VESTNIK SSPK
LETO H	KOPER, 24. MAJA 1957	ŠTEV. 19
V S E B : N A
Odredba OLO
153	Odredba o spremembi odredbe o kupovanju sadja in zelenjave neposredno od proizvajalce?
Objave občinskih ljudskih odborov
Občina Divača
154	Odlok o splošnem hišnem redu
155	Odlok o turistični taksi
Občina Piran
156	Odlok o socialnih podporah
157	Odlok o stanovanjskih skupnostih in kategorizaciji stanovanj
Občina Postojna
158	Odlok o dopolnitvi družbenega plana za leto 1956
Občina Pivka
159	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju socialnih podpor
Navodila o zdravstvenem nadzorstvu nad notranjim prometom z rastlinami Delitev dohodka turističnih organizacij Posojiia iz skladov za zidanje stanovanjskih hiš Javne licitacije za oddajo gradbenih del Register gospodarskih in zadružnih organizacij Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo leto
Odredba OLO
153
Na podlagi 62. člena Statuta okraja Koper in
2.	odstavka 3. točke Odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupujejo gospodarske organizacije kmetijske proizvode naravnost od individualnih proizvajalcev (Uradni list FLRJ št. 48/55) je Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper na seji dne 3. maja 1957 izdal
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O KUPOVANJU SADJA IN ZELENJAVE NARAVNOST OD PROIZVAJALCEV
Odredba o kupovanju sadja in zelenjave naravnost od proizvajalcev (Uradni vestnik okraja Koper št. 33/56) se spremeni tako, da se njeno besedilo glasi:
ODREDBA
O KUPOVANJU SADJA IN ZELENJAVE NARAVNOST OD PROIZVAJALCEV
Objave občinskih
OBČINA DIVACA
154
Na podlagi 29. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344/54) v zvezi z določbami zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni Ust FLRJ St. 34-371/55) in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni Ust FLRJ št. 58-633/55) ter 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divače na seji dne 13. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O SPLOŠNEM HIŠNEM REDU NA OBMOČJU OBČINE DIVACA
1.	člen
S splošnim hišnim redom se urejajo razmerja med stanovanjsko upravo oziroma hišnim svetom ter najemniki in podnajemniki stanovanjskih in poslovnih prostorov v hišah, ki so v upravi stanovanjske skupnosti ter med lastniki hiš, ki ne spadajo v stanovanjsko skupnost, in njihovimi najemniki in podnajemniki.
1.	člen *
Trgovske organizacije s sadjem in zelenjavo na drobno (trgovska podjetja, trgovine z rednim obračunom in trgovine s pavšalnim obračunom) ter gostinska podjetja in gostišča smejo kupovati sadje in zelenjavo neposredno od proizvajalcev v svojem sedežu in v neposredni okolici.
2.	člen
Kupovanje sadja in zelenjave se ne sme opravljati po nakupovalcih.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper.
St 04/2-4812/2-57
Koper, 3 maja 1957.
Drago Dolinšek, L r.	Albin Dujc, I r.
Predsednik	Predsednik
Sveta za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora
ljudskih odborov
2.	Člen
Pred vselitvijo oziroma izselitvijo je dolžan najemnik naznaniti vselitev oziroma izselitev hišnemu svetu in stanovanjski upravi oziroma hišnemu lastniku.
Ob prevzemu oziroma predaji prostorov se ugotovi njihovo stanje na zapisnik, ki ga podpišeta najemnik in zastopnik hišnega sveta oziroma lastnik hiše.
Ob nasilni vselitvi brez odločbe občinske stanovanjske komisije je hišni svet oziroma lastnik hiše dolžan zadevo takoj prijaviti občinski stanovanjski upravi.
3.	člen
Pred vselitvijo oziroma najkasneje ob vselitvi je najemnik dolžan podpisati stanovanjsko pogodbo.
Stanovalci se morajo pri vselitvi ali izselitvi ravnati po obstoječih stanovanjskih predpisih.
4.	člen
Najemnik sme sprejeti podnajemnika oziroma oddajati dele stanovanja v podnajem le s privolitvijo občinske stanovanjske uprave v skladu z obstoječimi stanovanjskimi predpisi.
Stran 122
URADNI VESTNIK
Štcv._19 —_24.^maja 1957
5.	člen
Najemnik ne sme pri izselitvi predati stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov v slabšem stanju, kot jih je prevzel, upoštevajoč normalno obrabo in mora vsako okvaro, ki je nastala po krivdi najemnika popraviti na svoje stroške, sicer stori to občinska stanovanjska uprava na stroške najemnika.
Ob izselitvi je najemnik dolžan izročiti, hišnemu svetu oziroma lastniku hiše vse ključe stanovanja, vežnih vrat ter drugih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa mora nadomestiti.
7.	člen
Prenovitve ali prezidave smejo najemniki izvršiti samo po prejšnjem dovoljenju občinske stanovanjske uprave oziroma hišnega lastnika. Ob izselitvi mora najemnik pustiti prostore brez odškodnine v neizpremenjenem stanju, razen če je bil z občinsko stanovanjsko upravo sklenjen drugačen dogovor.
8.	člen
Skupni prostori kot dvorišče, odprte kleti, stopnišča, hodniki, stranišča, vodnjaki in podobno morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Čas, način uporabe in čiščenja teh prostorov določi hišni svet oziroma hišni lastnik v sporazumu s svetom stanovalcev.
9.	Člen
a)	Najemnik je dolžan:
1.	vzdrževati najete prostore v rabnem stanju, kakor jih je prevzel;
2.	paziti na red in čistočo najetih in skupnih prostorov;
3.	vesti se tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno pa v nočnem času od 22. do
6.	ure;
4.	takoj naznaniti upravnemu organu oziroma hišnemu lastniku pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti najemodajalec;
5.	skrbeti, da se ne okvarijo vodovodne, električne, ogrevalne in druge naprave in instalacije;
6.	pri dovozu kuriva, pri vselitvi in izselitvi takoj očistiti pločnike in druge prostore.
b)	Na lastne stroške mora najemnik:
1.	čistiti štedilnik in ostale kurilne naprave v rokih po veljavnih predpisih;
2.	zatirati mrčes, če se pojavi;
3.	oskrbeti takoj vsa popravila na inštalacijah in predmetih in nabaviti nadomestne dele, ki so se pokvarili, razbili ali izgubili po krivdi stanovalcev;
4.	razkuževati stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi desinfekcijskimi sredstvi.
Najemnik je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjenja njegovih dolžnosti.
10.	člen
Najemnikom stanovanj in skupnih prostorov je prepovedano vsako dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju ali v hiši sploh ali pa motiti mirno sožitje med stanovalci.
Prepovedano je zlasti:
1.	sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni in primerni;
2.	uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo hrup in ropot;
3.	v času nočnega počitka med 22. in 6. uro igrati na zvočnih instrumentih, peti ali drugače kaliti nočni mir;
4.	odmetavati odpadke, pljuvati po tleh ali drugače ponesnažiti prostore;
5.	iztepavati prah in odlagati odpadke na mestih, ki niso določena v to,svrho;
6.	metati odpadke in druge predmete v vodovodne in straniščne školjke ali odtočne cevi in kanale;
7.	zamazati ali poškodovati poslopja s pisanjem in pritrjevanjem plakatov v vežah, na stopniščih, ki niso za to določena;
8.	zastavljati vežo, hodnike, stopnišča ali dvorišče s kakršnimi koli predmeti, s kolesi in podobno;
9.	po nepotrebnem trošiti vodo, puščati odprte vodne pipe, da teče voda tudi po prostorih, v skupnih prostorih pustiti prižgano luč, prati in sušiti perilo izven mesta, ki je za to določeno;
10.	postavljati na okna nezavarovane posode za cvetlice in jih zalivati tako, da voda odteka po zidu;
11.	hraniti na podstrešju gorljive predmete;
12.	držati domače živali, kakor koze, ovce, prašiče ter perutnino, ako ni za to svrho na razpolago primernih prostorov v dvorišču in popolnoma ločenih od stanovanja;
13.	držati pse brez dovoljenja hišnega sveta ali hišnega lastnika in brez sporazuma z drugimi stanovalci ;
14.	storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju in na pripadajočem zemljišču.
H. člen
Občinska stanovanjska uprava (hišni svet) oziroma lastnik hiše mora vzdrževati stanovanjske in poslovne prostore z vsemi napravami in instalacijami na lastne stroške v rabnem stanju. Najemnikom mora dovoilti uporabo vseh v najem danih in skupnih prostorov, kakor so dvorišče, pralnica, podstrešje itd.
Če hišni lastnik ne oskrbi pravočasno popravil, ki gredo v njegovo breme, lahko najemnik oskrbi z dovoljenjem občinske stanovanjske uprave popravila na stroške hišnega lastnika ter dejanske izdatke proračuna z najemnino.
12.	člen
Ako v hiši ni nastavljen hišnik, mora hišni svet oziroma lastnik hiše skrbeti:
1.	da vzdržuje pločnik ob javni ulici v snažnem in primernem stanju za promet;
2.	da so veže, stopnišča in hodniki vedno v čistem in snažnem stanju;
3.	da so vse instalacije zavarovane pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago in da se od časa do časa pregledajo.
Delo za vzdrževanje skupnih prostorov opravljajo najemniki po redu, ki ga predpiše hišni svet, oziroma določi hišni lastnik po sporazumu s svetom stanovalcev.
Ako je v hiši nastavljen hišnik, pada na njega dolžnost za opravljanje teh del.
13.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznujejo storilci za prekrške iz 2., 3., 4. in 9. člena pod točko a) ter 10. člena odloka, kolikor za posamezne prekrške ni v drugih predpisih predvidena strožja kazen.
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 03/1-619/1
Divača, 13. aprila 1957.
Predsednik
Janko Valentinčič, 1. r.
155
Na podlagi 3. in 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19-118/53) in na podlagi 1. točke odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o najvišjih stopnjah takse v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 45-176/56), ter 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 13. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI NA OBMOČJU OBČINE
DIVAČA
1.	člen
Predpiše se turistična taksa, ki se na območju občine Divača pobira od nočnin in jo plača vsak
Štev. 19 — 24. maja 1957
URADNI VRSTNIK
Stran 123
turist, ki proti plačilu prenočnine prenočuje v hotelu, gostinskem podjetju ali pri zasebnih fizičnih osebah, ki oddajajo tujske sobe.
2.	Člen
Turist je vsakdo, ki prenočuje v krajih na območju občine Divača in nima v teh krajih stalnega bivališča.
3.	člen
Turistična taksa znaša na osebo za vsako noč:
1.	V glavni sezoni:
a)	v Gostinskem podjetju Divača: din 30.—;
b)	v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v šolah in podobno: din 25.—;
c)	v urejenih camping prostorih: din 20.—.
2.	Izven sezone:
a)	v Gostinskem podjetju Divača: din 20.—;
b)	v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v šolah in podobno: din 15.—;
c)	v urejenih camping prostorih: din 10.—.
4.	člen
' Glavna sezona traja od 1. julija do 31. avgusta.
5.	člen
Turistične takse ne plačajo:
a)	osebe, ki jih pošlje v občino Divača na zdravljenje ali ambulantni pregled Zavod za socialno zavarovanje;
b)	invalidi, ki se mudijo na zdravljenju v občini Divača po zdravniški odredbi;
c)	otroci do 7. leta starosti.
6.	člen
Člani Zveze sindikatov FLRJ, Zveze vojaških vojnih invalidov FLRJ, Društva upokojencev, Počitniške zveze FLRJ, izvidniških organizacij Jugoslavije, Telovadnih društev »Partizan«, športnih organizacij Jugoslavije, pripadniki JLA in Ljudske milice ter ožji člani njihovih družin uživajo pri plačevanju turistične takse, predpisane v 3. členu tega odloka, popust v višini 50%.
Člani v prejšnjem odstavku navedenih organizacij in udeleženci njihovih izletov, ekskurzij, potovanj ali taboren j ne plačajo turistične takse, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah ali se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šolah, šotorih in podobno.
7.	Člen
Turistična taksa se pobira v gotovini pri vplačilu nočnine.
8.	člen
Gostinska podjetja in gostišča ter zasebniki morajo odvajati pobrano turistično takso Občinskemu ljudskemu odboru Divače po določbah o plačevanju prometnega davka do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec na podlagi napovedi.
O pobrani in odvedeni turistični taksi morajo gostinska podjetja in gostišča ter zasebniki voditi evidenco.
9.	člen
S turistično takso zbrana finančna sredstva odvaja občinski ljudski odbor Turističnemu društvu Divača, ki jih sme uporabiti le za pospeševanje turizma v občini Divača.
10.	člen
V prenočiščih gostinskih podjetij in gostišč ter v tujskih sobah, ki jih oddajajo zasebniki, mora biti na vidnem mestu izobešen izvleček tega odloka, ki mora vsebovati vsaj določbe od 3. do vključno 6. člena.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Št. 03/1-95/3
Divača, 13. aprila 1957.
Predsednik
Janko Valentinčič, 1 r.
OBČINA PIRAN 156
Na podlagi 12., prvega odstavka 15. in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in na podlagi 8., 10. člena in 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 31. januarja 1957 sprejel
ODLOK
O SOCIALNIH PODPORAH
1.	člen
V svoji skrbi za socialno varstvo ljudi daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim socialne podpore v okviru za to namenjenih proračunskih sredstev.
2.	člen
Praviloma se socialne podpore dajejo le osebam:
a)	ki stalno bivajo na območju občine Piran,
b)	ki so dela nezmožne in nepreskrbljene.
Dela nezmožne in nepreskrbljene so osebe, ki
se ne morejo preživljati z lastnim delom zaradi mladoletnosti, onemoglosti, starosti, telesnih in duševnih defektov, težjih bolezni, zlasti tuberkuloznih, zaradi oskrbe nedoraslih otrok in zaradi študija, pa nimajo premoženja ali dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni na katerikoli podlagi preživljati.
3.	člen
Socialne podpore so glede na namen in trajanje stalne, začasne in enkratne ter dijaške podpore.
Pravica do stalne podpore, začasne in dijaške podpore teče od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila podpora dovoljena. Pravica do teh podpor pa preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadli pogoji za upravičenost. Svet za socialno varstvo pa lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč okolnosti in potrebe.
4.	člen
Stalna podpora se daje onim, ki so trajno dela nezmožni in nepreskrbljeni, ter znaša, vpoštevajoč naravo socialne ogroženosti, mesečno največ 4.000.— dinarjev, vendar ta meja ni obvezna za posebno težke primere. Podpore se lahko dajejo tudi revnim staršem za vzdrževanje zanemarjenih otrok v otroških vrtcih in to do višine redne vzdrže-valnine.
Ce živijo stalni podpiranci v družini svojcev, ki so jih dolžni vzdrževati, je stalna podpora le dopolnitev dohodkov dotične družine do največ 2.000.— din mesečnih prejemkov za vsakega člana družine.
Če živijo stalni podpiranci v domovih, sme dosegati mesečna podpora največ razliko med mesečno oskrbovalnino v domu in lastnimi dohodki podpiranca.
*	5. člen
Začasno socialno podporo morejo prejemati osebe, ki so zaradi smrti, bolezni, nesreče, zdravstvenih in drugih okoliščin socialno ogrožene in se ne morejo preživljati z lastnimi dohodki. Začasna podpora znaša mesečno največ 4.000.— dinarjev, vendar ta meja za posebno težke primere ni obvezna.
6.	člen
Enkratne podpore znašajo največ 5.000.— dinarjev in se morejo dati izjemoma osebam, ki so potrebne enkratne pomoči zaradi nesreče, smrti, bolezni, plačila nujnih stroškov pogreba, plačila vozovnice in preživljanja na povratku v domačo
občino.	.	.	^	.	.
Tudi za nabavo ozimnice je mogoče dati enkratno podporo. Tu se posebno upošteva socialne podpirance, minimalne upokojence in. socialno ogrožene družine.
7.	člen
Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij in vajenci, dijaki višjih
Stran 124
URADNI VRSTNIK
Štev. 19 — 24. maja 1957
gimnazij in strokovnih Sol. Dijaške podpore se dajejo le otrokom padlih borcev NOV in žrtvam fašističnega terorja ter otrokom socialno ogroženih družin, vpoštevajoč njihove učne uspehe, če prosilec. ni mogel dobiti štipendije.
Dijaška podpora znaša mesečno največ 4.000.— dinarjev.
8.	člen
Osebe, ki imajo nepremičnine, lahko prejmejo stalno ali začasno podporo proti poznejši vrnitvi s tozadevnim zemljiškoknjižnim zavarovanjem. Če pa te osebe darujejo svoje premoženje splošnemu ljudskemu premoženju, se višina podpore določi z darilno pogodbo.
9.	člen
Socialne podpore dodeljuje po prostem preudarku Svet za socialno varstvo na pismeno prošnjo, enkratne podpore pa lahko v nujnih primerih prizna predsednik Sveta za socialno varstvo, vendar mora o tem poročati na prvi prihodnji seji pristojnega sveta.
O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
Odločba se glasi na podpiranca, v utemeljenih primerih pa se lahko določi izplačevanje podpore osebi, ki se za to odredi.
Socialne podpore se dodelijo v gotovini, izjemoma, če je potrebno, pa tudi v blagu.
10.	člen
Zoper odločbe, s katerimi se zavrne prošnja za dodelitev stalne ali začasne podpore, je dopustna pritožba na Svet za socialno varstvo OLO Koper, in sicer v petnajstih dneh po prejemu odločbe.
Zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za podelitev enkratne podpore in dijaške podpore, ter o zavr-rdtyi prošnje za podpore po pogodbi z zemljiškoknjižnim zavarovanjem, kakor tudi zoper višino stalnih in začasnih podpor lahko prizadeta oseba vloži ugovor na občinski ljudski odbor.
H. člen
Stalne, dijaške in začasne podpore se ukinejo ali pa se njih višina spremeni, če so za te ukrepe utemeljeni razlogi, ali če so odpadli pogoji upravičenosti, ki so jih podpiranci dolžni javiti.
O tem odloča Svet za socialno varstvo.
be o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344/54) na seji dne 12. marca 1957 sprejel
ODLOK
O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH IN KATEGORIZACIJI STANOVANJ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
I.	STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Člen
Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružna last ali last družbenih organizacij ter zasebnih hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, se ustanovijo na območju občine Piran tri stanovanjske skupnosti in sicer:
a)	stanovanjska skupnost za mesto Piran, v katero spadajo vse stanovanjske hiše, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost mesta Piran,
b)	stanovanjska skupnost za Portorož, v katero spadajo vse stanovanjske hiše, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost naselij krajevnih odborov Portorož, Beli križ, Strunjan in Sv. Lucija po 106. členu statuta občine Piran,
c)	stanovanjska skupnost za Sečovlje, v katero spadajo vse stanovanjske hiše, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost naselij krajevnih odborov Sečovlje, Raven, Nova vas in Padna po 106. členu statuta občine Piran.
2.	člen
Če zasebni lastniki niso s pogodbo prepustih uprave svoje hiše stanovanjski skupnosti, se zasebne hiše z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Kot manjša stanovanja se Štejejo največ dvosobna stanovanja z običajnimi pritiklinami. Ne vključujejo se tudi hiše z več kot tremi manjšimi stanovanji, če njihova stanovanjska površina ne presega površine hiš z dvema ali tremi manjšimi stanovanji.
Kot stanovanja se ne štejejo:
1.	kletna in podstrešna stanovanja,
2.	stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija izloči kot neprimerna za bivanje.
Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši je treba vpoštevati gradbeni načrt in ne poznejših zasilnih preureditev, kakor tudi ne dejanske zasedbe.
12.	člen
Socialne podpore, ki jih sprejemajo podpiranci te občine je treba vskladiti z določili tega odloka do konca meseca februarja 1957.
13.	člen
Najmanj enkrat letno se opravi pregled .vseh podpirancev. Pregled opravi komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor iz odbornikov občinskega ljudskega odbora, zastopnikov množičnih organizacij in drugih državljanov.
Poročilo o ugotovitvah in zaključkih pregleda predloži komisija zaradi proučitve svetu za socialno varstvo.
14.	člen
Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 544/1
Piran, 12. februarja 1957.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1 r.
157
Občinski ljudski odbor Piran je na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Piran in 4., 14. 19. 25., 32., 33., 4L, 43., 45., 73., 77., 92. in 93. člena Ured-
3.	člen
V stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše gospodarskih organizacij, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj (železniška poslopja, čuvajnice, logarske in cestarske hiše ter podobno) ter samski in počitniški domovi zavodov, podjetij in zadružnih ter družbenih organizacij, internati in podobno.
4.	člen
Upravni organ svtanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadrug, zadružnih in družbenih organizacij ter zasebniki-lasntiki hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, morajo stanovanjske hiše izročiti stanovanjski skupnosti v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki. Izročiti jih morajo v takem stanju in obsegu, v kakršnem so bile, ko je začela veljati uredba o upravljanju stanovanjskih hiš.
5.	člen
O vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost odloči svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora.
6.	Člen
Po pravnomočnosti odločbe o vključitvi prevzame hišo ob navzočnosti lastnika oziroma zastopnika orRana unravliania v	Klcuonost tri*
Štev. 19 — 24. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 125
članska komisija, ki jo določi svet za stanovanjske zadeve, in v kateri je tudi šef stanovanjske uprave. O prevzemu se sestavi zapisnik, ki mora obsegati popis hiše in opis stanja, v katerem je hiša.
H. HIŠNI SVETI
7.	člen
Za vsako hišo ali skupino manjših hiš stanovanjske skupnosti se Izvoli hišni svet (področni hišni svetk
Hišni sveti imajo:
v hišah do pet stanovanj tri člane,
v hišah do deset stanovanj pet Članov,
v hišah z več kot desetimi stanovanji sedem članov,
v hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in polnoletni stanovalci.
Svet za stanovanjske zadeve imenuje posebno komisiio. ki po potrebi določi, katere manjše hiše snadaio v skupino hiš, za katere se izvoli področni hišni svet.
8.	člen
Člane hišnega sveta (Dodročnega hišnega sveta) izvolijo vsako leto v marcu vsi uživalci stanovanj in sostanovalci z navadno večino glasov na sestanku. na katerem je navzočih vsaj dve tretjini volilnih upravičencev.
Ce se ugotovi, da na sestanku za izvolitev članov hišnega sveta ni zadostnega števila volilnih upravičencev.
Ce se ugotovi, da na sestanku za izvolitev članov hišnega sveta ni zadostnega števila volilnih unravičencev, se onravijo volitve ne glede na število navzočih volilnih unravičencev na novem sestanku, ki mora biti najpozneje v osmih dneh po prvem sestanku.
9.	člen
Takoj po izvolitvi se sestanejo člani hišnega sveta na prvo sejo, na kateri se konstituirajo in izvolijo izmed sebe predsednika, tajnika in blagajnika.
Na isti seii izvolijo člani hišnega sveta tudi svojega zastopnika v svet stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Hišni sveti se sestajajo po potrebi, najmanj pa vsaj enkrat v dveh mesecih. Sejo skliče predsednik oziroma tretjina Članov hišnega sveta. Hišni svet odloča z večino glasov vseh na seii navzočih članov. O seji se piše v posebno knjigo kratek zanis-nik z navedbo sklepov. Knjigo hrani predsednik hišnega sveta, ki skrbi, da se izvajajo sklepi in da je o njih obveščena stanovanjska uprava.
Člane svetov stanovanjske skupnosti izvolijo hišni sveti izmed sebe in sicer: hišni sveti, ki štejejo tri ali pet članov po enega, hišni sveti, ki štejejo sedem članov, pa po dva in sicer na svojih prvih sejah v marcu vsakega leta.
Volitve članov sveta stanovanjske skupnosti se izvedejo na način, kakor to hišni sveti sami določijo.
V svet stanovanjske skupnosti pridejo kot pol-nooravni člani tudi zastopniki delavskega sveta podjetij oziroma kolektiva zavoda v primeru tretjega odstavka 40. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
13.	člen
Novo izvoljeni svet stanovanjske skupnosti skliče na prvo zasedanje predsednik prejšnjega sveta staonvanjske skupnosti.
Najpozneje 14 dni po izvolitvi mora svet stanovanjske skunnosti izvoliti izmed sebe preddesnika, podoredsednika, tajnika in tri člane poravnalnega sveta.
Predsednik oziroma podpredsednik skliče svet stanovanjske skupnosti vsaj enkrat v dveh mesecih in vodi zasedanje.
Po potrebi se svet sestane tudi večkrat. Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati. Če to zahteva tretjina članov ali šef stanovanjske uprave.
Sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanju sveta, podpišeta predsednik in tajnik sveta.
O vsakem zasedanju se piše zapisnik, en izvod zapisnika se mora poslati stanovanjski upravi.
14.	člen
Člani sveta stanovanjske skupnosti se razrešijo svoje dolžonsti v primerih, kakor to predvideva
11.	Člen tega odloka ali pa, če to sklene svet z večino glasov.
člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu sveta hišnim svetom vsaj dvakrat letno.
15.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in je nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi ž vzdrževanjem in upravljanjem hiš.
Stanovanjsko skupnost zastopa v premoženjsko pravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu.
16.	člen
Stanovanjska uprava opravlja svoje delo v mejah 36. in 37. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ter po navodilih in sklepih stanovanjske skupnosti in hišnih svetov.
11.	člen
Clan hišnega sveta se razreši:
—	če to zahtevajo volilni upravičenci,
—	če se preseli,
—	če svoiih nalog ne onravlja vestno.
—	če je kaznovan zaradi prekrškov, ki izviraio iz kršitve uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in predDisov na podlagi te uredbe.
—	če sicer nima več moralnih kvalifikacij, da bi lahko opravljal zadeve člana hišnega sveta in stanovalci nimajo več zaupanja v njega..
—	člani sveta se razrešijo na sestanku volilnih unravičencev na isti način, kakor se izvedejo volitve same.
Na izpraznjeno mesto se izvoli novega člana.
HII. SVETI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
12. člen
Svet stnaovanjske skupnosti sestavljajo zastoj Ki vseh hišnih svetov na območju stanovanj
skupnosti.
IV. KATEGORIZACIJA STANOVANJ
17.	člen
Vsa stanovanja, ki se izdajajo v najem, se popišejo in razvrstijo po kakovosti v šest kategorij in sicer:
prva kategorija stanovanj druga kategoriia stanovanj tretia kategorija stanovanj četrta kategorija stanovanj Deta kategoriia stanovanj šesta kategorija stanovanj
od	100	do	110	točk
od	86	do	99	točk
od	71	do	83	točk
od	56	do	70	točk
od	41	do	55	točk
od	0	do	40	točk
18.	člen
Stanovanja se razvrstijo v kategorije s točkovanjem posameznih prvin, ki so obsežene v 32 postavkah razpredelnice 19. člena tega odloka. To velja tudi za zgradbe gospodarskih organizacij.
19.	člen
Razpredelnica za točkovanje stanovanj:
Stran 126
URADNI VRSTNIK
Štev. 19 — 24. maja mat
OCENA
Zap.	OPIS VREDNOSTI. KI SE TOČKUJE	______________ točke
St.		— 1. Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje, razgledi			neugodna l	srednja 2	dobra 3
2. Vplivi okolice: veter, smrad, ropot, prah			močni	srednji 3	brez 5
3. Razvid (orijentacija) stanov, prostorov			neugoden 1	srednji 2	dober 4
4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja			neugoden 0,5	srednji 1	ugoden " 1,5
3. Dovoz do kleti, drvarnice ln dvorišča			z vozom nedostopen	teže dostopen 0,5	dober 1
6. Uporabnost dvorišča, vrta ali parka			ne 0,5	deloma 1	v celoti^ 1.5
7. Odtoki (kanalizacija)			brez	pomanjkl. 1	dobri 1,5
H. Zasnova (koncept) stanovanja			nepraktična 1.	zadovoljiva 4	sodobna 6
9. Električna napeljava			brez 0	pod ometom l	nad ometom 2
10. Ogrevanje prostorov			brez peči 0,5		za vsako peč 0,5
11. Toplotna osamitev (izolacija)			mrzlo stanovanje 0	delno pomanjkljiva 2	zadovoljiva 4
12. Sestava (konstrukcija) stropa			neustrezen strop 0	neometan strop 2	ometan strop 3
13. Obvarovanje (izolacija) proti vlagi			vlažno stanovanje 0	mestoma vlažno 1	suho stanovanje 2
14. Kakovost ometa, slikarije in opleskov			slaba in zanemarjena o	normalna kakovost Ž	solidna in trpežna 3
15. Obloga sten, stranskih prostorov in kuhinje			brez 0	oljnati plesk lesene obloge 1	keram. plošče kamen 2	
16. Okenski zasloni			brez 0	platneni zastori polkntce 1	tesene rebrače (rolete) 2.5
17. Kakovost mizarskih izdelkov			si ab a 1	pomanj- kljiva 3	zadovoljiva 6
18. Lega (položaj) stanovanja		kietno, tla kletno, tla nad 1 m pod od 0—1 m pod nivojem	nivojem o	1 1. nadstr. 7		podstrešno ! stanovanje 1,5	navadno stanovanje 5
19. Dnevna razsvetijava			brez oken 0	pomanj- kljiva 1	dobra 3
20. Višina prostorov		do 2.4 m 0,5	2.4—2.8 m 3	2.9—3.2 m 3	nad 3.2 m 1
21. Oskrba z vodo		vodnj ak 0,5	vodovod zunaj stanovanj a 2	vodovod	vodovod 1 iztok	več iztokov v stanovanjuv stanovanju 3.5	^	
22. stranišče	slabo izven hiše 0,5	suho v hiši 1	WC za več skupaj V hiši 3	WC suho	WC v stanovanjuv stanovanju 2 *	
23. Kakovost tal v kuhinji		cement opeka 1	mehki les 0,5	linolej, parket 3	plošče teraco 2
24. Kakovost tal v pritiklinah		cement opeka 0,5	mehki ies 1	linolej, parket 2,5	plošče te raco 1.5 
25. Kakovost tal v sobah		opeka 0	mehki les 2	linolej, parket 4	plošče teraco 1
26. Vpliv nadstropij, če ni dvigala	ob zemlji 1.5	visoko pritličje 3	IV. nadstropje l	111. nadstropje 1.5	11. nadstropje 2	1. nadstropje 2,5		
27. Razmerje površin sob in kuhinje do pritiklin	površina 1:1 0	površina 2:1 1	površina 3:1 3	površina 4:1 5	površina 5:1 7
28. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnine	prmklm	do 5 m2 1	5—10 m3	10—15 m3 2	3 za vsakih nadaljnjih		15—20 m3	20—25 m 4	S io nrm še ena točka—__	
29. Kopalnica		brez kopalnice o	kad 3	peč 3	prha 2
39. Štedilnik	brez 0	zidan dober 4	zidan slab 2	železen dober 5	železen slab 3
31. Ako je delilna stena med stanovanjem tannjša 25 cm, se odbijejo tri točke.	od				
bora^po^eb^na^odUa^^S^e^a,^^^ P°t"**svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega od-Za določanje najemnine predpiše občinski ljudskiodbor stanovanjsko tarifo s posebnim odlokom.
Štev. 19 — 24. maja 1937
URADNI VESTNIK
Stran 127
Za uporabo te razpredelnice bo Izdal po potrebi svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora potrebna navodila in tolmačenja.
Za določanje najemnine predpiše občinski ljudski odbor stanovanjsko tarifo s posebnim odlokom.
20.	člen
Glede nà krajevno lego stanovanj se območje občine razdeli na štiri okoliše in sicer:
a)	v prvi okoliš spada Portorož center
b)	v drugi okoliš spadajo vse hiše mesta Piran in ob obali od Pirana do Portoroža
c)	v tretji okoliš spadajo vse hiše v Strunjanu, sv. Luciji, Sečovljah in center Sv. Jerneja
d)	v četrti okoliš spadajo vse ostale hiše na območju občine Piran.
V prvi okoliš Portorož-center, spada: Od garaže a Primor j a* mimo podjetja »Cvetje* do križišča Koper—Beli križ—Portorož in desno mimo »Vesne« do morja.
Za stanovanja v Portorožu-center v stavbah turističnega značaja se plačuje posebni dodatek.
Katere stavbe so turističnega značaja in višino posebnega dodatka, ki se plačuje poleg redne najemnine v teh stavbah, določi posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
21.	člen
Za popis stanovanj in njihovo kategorizacijo je pristojna stanovanjska uprava. Stanovanjska uprava mora izdati o kategorizaciji odločbo, zoper katero se lahko pritoži uživalec kakor tudi lastnik hiše v 8 dneh na svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora.
22.	člen
Vsi organi za upravljanje stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih, družbenih in gospodarskih organizacij, zasebni lastniki, kakor tudi stanovalci morajo omogočiti uradnim osebam popis in kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati vse potrebne, popolne in resnične podatke, ter omogočiti dostop v vse hiše In vse stanovanjske prostore.
V. STANOVANJSKA POGODBA
23.	člen
Hišni sveti in zasebni lastniki oziroma upravitelji hiš, ki niso vključeni v stanovanjsko skupnost, morajo skleniti z uživalci stanovanj stanovanjsko pogodbo.
24.	člen
Stanovanjska pogodba se sme skleniti samo z osebo, ki se izkaže s pravnomočno odločbo pristoj-organa občinskega ljudskega odbora o dodelitvi stanovanja po veljavnih predpisih o razdeljevanju stanovanj.
25.	člen
Stanovanjska pogodba mora obsegati tele bistvene sestavine: površino stanovanjskih prostorov, kategorizacijo, ceno za m* stanovanjskega prostora in mesečno najemnino, odpovedni rok in druge določbe, ki so jih pogodbene stranke dogovorile.
26.	Člen
Pogodbe, ki jih sklepajo zasebni lastniki hiš, morajo biti registrirane pri stanovanjski upravi.
Za vse sklenjene pogodbe se vodi pri stanovanjski upravi register pogodb in sicer posebej za stanovanja, ki so vključena v stanovanjsko skupnost.
27.	člen
Nihče se ne sme vseliti v stanovanje, ne da bi sklenil prej stanovanjsko pogodbo.
V7. KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000.— dinarjev se kaznuje zaradi prekrška:
L kdor ob popisovanju stanovanj da namenoma
netočne ali krive podatke in kdor ovira popisovanje in kategorizacijo,
2.	kdor proti predpisom sklene pogodbo za stanovanje ali poslovni prostor,
3.	kdor pri sklepanju pogodbe za stanovanje zamolči, da že ima stanovanje,
4.	kdor se vseli, preden je sklenil veljavno pogodbo,
5.	kdod pobira višjo najemnino, kot je to določeno s pogodbo,
6.	kdor oddaja stanovanje osebi, ki ji ni bilo stanovanje dodeljeno od pristojnega organa po 24. členu tega odloka, in ki pogodbe ne registrira pri stanovanjski upravi,
7.	hišni lastnik, ki ovira prevzem hiše v stanovanjsko skupnost,
8.	popisovalec, ki nevestno ali pomanjkljivo opravi poverjene mu popise stanovanjskih prostorov.
VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Prve volitve hišnih svetov se opravijo v tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka.
, Sestanke zaradi izvolitve hišnih svetov in prva zasedanja svetov stanovanjskih skupnosti skliče svet za stanovanjske zadeve.
Prvo zasedanje sveta stanovanjske skupnosti prične in vodi do izvolitve predsednika predsednik sveta za stanovanjske zadeve oziroma član sveta, ki ga on pooblasti.
30.	člen
Stanovanjske skupnosti morajo najpozneje v tridesetih dneh po izvolitvi hišnih svetov prevzeti v upravljanje stanovanjske hiše po 1. in 2. členu tega odloka.
31.	člen
Svet za stanovanjske zadeve nadzoruje izvajanje tega odloka in izdaja po potrebi navodlia.
32.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/1-1293/1
Piran, 12. marca 1957.
Predsednik
Davorin Feriigoj, 1. r.
OBČINA POSTOJNA 158
Na podlagi 3. točke 14. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1856 (Uradni list FLRJ št. 14/56) in 24. člena Statuta občine Postojna je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 14. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O DOPOLNITVI DRU2BENEGA PLANA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1956
1. člen
V 2. členu odloka o dopolnitvi družbenega plana občine Postojna za leto 1956 (Uradni vsetnik okraja Koper št 51/56) se doda nov odstavek, ki se glasi:
^Izjemoma Kmetijska zadruga Postojna ne obračunava obresti od osnovnih sredstev. Sredstva, ki jih Kmetijska zadruga pridobi s to oprostitvijo uporabi za kritje izgube v letu 1956*.
2. člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja
1956.
Štev. 03/1-1433/1 Postojna, 14. aprila 1957.
Predsednik Jože Baša, ! r
Stran 128
URADNI VESTNIK
Štev. 19 — 24. maja 1937
OBČINA PIVKA 159
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka (Uradni vestnik okraja Koper št. 28/56) in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 17. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O PODELJEVANJU SOCIALNIH PODPOR
L člen
V svoji dolžnosti za skrb in varstvo ljudi in v okviru sredstev, določenih v vsakoletnem proračunu, daje Občinski ljudski odbor Pivka na svojem svetu za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine socialne podpore.
2.	člen
Socialne podpore so:
a) stalne,
- b) začasne in
c)	izredne.
3.	Člen
Stalne in začasne socialne podpore se dajejo le osebam s stalnim bivališčem na območju občine Pivka. Izredne enkratne podpore, se dajejo v izjemnih primerih tudi drugim osebam.
4.	člen
Podpore lahko dobijo osebe, ki so delanezmož-ne zaradi mladoletnosti, starosti, telesnih in duševnih hib, TBC in drugih težjih bolezni, oskrbe nedoraslih otrok ali študija ter so socialno ogrožene, nepreskrbljene, nimajo premoženja ali dohodka, iz katerega bi se lahko preživljale, niti svojcev ali drugih oseb, ki so jih dolžni po zakonu, pogodbi ali oporoki preživljati, kakor tudi tiste delanezmožne osebe, ki si niso pridobile pravic do stalnih prejemkov.
Osebam, ki žive v domovih onemoglih, se določi preživnini v višini oskrbovalnine v teh domovih. Upokojenci, ki so v takih domovih in katerih pokojnina ne zadostuje za plačilo oskrbovalnine, lahko občinski ljudski odbor doplača razliko od pokojnine do oskrbovalnine, lahko pa tudi določi, da ti upokojenci obdrže del pokojnine za osebne potrebe.
Pogoje je treba dokazati s potrebnimi listinami.
5.	člen
Začasne podpore smejo prejemati osebe, ki se zaradi raznih okoliščin (bolezni, nesreče ali podobno) ne morejo preživljati z lastnimi dohodki. Take osebe so:
1.	nezaposlene matere-samohranilke z več kot dvema mladoletnima ali šoloobveznima otrokoma,
2.	socialno ogrožene zaposlene matere-samohranilke za otroke, za katere ne prejemajo otroških doklad.
6.	člen
Stalne mesečne podpore so največ do 4.000.— dinarjev, mladoletnim pa do višine otroškega dodatka.
7.	člen
Izjemoma od določb 4. člena tega odloka se lahko dodeli podpora tudi osebam, ki žive v skupnem eospodinistvu s svojci, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, kadar povprečni dohodek na posameznega člana družine v skupnem gocoodinistvu ali gospodarstvu ne presega zneska 4.000.— dinarjev.
Višina podnore se odmeri primemo glede na povprečen dohodek posameznega člana gospodinjstva ali gospodarstva.
8.	Člen
Osebe, ki imajo nepremičnine, lahko tudi prejemajo podporo, toda le proti vknjižbi na nepremičnine.
9.	člen
Osebam, ki so delazmožne, pa nepreskrbljene, ter uveljavljajo pravico do prejemkov, ki jim gre-
do po zakonu, pogodbi ali oporoki, se lahko tudi dodeli podpora, a s tem, da te osebe, kolikor prejmejo take prejemke za nazaj, zneske prejete na račun podpore, povrnejo.
10.	člen
Začasne dijaške podpore se morejo dodeljevati:
1.	učencem osnovnih šol, nižjih gimnazij in vajencem,
2.	dijakom višjih gimnazij ali srednjih strokovnih šol,
3.	študentom visokih šol.
Dijaške podpore ne morejo biti višje od 6 000.— dinarjev. Podeljevati se morejo le otrokom padlih borcev v NOV in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialho ogroženih družin, vendar le tedaj, če niso mogli dobiti štipendije.
Merilo za višino podpore so: prizadevnost in uspeh v šoli, dohodki gospodinjstva oziroma gospodarstva ter vrsta šole.
11.	člen
Izjemoma se sme dodeliti začasna podpora tudi delazmožnim, toda brez lastne krivde začasno nezaposlenim in nepreskrbljenim osebam, ki žive v težkih socialnih razmerah. Potrebno je pismeno poročilo posredovalnice za delo.
12.	člen
Izredne podpore se priznajo v enkratnem znesku le tistim osebam, ki so zaradi bolezni, smrti v družini ali raznih elementarnih nezgod in podobnih primerov zašle v težak položaj.
Te podpore se dajejo po prostem preudarku do največ 10.000.— dinarjev: so lahko v denarju ali materialu.
Enako se lahko daje tudi zimska pomoč.
13.	člen
Postopek glede podelitve podpore se začne na pismeno vlogo prosilca.
Odločba se izda na ime koristnika. Lahko pa se določi, da podporo prejema tudi druga oseba, kar je treba v odločbi navesti.
14.	člen
O podelitvi podpore sklepa svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine občinskega ljudskega odbora po prostem preudarku.
V nujnih primerih pa lahko šef odseka za splošne zadeve po predhodnem sporazumu s predsednikom tega sveta odloči brez sklepa sveta o podelitvi podpore. V takih primerih je potrebno naknadno odobrenje sveta.
Odločba mora med drugim vsebovati:
a)	za kateri čas se daje podpora;
b)	dolžnosti koristnika oziroma prejemnika, da sporoči spremembo okoliščin, ki so bile odločilne za dodelitev podpore in
c)	da se neupravičeno prejeti zneski morajo vrniti.
15.	člen
Pravica do stalne oziroma začasne podpore teče od prvega dne naslednjega meseca, ko je odločba postala pravnomočna.
Prav tako na s prvim dnem naslednjega meseca. ko so odpadli pogoji za dodelitev, preneha tudi pravica do podpore.
16.	člen
Z osebami po 8. členu tega pravilnika, katerim se dodeli podnora proti vknjižbi na nepremičnine, se sklene pogodba.
Na predlog Sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine občinskega ljudskega odbora podniše noeodbo predsednik Občinskega ljudskega odbora Pivka.
17.	člen
Zoper zavrnitev prošnje za podelitev podpore
amv. 19 — 24. maja 1957
Stran 129
URADNI VESTNIK
- dopustna pritožba na Svet za zdravstvo in socialno varstvo OLO Koper v 15 dneh po prejemu
odločbe.
18.	člen
Odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora vodi evidenco nad vsemi odobrenimi podporami.
19.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
St. 01/1-587/2
Pivka, 18. decembra 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r.
- Tajništvo za gospodarstvo OLO Koper izdaja po sklepu seje Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 19. aprila 1957 na podlagi predpisov Temeljnega zakona o varstvu rastlin (Ur. list FLRJ št. 26/54)
MavodHa
O ZDRAVSTVENEM NADZORSTVU NAD NOTRANJIM PROMETOM Z RASTLINAMI
1.	Kraji v občini Pivka: Dolnja Košana, Mala Pristava, Nadanje selo, Nova Sušica, Ostrožno brdo in Stara Sušica, so proglašeni za okužene z ameriškim kaparjem (Aspidiotus Pemitiosus).
Vse območje okraja Koper je razglašeno za okuženo s koloradskim hroščem (Leptinotarsa Decemlineata).
Območje občin Postojna in Pivka je razglašeno za okuženo s prašnoto krastavostjo krompirja (Spongospora Subterranea).
Območje občin Koper, Izola, Piran in Sežana je razglašeno za okuženo z breskvinim prelcem (breskvin zavijač — Cydia Molesta).
Rastline, njihovi deli in plodovi, ki jih napadejo zgoraj navedene bolezni in škodljivci (jabolka, hruške, češplje, breskve, marelice, nešplje, kutine, grozdje, rdeči, beli in črni ribez, sadike sadnega drevja, lepotičnega drevja in grmičje) ter vse korenčnice in gomolj-nice (krompir, topinambur, pesa, repa, korenje, zelena, petršil, melan-cane, paradižnik in trstika) morajo biti pregledane pred odpravo iz okuženih na neokužena območja.
2.	Območje kraja Log pri Tomaju Oblo Sežana je razglaženo za okuženo z rakom kostanjevega lubja (Endothia parasitica). Zaradi tega je prepovedano izvažanje lesa, sadik in plodov kostanjevega in hrastovega drevja iz okuženega območja.
3.	Preglede sadja, korenčnic in gomoljnic namenjenih za potrošnjo opravljajo okrajni inšpektor za varstvo rastlin in pooblaščeni karantenski pregledniki. Preglede sadik, semen in vseh rastlinskih delov, ki služijo za razmnoževanje, pa samo okrajni inšpektor in za to določeni strokovnjak, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti.
Za pregled mora pošiljatelj vložiti prošnjo in jo kolekovati s 30.— din zvezne takse. Potrdilo o pregledu mora biti kolekovano z zvezno takso 200.— din za vsako pošiljko, ne glede na količino. Koleki za prošnjo (30.— din) morajo biti nalepljeni na kopiji potrdila.
Za pregled se plačuje posebna pristojbina po odloku o pristojbinah za zdravstveno kontrolo rastlin pri uvozu, izvozu, tranzitu in v notranjem prometu (Ur. list FLRJ št. 34/55). Te pristojbine gredo v predračun dohodkov državnega organa oziroma zavoda pri katerem je zaposlen uslužbenec, ki je kontrolo opravil.
Pooblaščeni uslužbenci za zdravstvene preglede morajo vpisovati vse opravljene preglede pri odpravi in pri prihodu pošiljk v knjigo Pregledov. Vpisati morajo: datum odprave ali prihoda, namembni kraj, ali kraj odkoder prihaja pošiljka, ime pošiljatelja ali prejemnika, količino, vrsto in zdravstveno stanje pošiljke ter zaračunano pristojbino.
Za neokužene pošiljke izdajo pregledniki potrdilo na podlagi Katerega je mogoča odprema.
4.	Katera območja v FLRJ so okužena po nevarnih boleznih in škodljivcih je razvidno iz tozadevnih odredb, ki se objavljajo v uradnem listu FLRJ št. 48/55 in 46/56.
Podjetja železniškega, morskega, rečnega, zračnega in cestnega Prometa ne smejo po 17. členu omenjenega zakona o varstvu rastlin Pred boleznimi in škodljivci sprejeti v prevoz rastlin iz okuženega mocja brez potrdila o zdravstvenem stanju pošiljk.
^ Promet z rastlinami iz okuženih na okuženega področja se sme a ^ tudi brez pregleda in brez potrdila, če se rastline pošiljajo okuženo področje. Ce pa se rastline pošiljajo preko
uženega območja, morajo biti pregledane.
amia)	kršilcem navedenih predpisov bo uveden postopek v
u kazenskih določil omenjenega zakona o varstvu rastlin.
Delitev dohodke turističnih organizacij
Za delitev celotnega dohodka tn dobička turističnih gospodarskih organizacij ni posebnih predpisov. Zato delijo to gospodarske organizacije ceiotni dohodek po splošnih predpisih iz 1. do V. pogiavja Uredbe o deiitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. I. FLRJ št. 10 56).
Javne licitacije za oddajo gradbenih del
Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve LRS pojasnjuje, da se pri oddajanju gradbenih dei ne uporabljajo več republiški predpisi, temveč pravilnik o oddajanju gradbenih objektov in dei, ki je bil objavljen v 13. številki Uradnega iista FLRJ z dne 27. marca 1957.
Izvršni svet LRS je dal tako poročilo pod številko S-2106/1-573 z dne 8. maja letos.
Popravek
V	18. številki Vestnika je pri Odloku o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada za tretjo vrsto dodati: ^Okrajnega zbora in na seji. . .«. Pred začetkom besedila drugega člena se doda nova vrsta, ki se glasi: *Sred-stva sklada so:«
Na strani 106 je naslov 136. objave popraviti In sicer: *Odlok o razglasitvi češpljevega kaparja za škodljivca na območju okraja Koper«.
V	objavi 138 se pri 9. točki v zadnji vrsti popravi letnica na 1956.
Zadnja odstavka v objavah 142 ln 143 se črtata.
V	sklepih OLO o volitvah in Imenovanjih je pri V. točki 18. seje prvo vrsto popraviti takole: *v Upravni odbor okrajnega gasilskega sklada...«
Stran 130
URADNI VESTNIK
Štev. 19 — 24.
maja 1957
Register
gezpodarsMh ia zadruinth organizacij
Reg b n: 19/3
GOSTINSKO PODJETJE .JAMSKA RESTA VRAC!JA<
POSTOJNA
Nov upravičenec za podpisovanje: Slavko Arbeiter direktor.
Maks*Vrbančtč ravnatelj.
Reg b H 29/3 GOSTINSKO PODJETJE PIVKA
Nov upravičenec za podpisovanje: Marjeta Zemljak knjigovodja. Izbriše se:
Srečko Košnik.
Reg b II 30/3
.KAVARNA IN RESTAVRACIJA JADRAN.
POSTOJNA
Nov upravičenec za podpisovanje =
Ivan Jugovič, računovodja.
Jerca Veljkovič, računovodja.
Reg b II 34/2
GOSTINSK OPODJETJE .SOVIČ* POSTOJNA
Nov upravičenec za podpisovanje: Ivanka Prelc, knjigovodja.
Izbriše se:
Vida Komovec, dosedanja knjigo-vodkinja.
Reg b II 47/3
RADIOTEHNIKA
POSTOJNA
Nov upravičenec za podpisovanje podjetja:
Alojz Bajc, računovodja,
Izbriše se: \
Ivan Jugovič.)
Reg b II 63/4
.KRASIMPEX«, IZVOZNO UVOZNO PODJETJE v likvidaciji HERPELJE KOZINA
Izbrišeta se upravičenca za podpisovanje:
Anton Debevc, bivši direktor, Janez Lemut, bivši računovodja.
Reg b II 74/6
OBRTNO PODJETJE .PLANIKA. ILIRSKA BISTRICA
Nov upravičenec za podpisovanje je:
Alma Torjan, računovodja.
Izbriše se:
Vinko Šket.
Reg b II 76/3
GRADBENO PODJETJE .SLOGA. ILIRSKA BISTRICA
Nov upravičenec za podpisovanje je:
Ivan Kajlč, računovodja.
Izbriše se:
Slavoj Kregar, računovodja.
Reg b II 97/2
TRGVOSKO PODJETJE .VINO ILIR SKA BISTRICA.
ILIRSKA BISTRICA
Nov upravičenec za podpisovanje je:
Filip Zajc, računovodja.
Izbriše se:
Julijan Griina, dosedanji računovodja.
Reg b II 115/2
TRGOVSKO PODJETJE .TOBAK.,
POSTOJNA
POSTOJNA
Nova upravičenca za podpisovanje sta:
Magda Jazbec, knjigovodja,
Rada Vodopija, uslužbenec. Izbrišeta se:
Mira Fajdiga, dosedanji knjigovodja.
Ivan Bubnič, uslužbenec.
Reg b II 119/2 GOSTILNA .SOCA.
PLANINA PRI RAKEKU
Nov podpisnik za podjetje: Terezija Vučak, natakarica. Izbriše se:
Anica Istenič.
Reg b II 139/56-2 PODJETJE .OBRTNIK. - KROJA-8TVO - UNIFORME IN ČEVLJARSTVO
LJUBLJANA
Na temelju sklepa Delavskega sveta podjetja z dne 22. maja 1956 se obrat:	,	.
Podjetje .OBRTNIK. - Krojaštvo -uniforme in čevljarstvo Prodajalna Ilirska Bistrica izbriše.
Reg b II 140/2
PODJETJE .OBRTNIK - KROJA-5TVO - UNIFORME IN ČEVLJAR STVO
LJUBLJANA
Na temelju sklepa Delavskega sveta podjetja z dne 22. 5. 1956 se obrat:
Podjetje .OBRTNIK. - Krojaštvo -- uniforme in čevljarstvo obrat Ilirska Bistrica izbriše.
Reg b II 155/1 KMETIJSKO POSESTVO BALA BUKOVICA
Poslovni predmet:
Živinoreja, poljedelstvo, vrtnarija in sadjarstvo.
Ime upravnika:
Albin Potepan.
Posestvo je ustanovil:
Okrajni ljudski odbor Ilirska Bistrica dne 18. 2. 1952, št. 8/9, oziroma Okrajni ljudski odbor Postojna dne 12. H. 1953, št. 4424/6-97. Poleg upravnika podpisuje za posestvo:
Karlo Pahor, honor, načunovodja.
Reg b III 1/3
VINOGRADNIŠKO - SADJARSKO
POSESTVO
ČRNI KAL
Konstituiranje podjetja: 12. 7.1956. Predložitev pravi: 24. 8. 1956.
Reg. b II 156/1 PUTNIK SLOVENIJA LJUBLJANA
Noziv poslovalnice:
PUTNIK SLOVENIJA. LJUBLJANA — POSLOVALNICA POSTOJNA.
Poslovni predmet:
a)	pomoč in pospeševanje potniškega in turističnega prometa (izdajanje napotnic za gostinska in prometna podjetja, sklepanje pogodb z gostinskimi podjetji).
b)	organizacija in izvedba izletov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi,
c)	opravljanje avtomobilske vožnje po naročilu,
d)	menjava valut in deviz,
e)	prodaja voznih kart za vse vrste prevoznih sredstev za tu- in Inozemstvo,
f)	izdajanje turističnih publikacij in fotografij,
g)	informacije in propaganda v zvezi z turizmom,
h)	dajanje v zakup in na posodo prometnih sredstev za izboljšanje zvez med turističnimi kraji in prirejanje izletov,
it) organizacija in izvedba izletov in ekskurzij v inozemstvo,
i)	posredovanje pri preskrbi potnih listov in viz,
k) prodaja spominkov in turističnih publikacij v tu- in inozemstvu.
Ime šefa poslovalnice:
Stojan Inocente.
Poslovalnico je ustanovil:
Putnik Slovenija, Ljubljana. Pravice poslovalnice:
Poslovalnica vrši svoj poslovni predmet sama po navodilih direkcije.
Reg b III 27/3
TRGOVSKO PODJETJE .TABOR. 8E2ANA
Naziv poslovalnice:
TRGOVSKO PODJETJE .TABOR. SEŽANA - POSLOVALNICA .TURIST. KOZINA.
Nov poslovodja je:
Izbriše se:
Franc Narad.
Reg b III 33/3
GOSTINSKO PODJETJE .JAnm*, KOZINA	-**DRAN.
Nov upravičenec za podpisovani. Boris Benčič. knjigovod^T Izbriše se:
ìod&.^°"^' dosedanji knjige Reg b III 67/3
MNO .SVOBODA. SEŽANA'v Ukv,. SE2ANA
Na osnovi sklepa Občinska., ljudskega odbora v Sežani* §t^? 03/2-2956/3-56 z dne 7. u potrditvi sklepne likvidacijske bt kmee podjetja ,Kin. Svob^L j Sežani se podjetje izbriše ^ Reg b III 66/3
vliKSSX;, ""STtLKA VM.VME VRHOVLJE
^ fsnoyì sklepa občinskega ijud-skega odbora v Sežani številka 03/2-2957/3-36 z dne 7. H ^ potrditvi sklepne likvidacijske bilance Krajevne gostilne Vrhov-lje v Vrhovljah se podjetje izbriše.
Reg b III 73/2
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO P! A STIČNIH MAS .PLAMA.
PODGRAD
Izbriše se:
Zvone Podlipec, šef komerciale.
Reg b III 86/1 PUTNIK SLOVENIJA LJUBLJANA
Naziv poslovalnice:
PUTNIK SLOVENIJA. LJUBLJANA — Poslovalnica FERNETIČI (SE2ANA).
Poslovni predmet:
a)	pomoč in pospeševanje potniškega prometa (izdajanje napotnic na gostinska in prometna podjetja, sklepanje pogodb z gostinskimi podjetji),
b)	organizacija in izvedba izletov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi.
c)	menjava valut in deviz,
d)	informacije in propaganda v zvezi s turizmom,
e)	organizacija in izvedba izletov in ekskurzij v inozemstvo,
f)	posredovanje pri preskrbi potnih listov in viz,
g)	prodaja spominkov in turističnih publikacij v tu- in inozemstvu,
h)	pribava potnih dovoljenj m carinskih dokumentov za vse vrste motornih vozii,
i)	posredovanje pri zavarovanju potnikov in turistov, kakor tudi potniške prtljage in motornin vozil.
Ime šefa poslovalnice:
Svetozar Pirjevec.
Poslovalnico je ustanovil: PUTNIK SLOVENIJA, Ljubljana. Pravice poslovalnice: Poslovalnica vrši posle sama p navodilih direkcije.
Reg b III 62/1
OBRTNA DELAVNICA .ŠIVALNICA SEŽANA.
SEŽANA
Poslovni predmet:
Krojenje. žtvanje J" oblek, perila, nogavic ter izdeta va otroške konfekcije.
Zadr b I 46/2	-..t-nim
KMETIJSKA ZADRUGA z omejen
jamstvom
GRACISCE
Novi člani upravnega odbora ad-Angel Babič,
Milan Hrvatin,
Just Marsič,
Ivanka Vldali,
Vitko Savtlč,
M P°dp"°'*<<" *"
Kozlovtf. TrsčH B. sednik,	.... wan
Daniio Marsič, Zabavlje 9. u. o..
Štev. 19 — ?! maja 1357
URADNI VESTNIK
Stran 131
AKTIVA
Znesek
BManca na dan 31. decembra 1956
PASIVA
Znesek
OBRTNO PODJETJE »OKRAS« IZOLA
Podjetje ian: zaradi zmanjšanih investicij ni doseglo plana. Povprečno je bilo zaposlenih 42 delavcev in uslužbencev. S 1 marcem letos je podjetje prišlo v redno likvidacijo.
A Osnovna ln Močena sredstva
Osnovna sredstva ..........................
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva ..................................
B Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .
C. Sredstva v obračunu in ostata aktiva
Kupci in ostale terjatve.................
Ostala aktiva............................... .
D. Finančni uspeh Razdeljeni dobiček Izguba.................
S63.000
708.000
988.008
3.142.000
608.000
133 000
Skupaj . . .	8.138.000
Vodja račune. cdst\s Kornelij Majcen, 1. r.
A Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................
Dolgoročni kredit za dokončane investicije .
Kazni skladi . ...............................
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . Ostali viri finansiranja investicij..........
B Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .
Sklad obratnih sredstev.......................
Pasivne Časovne razmejitve....................
C Viri sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti...............
Ostala pasiva (Plače)..........................
D Finančni uspeh
Dobiček........................................
Kritje izgube...............................
{Skupaj
Direktor: Edvard Perko, L r.
563.000
857.000
12.000
2.855 000 173.000
1.395.000
350.000
133 000
6,138.000
Predsednik upravnega odbora: Ljubo Macarol, 1. r.
GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL METROPOL« PIRAN
Plan je podjetje lani dceeelc P*'* in raps^sievaio povprečno 46 delavcev in uslužbencev. Vzrok za neizvršitev plana je lanska omejitev turzsn&)egra promeia zaradi epidemije.
A. Osnovna ln izločena sredstva
A Viri osnovnih in izločenih sredstev
Osnovna sredstva .........................
Investicije v teku........................
Izločena sredstva in druga invesUcjtsha sredstva .................................
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.........................
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve........................
Ostala aktiva  .......................... . . .
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček..............................
Izguba........................ . .
16.240.000
1ÌJ21.000
1.109.000
2.865.000
752.000
5.148.000
Sklad osnovnih sredstev.............................. 5,513.000
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	23,863.000
Razni skladi........................................... 613.000
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij . .	—
Ostali viri finansiranja investicij................ 2,069 000
B. Viri obratnih sredstev
Banka — kredit	za obratna sredstva ....	2.700.000
Sklad obratnih sredstev............................ —
Pasivne časovne	razmejitve.......................... 91.009
C Viri sredstev v obračunu im ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti..................... 4,967.009
Ostala pasiva........................................ 1,483.009
D. Finančni uspeh
Dobiček............
Kritje izgube . . . .
Skupaj . . .	41,338.000
Skupaj . . .	41,338.000
Vodja računovodstva: Fanika Romih, 1. r.	Direktor: Dušan Kovač, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Aleksander Lepoša, 1. r.
HOTEL »TRIGLAV« KOPER
Podjetje je izpolnilo plan 94'/< kljub neugodnemu stanju zaradi lanske epidemije. Povprečno je zaposlevalo 52 uslužbencev in delavcev.
A.	Osnovna ln Izločena sredstva
Osnovna sredstva..................................... 99,964.000
Investicije v teku................................. —
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva . ......................................  3,486.000
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva............................... 3,041.000
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve................................ 358.000
Ostala aktiva............................................ 68.000
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček...................................... 212.000
Izguba............................................. —
Skupaj . . .	107.149.000
A.	Viri osnovnih ln Močenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 92,580,000
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	7,404.000
Razni skladi.......................................  3,891.000
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .	—
Ostali viri finansiranja investicij................ —
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva ....	965.000
Sklad obratnih sredstev........................... —
C Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale	obveznosti................ 1,674.000
Ostala pasiva ..................................... 423.000
D. Finančni uspeh
Dobiček............................................ 212.000
Kritje izgube............................................—
Skupaj . . .	107.149.000
Vodja računovodstva: Simona TavS, 1. r.	Direktor; Jože Zidar, 1. r.
predsednik upravnega odbora: Ivan Rodica, 1. r.
Stran 132
URADNI VESTNIK
Štev. 19 — 24. maja 1957
AKTIVA	Bilanca na dan 31. decembra 1956
(v 000 din) 
PASIVA
(v 000 din)
TRGOVSKO PODJETJE »BOR« KOPER
Podjetje se ukvarja s trgovanjem žagarskih in gozdnih proizvodov, s kurivom in gradbenim materialom. Svoj dohodek obračunava po načinu trgovskih podjetij; svoje obveznosti je pravočasno poravnaio.
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................ 14.397
Investicije v teku............................. 484
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ..... J.......................... 5.297
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva..................... 23.918
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci ln ostale terjatve.................... 32.251
Ostala aktiva................................ 2.019
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček............................. 481
Izguba ..................	****
Skupaj . . .	79.367
A.	Viri osnovnih in iztočenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 13.H7
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	—
Razni skladi....................................... 5.297
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . —
Ostali viri finansiranja investicij................ 2.304
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	33 gg)
Sklad obratnih sredstev................................ —
Pasivne časovne razmejitve........................... 235
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti.................. 23.439
Ostala pasiva........................................ 633
D.	Finančni U3peh
Dobiček.............................................. 461
Kritje izgube.........................................—_
Skupaj . , .	79.367
Vodja računovodstva: Zvonimir Sturm, 1. r.	Direktor: Artur Bevk, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Peter Baruca, I. r.
TRGOVSKO PODJETJE »NAŠA KNJIGA« POSTOJNA
*
A.	Osnovna in Izločena sredstva
Osnovna sredstva........................................ $3
Investicije v teku.............................. —
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva .......................................... 727
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.............................. $.075
C.	Sredstva v obračunu in ostaia aktiva
Kupci in ostale terjatve ............................ 1.522
Ostala aktiva.......................................... 127
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček..................................... 411
Izguba.......................................... —
Skupaj . . .	10.925
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .
Razni skladi.....................................
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij ......
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva.............
Sklad obratnih sredstev........................
Pasivne časovne razmejitve.....................
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti...............
Ostala pasiva..................................
D.	Finančni uspeh	'
Dobiček................................
Kritje Izgube..................................
Skupaj . . .
Vodja računovodstva: Clrii LuSin, 1. r.	Direktor: Ema Hojkar, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Vera Bubnič, 1. r.
S3
769
6.U0
3.563
411
10.925
SPLOŠNO STABENO KLJUČAVNIČARSTVO IN KLEPARSTVO KOPER
Podjetje je lani zaposlevalo 11 delavcev in uslužbencev in 5 vajencev. Proizvodni in finančni plan nista bila dosežena zaradi občutnega zmanjšanja gradbene dejavnosti.
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..................................... 3.238
Investicije v teku.............................
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva .......................................... 536
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva . '............................ 191
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve............................. 3.223
Ostala aktiva........................................... 33
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček..................................... 145
Izguba......................................... —
Skupaj . . .	7.766
Vodja računovodstva: Kornelij Majcen, 1. r
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .
Razni skladi...................................
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij............
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....
Sklad obratnih sredstev........................
Pasivne časovne razmejitve.....................
C.	Viri sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti...............
Ostala pasiva..................................
D.	Finančni uspeh
Dobiček........................................
Kritje izgube..................................
Skupaj . . .
Poslovodja: Izidor Bunc, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Franc Sorko, 1. r.
941
2.297
566
2.696
969
445
7.795
IzdAj* in tlak* ča*opi*no-t*loinlAko podjetje *Primor*ki tiak< — Urej* uredniški odbor OLO Koper, Verdijev* uhca 10, telefon 305 — interno 3 — Odgovorni urednik Joia Ropotar