na   priložnost.   Koliko ¦tsmelih načrtov je že skoval v svoji  domišljiji,   toda  vse  za-niau! PreTisoka je bila ograja, preveč budne oči paznikov.
Toda nekega dne se mu je popolnoraa nepričakovano od-prla pot v svobodo. Na vrtu je stal naložen voz trave, katero so kosci že navsezgodaj nakosili. Mibec se je pravkar sprehajal osamljen po vrtu. Zagledal je voz in ta hip ga ie kakor blisk prešinila niisel: »Voz bodo odpeljali skozi vrata in če r»i bil jaz na njem, bi se z njira odpeljal ven na cesto!« V Miheu je vse trepetalo. Svoboda, zlata prostost se mu smehlja! Toda previdno!
Počasi se je približeval vozu in malomarno gledal okrog sebe, kakor da ga naložena trava niti najmanj ne zanima. Pobral je po poti še kako cvetlico, jo poduhal in se skozi pol priprte veke oziral, če ga nihče ne opazuje. Že je stal tik ob vozu in glej, paznik mu je prav ta čas kazal brbet. »Sedaj, sedaj!« je zaklicalo v mem. In res, spreten skak in že je Mihec izginil v travi na vozu. ]oj, kako mu je trepetalo srce! Tesno se je zvil v klobčič in negibno čakal, kaj bo. Kaj, če še dolgo ne zaprežejo konia, a medtem opazijo, da ga ni? Iskali ga bodo. In če pretaknejo toz? Take misli so mu švigale po glavi kot razbeljene puščice. Še dihati si ni upal. Čakal je in čakal in trenutki so sc mu zdeli cela večnost. Medtem ko je Mihec trepetal na vo?,u za svojo svobodo, je minil odmor. Dečki so se uvrstili t red, a tedaj se je paznik začudeno oziial.
248
Kje neki je Mihec iz Dolge vasi ? Saj ga je pravkar še videl. Pogledal je po vrtu, tu ga ni! Mar se je vdrl v zemljo? Mogoče pa je že v razredu! Toda ne, tudi tam ga ni bilo.
Preiskal ie vso stavbo, pogledal celo v posteljo, če se ni ta čudak spravil pri belem dnevu spat, toda »Vlihca ni bilo nikjer. V zavodu je na-stalo veliko ruzburjenje, vse je hitelo iskati ubeglega gojenca. Pretaknili so pouovno vsak kotieek, toda vse zaman. Ker ga ui bilo v j>oslopju, so spet odhiteli na vrt, pogledali pod vsak grm in na vsako drevo.
V  tem je hlapcc zapregel in pognal konjička. Tako se je Mihec od-peljal v zlato svobodo. Strogi paznik mu jc celo sam uslužno odprl vrata in jih skrbno zaprl za niim, da mu iie bi utekel.
Ko je Mihec čutil, da so kouji potegnili in se voz ziblje po peščeni poti, mu je hotelo počiti srce od razburjenja. »Samo da sedaj ne ustavijo in preiščejo voza!« je vročično razmišljal. Toda ne, voz se je mirno ziba) dafje. »Že greino skozi vrata! Še malo, pa sem na svobodi! Smo že zunaj! Hešen sem, rešen!« mu je zavriskalo v prsLh. Voz se je mirno zibal na-prej. Končno je Mihec oprezno pokukal iz trave. »Na cesti smo, izven mesta! Le kfe je kočijaž?« Počasi je dTigal glavo in se oziral. »A, spredaj sedi in pridno poganja konjička. To je imenitno! Sedaj pa oprezno!« Neslišno kakor miška se je izkobacal iz trave in zdrknil zadaj z voza na t;esto. Še dva skoka in že je čepel v cestnem jarku.
Tu je Mihec mirno ležat, dokler ni voz izgiail za oviiikom. Tedaj se je hitro dvignil, slekel suknjo, jo obrnil, da je Lila siva podloga zunaj. in si zavihal nlače visoko čez kolena. »Tako, sedaj nihoe ne bo rekel, da sem iz zavoda!« se je zvito nasmehnil in stekel proti bližnjemu gozdu, kar so mu dale noge.
Ko so ga objele sence košatega drevja, se je skril za grm in se oprez-no oziral, če ga nihče ne zasleduje. Ne, nikogar ni bilo. ^Svoboden sem, pvoboden!« je tedaj zazvenelo in zapelo v njem. Globoko je vdihnil hiadni zrak, prsi so se mu napele in od sreče bi objel sonce in ves svel.
Hitel je naprej ob robu gozda. Zdaj pa zdaj se je ustaTil in se skrbno oziral. Rad bi še nocoj dospel v domačo vas. V velikem loku se ie izogibal kmetij in Tasic in kmalu je bilo mesto že daleč za njim. O, dobro si je zapomnil pot, saj ni zaraan tako napeto gledal iz kočije! Mar ni tam tudi rečica in cesta. ki lim kakor s prstom kažeta pot domov?
Uolgo je Mihec bežal in noge so se mu že Sibile. Toda ustaviti se ni mislil in tekel je dalje. »Kje neki je trg?« ga je že zaskrbelo. Sonce se je nagnilo k zatonu, ko je končno le zagledal visoki zvonik. »Torej vendarle!« si je oddahnil, sše raalo, pa sem doma! Toda v trgu so orož-niki,« se je spomnil. »Rajši počakam v gozdu, dokler se ne stemni.«
V skritem kotičku ob žuborečem studencu se je Mihec ustaTil. Željno se je sklonil nad bistro vodo in hlastno pil. Nato se je udobno zleknil v mah. Ta hip je pozabil na vse prestano gorje in globoko vdlhaval hladni gozdni zrak. Bil je neizmerno srečen, a v mislih že ves doma. Razgovarjal se je s svojo sivko in božal mehki mah, kakor da je to njen kožušček. Tako je užival prostost in sanjaril, dokler se ni stemnilo.
Tedai je Mihec oprezno stopil iz svojega skrivališča in v velikem loku zavil okrog trga. Kakor senca je švigal od grma do grma^ od debla do debla in kakor miška smuknil čez travnikc in polja. Tam daleč v mraku je stal trg. Kar pošastne so se mu zdele stavbe s svojimi razsvei-Ijenimi okni. ki so buljile vanj kakor rdeče oči, a ZTonik se je dvigal kakor velik, grozeo prst. ^Joj, da me nihče ne opazi!« se je zbal. Še bolj se je odmaknil od hiš in se oprezno plazil dalje. »Le trg naj še srečno (ibideni, potem sem rešenli si je vroče želel.                            (Dalje.)
249