I # h 15. seja O Vodice L Teden \\ - 1 p ro S to VO l j S i « s t va 6 7t Intervju: Vlasta Kunaver 12 AS M uzej 1 9 2 5 181 mladina Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov ki ... ■ ' fJf V-/ • - .. si? "V Uvodnik 2 l&pitariev ^ al a a številka 5, junij 2020 Kam pa vi? Tokrat v Slovenijo! Te dni so pri večini med nami misli osredotočene na počitniške dni. Vsaj za tiste, ki imamo šolarje, lahko to trdim z mirno vestjo. A če so nekateri svoje dopustniške dni na tujem jasno določili že januarja in februarja, je epidemija posegla vmes in marsikomu prekrižala načrte. Čeprav države postopoma odpirajo svoje meje, strah pred okužbo ostaja, zato številni poti v tujino ne načrtujejo. Podporo takim načrtom nudijo tudi turistični boni, ki jih je kot ukrep za finančno injekcijo turizmu v teh težkih časih sprejela vlada. Katere cilje boste izbrali, je seveda vaša stvar, kolikor spremljam sama, je kar veliko zanimanja za mirnejše kotičke v hribovitih predelih ali pa za kakšne turistične kmetije. Ker se okužbe tu in tam še pojavljajo, ni mogoče z gotovostjo trditi, kakšna pravila igre bodo veljala za bazenske komplekse čez dva meseca. Nekaj omejitev namreč še vedno velja, a kopanju v bazenih termalnih kopališč se bo težko upreti. Je pa res, da turistični boni veljajo le za nočitev in zajtrk, medtem ko si bo treba kosilo in večerjo plačati iz svojega žepa. Če se odpelje na tak dopust večja družina, tudi ta strošek ni zanemarljiv. A vseeno upam, da bo ta subvencija za dopust marsikomu olajšala odločitev, da bo letos izkoristil priložnost in si privoščil tak ali drugačen odklop. Poletni odklop čaka tudi Kopitarjev glas, ki bo znova izšel konec avgusta, a tokratna številka vam bo ponudila kar nekaj zanimivega branja. Ker letos naša država praznuje 30. obletnico od prvih demokratičnih volitev in pozimi tudi 30. obletnico plebiscita, smo osrednji članek namenili prav njej, Sloveniji. Nekaj misli o začetkih postavljanja države in današnjem pogledu nanjo nam je razkrila poslanka v prvem in drugem sklicu parlamenta Mihaela Logar, ki pravi, da se danes pozablja, da v skupščini leta 1990 niso delali kot plačani poslanci, ampak so to delo opravljali poleg svoje službe. Danes po njenem mnenju država potrebuje več naše energije in več spoštovanja. Morda lahko dodam, da bo delček zahvale, da imamo svojo državo, zapisan že s tem, če bomo 25. junija izobesili njeno zastavo. Kako našo državo vidijo nekateri naši občani, ki se niso rodili v Sloveniji, boste lahko preverili v nadaljevanju osrednjega članka. Copati, domača zelenjava, počasno delo uradov, lepota narave ..., marsičemu se čudijo in nam nastavljajo ogledalo. Zanimiv je tudi pogovor s pediatrinjo Vlasto Kunaver, ki je že tri desetletja naša občanka, v pogovoru pa je pripovedovala tudi o svojem opažanju današnjih družin, ki jih srečuje v ambulanti. V tokratni številki boste lahko prebrali tudi zapis o avtobusnih prevozih v občini, na LPP sem posredovala nekaj vprašanj na željo enega od bralcev. V poletnih mesecih so vožnje LPP-ja redkejše, a povabilo, da sedete na avtobus, vseeno velja. Tokratna številka medtem ne ponuja veliko poročil o društvenih aktivnosti, zato pozivam, da poskrbite, da bo objava o dogodkih vsaj jeseni. V prejšnjih dveh številkah smo pogrešali tudi zahvale ob preminulih občanih, a ker so bili pogrebi v ožjih družinskih krogih, je nekako razumljivo, da se svojci za objavo niso odločali. Kakorkoli, Kopitarjev glas pripravljamo za vas, vse dobro in veliko zdravja želim! TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Uvodnik.............................. 2 Hišni imenik.......................... 3 Občinski svet ........................ 4 Občinska uprava poroča .............. 6 Osrednji članek....................... 8 Intervju............................. 12 Društveni utrip ...................... 16 Dogodki ............................20 Koristno ............................ 26 Obvestila ........................... 29 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: junij 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. 9 OBČIN« VODICE Hišni imenik številka 5, junij 2020 l4>pitarjev 3 Občina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišče: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17.00, enota Skaručna: 6.30-16.30 in enota Utik: 6.30-16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Poletni delovni čas: TOR: 12.30-19.00 SRE: 12.30-19.00 PET: 12.30-19.00 PONEDELJEK, ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) določa izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna. podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563 Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); Uradne ure: sreda od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure (ob praznikih oz. dela prostih dneh je zbirni center zaprt) ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 17. ure. Torek in četrtek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d. d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Elektro Ljubljana, d. d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičič, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00-17.30 TOR: 7.00-11.30 SRE: 13.00-17.30 ČET: 7.00-11.30 PET: 7.00-11.30 Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00-18.00 TOR: 7.00-13.00 SRE: 12.00-17.30 ČET: 7.00-13.00 PET: 7.00-11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00-19.00 TOR: 8.00-13.00 SRE: 12.30-18.30 ČET: 8.00-13.00 PET: 7.00-12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. Najdba poginule (domače ali divje) živali na / ob cesti Če na / ob cesti opazite povoženo (domačo ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaračunava.) OIČIHA VODICI Občinski svet 15. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice Občinski svetniki o rebalansu proračuna, cenah komunalnih storitev 9 OBČINA VODICE in se čem ... TANJA DOMINKO 15. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice je zaradi ukrepov ob epidemiji tudi maja potekala v dvorani kulturnega doma na Kopitarjevem trgu, saj sejna soba nad dvorano ne omogoča ustrezne varnostne razdalje. Dnevni red je v torek, 19. maja, obetal burno razpravo, saj je bil na dnevnem redu znova finančni vidik delovanja občine. Razprava ni bila tako burna, svetniki so namreč nastopali precej konstruktivno. Po potrditvi dnevnega reda so brez razprave soglasno potrdili tudi zaključni račun za leto 2019, ki ga je predstavila Barbara Kovačič iz občinske uprave Občine Vodice. Malo bolj živahno je bilo pri naslednji točki, pri obravnavi rebalansa proračuna za leto 2020. Barbara Kovačič iz občinske uprave je pojasnila, da sta glavna razloga za predlagani rebalans uskladitev z dinamiko izvajanja določenih investicij in z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 ter vključitev novih obveznosti v proračun. To namreč zahteva spremembe tako na strani prejemkov kot tudi na strani izdatkov. V predlogu rebalansa proračuna so skupni prihodki ocenjeni v višini 7.249.203,43 evra in so za 291.857,04 evra višji kot v sprejetem proračunu za leto 2020. Skupni izdatki pa so za 1.809.657,79 evra višji kot v sprejetem proračunu. V razpravi, ki je sledila, je Anton Kokalj v imenu svetniške skupine N.Si podal amandma, s katerim bi se zagotovilo približno prvo tretjino sredstev za financiranje investicije v izgradnjo in prenovo javne razsvetljave v naseljih Dobruša, Dornice in delu Repenj. Z amandmajem bi med drugim znižali sredstva, ki so bila predvidena za obnovo in razvoj središča Vodic, denar bi namenili tudi iz drugih proračunskih postavk, za katere bi se ocenilo, da zmanjšanje ne bi ogrozilo načrtovanih nalog. Amandma sta podprla nato Milan Čebulj in Tilen Jeraj, prvi je ob tem pojasnil, da gre za prizadevanja za bolj uravnotežen razvoj občine. Predlogu so nato prikimali tudi Anton Kosec, dr. Jože Podgoršek in Jaka Šimnovec, čeprav je slednji dejal, da gradnja telekomunikacijske infrastrukture ni v pristojnosti Občine Vodice, zato je smiselno na pristojne nasloviti čim več pozivov občanov za izgradnjo telekomunikacijskih vodov. Da zagotavljanje telekomunikacijskih storitev sicer ne sodi med javne službe v pristojnosti lokalne skupnosti, se je strinjal tudi župan, a dejal, da si Občina Vodice kljub temu vseskozi prizadeva, da bi bile tovrstne storitve čim prej dostopne vsem občanom. Vloženemu amandmaju tako ni oporekal. Tako se je tudi pri glasovanju izkazalo, da je ta amandma tehten in so ga svetniki soglasno podprli. Iz razprave o rebalansu je sicer treba omeniti še nekaj drugih vprašanj. Antona Kosca je zanimalo, kako daleč je projekt za spremembo namembnosti Doma krajanov Utik. Miran Sirc mu je odgovoril, da je bila za objekt lani naročena izdelava elaboratov za proučitev stanja stavbe. Predhodne študije in raziskave so bile že izdelane, letos pa se bo začela izdelava projektne naloge, ki bo vodilo za naslednje faze izdelave investicijske in projektne dokumentacije, zato se za ta namen z rebalansom povečuje tudi proračunska rezervacija za projekt. Kosca je nato zanimalo tudi, kako kaže s krožiščem pri avtobusni postaji na Selu, ki bi poskrbelo za umirjanje prometa. Za ta namen je predlagal sredstva, ki so se povečala na proračunski postavki za rekonstrukcijo cest. Župan mu je pojasnil, da je lastnik zemljišča naklonjen prometni ureditvi in je tudi pripravljen odstopiti zemljišče, toda pred začetkom projekta bo treba najti vire financiranja. Tilen Jeraj je nato preveril, kako je s finančno vzdržnostjo projekta Kopitarjevo središče ob zavedanju, da prihaja globalna recesija. Predlagal je, da bi občina oblikovala socialni sklad za družine in posameznike, ki jih bo kriza najbolj prizadela. Župan je pojasnil, da socialni del proračuna obsega tudi sredstva za enkratne denarne pomoči. Tatjana Resman pa je podala informacijo glede izgradnje občinskega središča. V mesecu aprilu je bilo pridobljeno prvo od treh gradbenih dovoljenj za interno cesto s komunalno infrastrukturo, hkrati sta bili na Upravno enoto vloženi tudi vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja za Kopitarjev center s parkiriščem in Kopitarjev trg. Izdana gradbena do- S OBČIN« VODICE Občinski svet voljenja bodo omogočila kandidaturo na razpisih. Morebitnim investitorjem je bila že poslana predstavitev projekta, junija pa bodo pozvali potencialne investitorje za promotor-stvo javno-zasebnega partnerstva. Dr. Jože Podgoršek si v prihajajočih letih želi več proračunskih sredstev za podporo razvoju kmetijstva v obliki t. i. strukturnih sprememb (komasacija, agromelioracija). Župan je pojasnil, da kljub temu za projekt agromelioracije na komasacijskem območju ni bilo izkazanega interesa s strani lastnikov zemljišč, zato se je proračunska postavka zmanjšala. Občinski svet se je nato seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen storitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Vodice za leto 2020 in sprejel sklep o potrditvi cen storitve. Direktor Javnega podjetja Komunala Vodice, d. o. o., Miha Bergant, je uvodoma pojasnil, da je predlog cen oblikovan na način, da občinske subvencije ne bodo več potrebne za noben cenovni segment. Cena vodarine se za vse uporabnike zniža za slabih pet odstotkov, prav tako tudi najemnina za oskrbo s pitno vodo, in sicer za dober odstotek. Cena števnine se ne spreminja (ostaja 2 evra), z novim elaboratom se uvede le zaračunavanje števnine v višini 75 odstotkov polne cene z namenom porabe preveč natekle števnine v preteklih letih. Zaradi opisanih razlogov se mesečna položnica za povprečnega gospodinjskega uporabnika iz naslova oskrbe s pitno vodo zniža za 0,61 evra. Zvišujejo se čiščenje fekalne kanalizacije in storitve odjemalcev, priključenih na greznico ali malo komunalno čistilno napravo. Mesečna položnica se bo za navedenega povprečnega odjemalca, skupaj z oskrbo z vodo, zvišala za približno tri odstotke oziroma pribli- žno 1,11 evra, medtem ko bo za povprečnega odjemalca, priključenega na fekalno kanalizacijo, ostala na enakem nivoju, za povprečnega odjemalca, priključenega tudi na meteorno kanalizacijo, pa se bo znižala za približno 1 odstotke oziroma okvirno 0,49 evra. Anton Kokalj je v razpravi menil, da so razmerja med cenami posameznih gospodinjstev glede na njihovo komunalno opremljenost neustrezna. Že sama uredba je po njegovi oceni problematična, zato je napovedal glas proti. Antona Kosca je zanimalo, kako je mogoče, da ima občina Vodice najnižjo ceno storitve z nepretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v primerjavi s sosednjimi občinami. Miha Bergant je pojasnil, da je to posledica tega, da se odvoz in čiščenje greznične gošče izvaja na lastni čistilni napravi ob nizkih stroških izvajalca. Morebitno zvišanje cene bo odvisno od racionalnosti obratovanja čistilne naprave v Vodicah izključno za čiščenje odplake. Občinski svet je nato sprejel tudi sklep, da se je seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Vodice za leto 2020 in da na osnovi cenovnega elaborata sprejema Sklep o potrditvi cen te storitve. Pred svetniki je bilo še nekaj pomembnih točk. Tako so soglasno potrdili cenik letne grobnine in najema mrliške vežice na pokopališčih v občini. Kot je pojasnil Ber-gant, pokopališča Vodice, Skaručna in Zapoge upravlja Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o., ki krije celotne stroške investicijskega in rednega vzdrževanja. Stroški se bodo posku- šali racionalizirati na način, da bodo s pokopališč odstranjeni zabojniki za mešane komunalne odpadke. Tik pred zadnjo točko je sledila še predstavitev letnega poročila župana o delu v lanskem letu. Župan Aco Franc Šuštar je predstavil ključne poudarke ter se za opravljeno delo in pomoč zahvalil članom Občinskega sveta in Nadzornega odbora Občine Vodice, direktorici in zaposlenim v občinski upravi Občine Vodice, društvom, zaposlenim v javnih zavodih, podjetjih, državnih institucijah in drugih organih ter svoji družini in prijateljem. Svetniki so se s poročilom seznanili, pomislekov in razprave ni bilo. Pri točki pobude in vprašanja se je razprava nanašala na ureditev preglednosti cestišč (Maja Drešar, Milan Če-bulj). Drešarjeva je opozorila tudi na tujerodno rastlino japonski dresnik, ki se razrašča v smeri proti Skaruč-ni, pa tudi na Selu, na kar je opozoril Jaka Šimnovec. Tilen Jeraj je predlagal poostren nadzor hitrosti s strani policije in redarstva na Vodiški cesti in postavitev cestnih grbin. Anton Kokalj se je nato zahvalil za opravljen sestanek z županom in predstavniki občinske uprave v zvezi s problematiko gorskih kolesarjev na območju Rašice in Šinkovega Turna. Župan je odgovoril, da se je Občina Vodice v zvezi s problematiko gorskih kolesarjev že lani obrnila na Zavod za gozdove in Zavod za varstvo narave, a ureditev in označitev kolesarskih prog ni bila realizirana zaradi nesoglasij lastnikov gozdnih zemljišč. Na najbolj kritičnih točkah so bile nameščene opozorilne table, postavljena naj bi bila tudi lesena zaščitna ograja, ki bo gorskim kolesarjem onemogočala skakanje na cesto preko opornega zidu. Svetniki so se razšli po skoraj treh urah seje. OIČIHA VODICI Občinska uprava sporoča Nacionalni teden prostovoljstva smo obeležili tudi v občini Vodice f OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE □ OBČINA VODICE Med 25. in 31. majem 2020 je na pobudo Slovenske filantropije že tradicionalno potekal Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. Na slovesni dan prostovoljstva, 25. maja 2020, so bili razglašeni prejemniki nazivov Prostovolj-stvu prijazno mesto 2020, ki ga je Občina Vodice ohranila tudi v letošnjem letu. Za naziv se potegujejo občine, ki aktivno spodbujajo prostovoljstvo in nudijo sistematično podporno okolje za delovanje prostovoljskih organizacij v občini. Slovenska filantropija je ob potrditvi naziva Občini Vodice podala naslednjo obrazložitev: »Župan in občinska uprava zagotavljata podporo različnim prostovoljskim organizacijam. Župan sodeluje na dogodkih prostovoljskih organizacij in se jim zahvali ob občinskem prazniku. Občina Vodice sicer v letu 2019 ni sodelovala v večjih nacionalnih prostovoljskih dogodkih, vendar pa je na različne načine sodelovala pri več lokalnih dogodkih. V prihodnosti občina načrtuje gradnjo večnamenskih prostorov, v katerih bodo imele možnost delovati tudi prostovoljske organizacije. Občina spodbuja promocijo dela prostovoljskih organizacij med svojimi prebivalci in širše.« Na veseli dan prostovoljstva, 27. maja 2020, ste lahko v večjih krajih po Sloveniji prejeli časopis z naslovom Dobra dela ne potrebujejo reklame. Časopis smo med naše Župan Aco Franc Šuštar in podžupan Žiga Janežič prejela priznanje za spodbujanje prostovoljstva v občini Vodice občane delili v Vodicah, Skaručni in Utiku, dostopen pa je tudi na spletni strani Slovenske filantropije. V njem lahko preberete več o izkušnjah številnih prostovoljcev in prostovoljk, različnih področjih prostovoljstva ter delu prostovoljskih organizacij. Vsem našim društvom, organizacijam in posameznikom se znova prijazno zahvaljujemo za vse prostovoljne ure, ki jih opravljate v naši skupnosti in za naše skupno dobro. Hvala! Občinska uprava sporoča številka 5, junij 2020 kopitarjev GLAS 7 Poziv potencialnim investitorjem V promotorstvo javno-zasebnega partnerstva za projekt občinskega središča v Vodicah £ O OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Občina Vodice poziva vse potencialne promotorje k oddaji vloge o zainteresiranosti za javno-za-sebno partnerstvo za izvedbo projekta »Kopitarjev center - Občinsko in poslovno središče Vodice«. Besedilo javnega poziva je objavljeno na spletni strani www. vodice.si. Projekt predvideva gradnjo novega objekta v skupni površini 7.500 m2, ki bo namenjen poslovni, upravni, kulturni in zdravstveni dejavnosti. V okviru projekta se bo uredila tudi okolica objekta in prometna ureditev, predvidenih je 164 novih parkirnih mest. V objektu se 60 % površin nanaša na zasebni program (trgovine, gostinski prostori, pošta, storitvene dejavnosti, zdravstvene dejavnost in znanstvenoraziskovalne dejavnosti), v preostalem delu objekta pa je predviden javni oziroma občinski program (upravni del, večnamenska kulturna dvorana, knjižnica, center za starejše, mladinski center, društveni prostori, spominska soba), ki zaseda 40 % površin. Javni partner vloge o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo pričakuje do vključno 1. 7. 2020 na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Na ovojnici naj bo navedeno: »Vloga o zainteresiranosti za izvedbo projekta javno--zasebnega partnerstva "Kopitarjev center" - NE ODPIRAJ!!«. Več informacij o projektu in načinu njegove izvedbe je dostopnih na spletni strani projekta, na povezavi https://srediscevodice.si/, in v času uradnih ur občinske uprave Občine Vodice, na telefonski številki 01/833-26-10. Zainteresirani pro-motorji lahko prošnjo za dodelitev termina za ogled lokacije posredujejo na elektronski naslov kopitarjev. center@vodice.si. OIČINA VODICI Osrednji članek 8 kopitarjev ^ al a a številka 5, junij 2020 Minilo je trideset let od prvih večstrankarskih volitev £ TANJA DOMINKO □ OSEBNI ARHIV Aprila smo se spomnili 30. obletnice prvih večstrankarskih volitev. To pomeni, da so se tedaj volivke in volivci lahko odločali med različnimi strankami, ne le eno samo, kot smo jo poznali v dotedanjem sistemu. Te volitve so tlakovale pot osamosvojitvi Slovenije, saj brez koalicije DEMOS, ki je takrat zmagala, tedanja Socialistična republika Slovenija ne bi zmogla odcepitve od Jugoslavije. Volilna udeležba je bila zelo visoka, prišlo je 83,5 odstotka volivk in volivcev, ki so dali jasen signal politiki: »Hočemo samostojnost!« Med izvoljenimi poslanci je bila tudi naša občanka Mihaela Logar, ena od soustanoviteljic Slovenske kmečke zveze. Gospa Mihaela Logar, bili ste biologinja, bili ste profesorica na šentviški gimnaziji, kako ste se odločili za preskok v politiko? V tistem času sem bila kmetica. Leta 1985 sem se namreč odločila, pustila službo v šoli in se zaposlila doma kot kmetica. Tako sem bila iz prve roke seznanjena z vsemi problemi ljudi na podeželju, še zlasti kmetov in seveda vseh problemov žensk, ki so živele in delale na kmetiji. Bila sem precej glasna pri opozarjanju na probleme in zagovarjanju pravic. Zato me je g. Ivan Oman povabil v svoj ožji krog sodelavcev, ki je pripravljal in pripravil vse potrebno za ustanovitev prve politične stranke Slovenske kmečke zveze leta 1988. Tedaj so bili prelomni trenutki, med strankami koalicije DEMOS so bile tudi SDZ, SKD, SDZS, Obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. Peterletova vlada je imela danes nepredstavljivih 23 ministric in ministrov, kar nekaj jih je že pokojnih. Čeprav danes veliko govorimo o enotnosti politike, vemo, da v DEMOSU niste bili vedno enotni. Bili smo zelo različni. Vendar smo v odločilnih trenutkih znali in zmogli poiskati tisto, kar je pomembno. Velikokrat smo kaj podprli s stisnjenimi zobmi, vedoč, da bomo vse morali razložiti tudi svojim članom na terenu. Ko smo sprejeli tiste najbolj pomembne odločitve, dosegli nastanek svoje države, pa so se »fantje« odločili, da ni potrebe po enotnosti, da ni več potrebe po Demosu. Mislim, da je že marsikdo tudi od tistih, ki so se tako odločili, ugotovil, da je bila ta odločitev velika napaka. Marsikatera zamera iz časa Demosa se še danes vleče skozi politiko in odnos strank, ki so bile del Demosa. Kdo je bil po vašem mnenju politik z veliko začetnico, da bi si zaslužil recimo dostojen spomenik? Imela sem priložnost spoznati ljudi, ki so pozneje zasedali pomembne položaje v strankah še v času, ko smo se še »kalili«. Med vsemi bi seveda izpostavila g. Ivana Omana. Kar je mislil, to je tudi rekel. In za svojo besedo je vedno tudi stal. Kar smo se dogovorili, tako je tudi bilo. Takih ljudi je v politiki vse premalo. Vi ste bili izvoljeni v skupščino. Kako bi opisali tedanje priprave na osamosvojitev, vemo, da je bilo treba sprejeti ogromno zakonodaje, seje so bile dolge, vsi ste bili novinci v politiki. Se danes kdaj čudite tej vnemi, tej vznesenosti in vztrajnosti? Če na vse to gledamo danes, z današnjega stališča, si težko predstavljamo, kako veliko nalogo smo si takrat zastavili. Ustanavljali smo novo državo. Za tedanjo Jugoslavijo smo bili torej izdajalci, 9 OBČIN« VODICE Osrednji članek številka 5, junij 2020 kopitarjev GLAS 9 sovražni element. Vse skupaj bi se lahko končalo čisto drugače in za vse prve peteline tudi prav nič ugodno. Kar poglejte, kaj se danes dogaja s Katalonijo in njenimi predstavniki, pa je Španija članica EU. Mi pa smo bili del socialistične Jugoslavije. Bili smo korajžni in bili smo vztrajni. Koliko energije je bilo vložene v prepričevanje pomembnih predstavnikov posameznih držav. Tako dobrega lobiranja danes ne vidim. Druga velika prednost je bila, da smo delali za isti cilj. To je bila prva stopnica. Ko smo prišli v parlament, takrat še skupščino, pa smo morali pripraviti vso zakonodajo, ki jo država potrebuje. Bili smo politični naivci, sploh člani strank, povezanih v Demos. Pa nam je prav lepo šlo. Vendar je bilo to trdo delo. Zahtevalo je tudi ogromno časa. Takrat nismo bili zaposleni in plačani kot poslanci, ampak smo vse to delo opravili poleg svojega dela. Tudi na to se danes čisto pozablja. Plebiscit je bil ključen, 23. december 1990 je bil za številne, slišimo danes, celo svet trenutek, ko smo Slovenci množično rekli da. Pogrešate to enotnost danes? Slovenija nujno potrebuje enotnost. Pa tudi demokracijo. V vseh teh letih je bilo veliko narejenega. Žal pa je bilo narejenih tudi kar nekaj korakov v napačno smer. Potrebujemo več strpnosti v medsebojnih odnosih, več sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, tudi če ne mislimo enako. Vaša želja Sloveniji ob prazniku državnosti? Dobili smo svojo državo. Mlada je še. Potrebuje več naše energije, več spoštovanja. Potrudimo se in naredimo našo državo Slovenijo res spoštovanja vredno evropsko državo z odgovornimi državljani. Spoštujmo, kar imamo. Česar pa še nimamo in si želimo imeti, pa se potrudimo in si naredimo. Slovenija v očeh drugih ... f TANJA DOMINKO Tudi v naši občini živijo taki, ki so na svet prijokali v kakšni drugi državi staršem, ki niso Slovenci. V Slovenijo jih je pripeljala večinoma ljubezen. Kako so sprejeli nekatere slovenske navade, kakšni smo Slovenci v njihovih očeh in kaj želijo naši državi ob skorajšnjem dnevu državnosti, ko se bomo spomnili dne, ko je nastala? Vsa ta vprašanja sem jim zastavila, njihove zapise si preberite v nadaljevanju. Junija leta 1980 sem se preselila v Slovenijo, takrat je bila to še Jugo- slavija. Z možem sva se spoznala v Švici, kjer sva živela šest let. Jugoslavija je bila nekaj povsem drugačnega od tega, kar sem poznala. Leto 1980 pa je bilo sploh posebno, po Titovi smrti je namreč vsega zmanjkovalo. Na primer jedilnega olja nisem mogla kupiti, ne da ne bi imela steklenice za zamenjavo. Moja tašča mi je svetovala, naj v trgovini vprašam po nemško, pa bom dobila, kar bom želela, saj so bili turisti zelo cenjeni. Prva stvar, ki me je čudila, so bile dolge kolone vozil v Avstrijo in iz nje; tam smo kupovali celo toaletni papir, riž in OIČIHA VODICI podobne osnovne reči. Na neki način me je bilo kar sram teh nakupov v Celovcu. Čudila sem se temu, kako je tedanja vlada pustila toliko denarja odteči v drugo državo, namesto da bi sama to nekako proizvedla. Drugače pa sem se okolja kar hitro navadila, takoj sem začela obiskovati tečaj slovenščine, nikoli pa se nisem navadila tega, da na uradih stvari niso in niso stekle. Prva tri leta smo živeli v Ljubljani, potem pa smo se preselili v Selo - v hišo moževih starih staršev, ki smo jo prenovili. Na vasi so me Osrednji članek lepo sprejeli, tukaj se zelo dobro počutim sredi prelepe narave. Seveda pa pogrešam domovino - bolj ko sem stara, večje je moje domo-tožje. Imamo pa v Sloveniji krasno finsko skupnost, s katero se redno dobivamo. Če bi morala primerjati Finsko s Slovenijo, bi rekla, da je Finska zelo dobro delujoča družba s staro demokratično tradicijo. Velika razlika je ostra politična razdeljenost v Sloveniji, ki me je začela dušiti. Ko se je Slovenija osamosvojila, so bili vsi skupaj za skupno dobro. Tisto vzdušje je takrat dajalo ogromno upanje za prihodnost. To je z leti žal zbledelo, videti je, kot da ni skupnih interesov. Upam, da se bodo v prihodnosti vsi Slovenci zavedali, v kako lepem koncu sveta kar spodobno živijo, zato želim Sloveniji vse dobro. Aino Paula Marjatta Šimnovec Sem Hervé Le Roux, prihajam iz Francije, natančneje iz Bretani-je. Zadnji dve leti z družino živim v Vodicah. V Slovenijo me je pred petnajstimi leti pripeljala ljubezen. Slovenija je res prekrasna dežela. Toliko različnih pokrajin, toliko naravnih in kulturnih lepot je zbranih na tako malem ozemlju. Neverjetno. Prevzet sem tudi nad tem, da je tu toliko različnih narečij. Se dogaja, da še meni pripišejo kakšnega - največkrat koroškega, ker ne morem izgovoriti slovenskega r-ja. Kar pa me že od začetka bega, je veliko število tujk v vašem jeziku. Prve besede, ki sem se jih naučil s pomočjo slovarja, so bile besede za orodja, saj delam v lesni delavnici. Ne koristijo mi veliko, saj v real- Aino Paula Marjatta Šimnovec nem življenju ne rečete vodna tehtnica, temveč wasser vaga, vijaku šrauf, vrtalnemu stroju bormašina ipd. Med Francozi in Slovenci je velika razlika v prehranjevanju. V Franciji Herve Le Roux so obroki vedno ob istem času. Na kosilo se gre ob 12. uri, na popoldansko malico ob 16. uri, na večerjo ob 19. Temu so podrejeni delovni časi, odprtja poslovalnic, trgovin. V Sloveniji pa se jé kadarkoli. Vsaka družina po svoje, glede na lastni življenjski ritem. In zdi se mi, da tudi (po)jeste hitreje. Sposobni ste dve uri kuhati nedeljsko kosilo in ga zaužiti v zgolj desetih minutah. To se mi zdi nezaslišano. Bi pa pohvalil vaše vrtove, vaše sadovnjake. Vašo skrb za doma pridelano zelenjavo, sadje. V Franciji šele zdaj začenjajo spreminjati zelenice v vrtove in okrasna drevesa nadomeščati s sadnimi. Šele zdaj začenjajo ceniti zdrave, bio pridelke. Herve Le Roux Slovenija ... pred skoraj 18 leti sem bila prvič v tej državi, pred skoraj 17 leti sem se sem preselila. Še vedno spravim ljudi malo v dvom: 'Od kod pa ste vi?' - 'Iz Vodic' 'Ja, ampak ... ste Slovenka?' Ja, tudi, ker imam belgijsko in slovensko državljanstvo. Kot Slovenka in S OBČIN« VODICE Gretel Kremžar Vodičanka uživam v naravi, grem nabirat borovnice, gobe in bezgovo cvetje, se pozdravljam z ljudmi na pločniku, rada grem v hribe in veliko pečem (mož mi sicer ne zaupa potice). Ampak kot Belgijka ne ja-mram o vremenu in politiki (prvega itak ne moreš spremeniti, za zadnjega se moraš premakniti s kavča in sam kaj spremeniti), ne nosim copat, uživam v vetru, jem vsaj enkrat na teden pomfri in samo belgijsko čokolado, poskušam fle-gmatično gledati na večje in manjše težave, otrokom ne dam kape, če ni minus. Hvaležna sem, da so me sosedi, prijatelji in drugi (npr. v šoli in vrtcu) tako lepo sprejeli, čeprav velja še vedno stroga ločitev med 'domačini' in 'nisi iz Vodic'. Ključno se mi zdi, da sem se naučila slovenščino - ne popolno, ampak dovolj za vsakdanje pogovore in stike. In ja, je zelo težek jezik, samo zaradi ljubezni sem vztrajala pri učenju. In kje bi bilo najboljše živeti? Upam, da bom še dolgo uživala lepo naravo in prijaznosti ljudi v Vodicah in da bom lahko tukaj prispevala kanček optimizma in zadovoljstva. Sloveniji čestitam za njeno obletnico in ji želim, da bo znala ohraniti svoje naravne lepote in da bo pozitivno gledala v prihodnost. Gretel Kremžar Pred petimi leti sem zapustil Belgijo in se preselil v Slovenijo. Po dveh letih in pol bivanja v Ljubljani sva se z ženo preselila v hišo na Selo pri Vodicah. Selitev v Slovenijo pravzaprav ni bila taka sprememba, kot bi si kdo mislil. Ne bi mogel trditi, da sem doživel kulturni šok. Morda zato, ker sem sprva živel v Ljubljani, ki je zelo moderno evropsko mesto. Toda razlike so bile le bolj subtilne Filip De Bock narave. Med njimi so copati, ki jih ne nosite le sami, temveč jih namenite celo obiskom. Tudi nedeljsko kosilo, česar denimo pri moji družini v Belgiji nismo poznali. Zanimivo se mi zdi tudi, kako poiščete nekoga, ki vam bo pobelil hišo ali popravil avto. Vsaka družina ima svojo mrežo v smislu: poznam nekoga, ki pozna nekoga, čigar bratranec lahko pomaga ... Še posebej izrazito je to na vasi. Zaradi vseh teh drobnih razlik med nami ima življenje v Sloveniji svoj čar, zlasti pa narava in okolje, ki ga imate. V Sloveniji je gneče veliko manj v primerjavi z Belgijo, kar mi je zelo všeč. Ta odprtost, povezanost s sosedi, bližina narave in lokalni proizvodi, hkrati pa bližina mesta, kot je Ljubljana . Zaradi vsega tega se mi zdijo Vodice idealen kraj za bivanje. Po petih letih življenja v tej državi jo počasi dojemam kot svoj drugi dom, tako da bom praznoval dan državnosti skupaj z vsemi Slovenci. Vsem ob tej priložnosti izrekam iskrene čestitke in želim vse dobro tudi v prihodnje. Filip De Bock Slovenija je lepa, zelena in tiha dežela. V Slovenijo sem prišel pred enim letom. Sprva mi je bilo težko, potem pa sem se navadil in našel prijatelje, ki so zelo prijazni. Slovenija ima lepe gore in reke, pa tudi na morju je lepo. Poleti se gremo tja kopat in je zelo toplo. Slovenija je sicer majhna država, a lepa. 25. junija praznuje dan državnosti. Takrat je postala neodvisna. Ob tej priložnosti ji želim vse najboljše, najlepše in veliko uspeha še naprej. Aron Djadjovski OIČIHA VODICI Intervju 12 kopitarjev ^ al a a številka 5, junij 2020 Vlanta Kunaver - TANJA DOMINKO O TANJA DOMINKO IN OSEBNI ARHIV Vlasta Kunaver je pediatrinja, ki že skoraj četrt stoletja živi in dela z otroki. Svoj poklic ima rada, a tudi prosti čas preživlja na moč aktivno. Hči znanega alpinista Aleša Kuna-verja, ki se je kar sedemkrat podal v Himalajo, ima plezanje v krvi, čeprav oče sprva ni bil navdušen nad tem. Njena mama pa je znana profesorica in pripovedovalka zgodb Dušica Kunaver, tako da ima Vla-sta v krvi tudi ljubezen do besede. Pravi, da dandanes starši premalo pripovedujemo svojim otrokom, naš glas je v njihovih rosnih letih zelo pomemben, dodaja. Z Vlasto Kunaver sva se srečali tudi zato, ker so jo povabili v občinski štab Civilne zaščite, zato sva spregovorili tudi o epidemiji. Vaš oče Aleš in stari oče Pavel sta bila oba alpinista, oče je menda velikokrat rekel, da lepega vremena ne čakamo doma. Kako se spominjate svojega otroštva, ste bili velikokrat v hribih? Zelo veliko časa smo preživeli v naravi, v hribih niti ne. Oče nas je peljal plezat na Turnc, ampak daleč od tega, da bi nas navajal plezati. Ko sem sama začela plezati pri osemnajstih letih, ni bil ravno vesel. Bil je proti temu, da bi ženske plezale, pa ne vem zakaj. Sem pa za naslednji rojstni dan dobila od njega čelado za darilo s pripombo, da če že plezam, naj to počnem varno. Po prvi smeri, ki sva jo skupaj preplezala, se je pomiril, saj je videl, da nas v plezalni šoli glede varnosti učijo zelo strogo. Verjetno še vedno ni bil navdušen, da hčerka pleza, saj se je dobro zavedal, da nekaj nevarnosti pač je. Pozneje sva skupaj preple- Vlasta Kunaver je ljubezen do gora prenesla na otroke zala kar nekaj vzponov, tudi enega, ki je bil zame in zanj nekaj zelo posebnega, Peutereyski greben, ki je najdaljša in najvišja alpinistična smer v Evropi. Oče si jo je želel preplezati že od mladih nog, jaz sem si jo pa tudi po tihem želela. Kmalu ste ga izgubili, komaj 49-le-ten se je ponesrečil s helikopterjem v domačih krajih, čeprav je pred tem preživel kar sedem himalajskih odprav. Ljubezen do gora je uspešno prenesel tudi na otroke. Vi ste celo postavili svetovni ženski rekord s poletom s 7128 m visokega Trisula v Himalaji z jadralnim padalom v višini vzleta. Kako se spominjate tega? Leta 1986 je do tega prišlo zelo spontano. Ko so organizirali odpravo na Trisul, so naju z bivšim možem Sandijem Ma-rinčičem povabili zraven. Štirje prijatelji so si želeli z vrha smučati, midva pa sva želela leteti. Ta rekord še vedno velja. To seveda ne pomeni, da druge al-pinistke oziroma jadralne padalke tega ne bi bile sposobne. Takrat tudi mislili nismo na rekorde... Zdaj se v Himalaji tega preprosto ne počne več. Ker je nevarno? Kaj pa vem, dejansko je kar naporno, ker je treba padalo prinesti na vrh, kjer je že gibanje z najbolj nujno opremo problem, kaj šele teh nekaj dodatnih kilogramov opreme za letenje z jadralnim padalom. Imeti moraš tudi ogromno sreče. Mi smo jo imeli, bilo je res lepo vreme, ravno prav vetra, da sva lahko vzletela. Realno imaš v Himalaji blazno malo možnosti, da boš prišel na vrh, veliko več možnosti imaš, da ne boš. To je bilo takrat res izjemno. Se pa zavedam, da ni šlo samo za neke sposobnosti, temveč tudi za veliko sreče. Še danes plezate? Ne zelo veliko, nekajkrat na leto, ampak ne tako težkih vzponov. Večinoma greva z bratom Primožem. Čeprav je bila mama Dušica verjetno večkrat zaskrbljena, pa nekega strahu ni prenesla na vas. Mislim, da prav močno zaskrbljena niti ni bila. Bila je navajena že zaradi življenja z očetom in je tudi alpinizem nas vseh treh otrok sprejemala tako 9 OBČIN« VODICE Izjemna pediatrinja poudarja, da se z otroki pogovarjate in vzamete čas po neki inerciji. Res sem rada v naravi in sem se oziroma se še ukvarjam s številnimi športi v naravi. Prepričana sem, da je naravo in zakone, ki vladajo v njej, preprosto treba spoštovati. Plezanje, letenje z jadralnimi padali, kajak, smučanje, hoja v hribe in veliko drugega so poti, kako se naravi približamo in jo spoznavamo, ne pa da se po nepotrebnem izpostavljamo. Ne nazadnje je tvegano tudi obešanje zaves na slabi lestvi. Mama Dušica je upokojena profesorica ruščine in angleščine, v javnosti je znana kot srčna, prijazna, neznansko topla pripovedovalka zgodb, kako se ta njena plat odraža v vas? Ali je v vas več očeta kot matere? Tega si pa ne bi upala soditi. (Smeh.) Se pa ravno z nekim znanjem o dediščini ne bi hvalila. Nam je pa privzgojila ljubezen do Slovenije, zavedanje, kako je tukaj lepo. Ko danes kot pediatrinja spremljate otroke, opažate morda, da izginja to veselje do pravljic, do ljudske dediščine? Si družine še vzamejo čas za knjigo? Kako pomembna se vam zdi ta vez z besedo? Zanimivo vprašanje. Na to temo staršem velikokrat kaj rečem, ker je dejansko glas staršev zelo, zelo pomemben. Tudi čas, ki ga posvetimo svojemu otroku, ko mu nekaj preberemo, zapojemo, je neprecenljiv. To nekaterim staršem danes ni čisto jasno. Ne zato, ker bi imeli svoje otroke manj radi, ampak ker ni več te kulture. Velikokrat jih vprašam, ali kaj berejo, pa odgovorijo, da ja, ampak po načinu odgovora vem, da ne. Pripovedovane besede in branja ne more nadomestiti nobena elektronika. Res poskušam starše spodbujati k temu. Tudi pri uspavanju dojenčkov bi vsi uporabljali neke umetne zvoke. Lepše je, če mamica otročku zapoje. Pomembno je, da se use-deš k otroku in si vzameš čas. To, da kuhaš in otroku nekaj rečeš, to ni pogovor. Si mu samo nekaj rekel. Pogovor je, ko si vzameš čas, ko spremljaš otrokove geste, grimase, nato šele besede. Ko želiš izvedeti, kako je bilo v vrtcu, to seveda ne bo šlo z enim vprašanjem. Z otrokom se je treba igrati, iti na sprehod, tako bo imel otrok čas in priložnost, da bo povedal. Včasih starši rečejo, da je ena ura kakovostno preživetega časa na dan bolj pomembna kot pa več ur manj kakovostnega. Kaj je to kakovosten čas, je relativno ... Otroci niso programirani, da bi znali tiste pol ure povsem izkoristiti, veliko je spontanosti . Seveda. Otroci niso vedno razpoloženi tiste pol ure, ki si jih je na primer izbral oče. Sama tudi vidim, da starši čakajo v čakalnici, držijo v rokah telefon in brskajo. Če bi jih vprašali, kje so bili, bi verjetno rekli, da so bili z otrokom pri zdravniku. Ampak niso bili z otrokom. Bili so s telefonom pri zdravniku. Pomembno je, če si z glavo in dušo pri otroku. Kvantiteta in kvaliteta ... dobro je, če je oboje. Zmeraj seveda ne gre. Zaposleni ste v kamniškem zdravstvenem domu, kjer je koronavirus kar hitro izbruhnil, ena od kamniških šol je vrata zaprla že 11. marca. Kakšne so bile razmere v zdra- vstvenem domu, so bile kaj izredne razmere? Vse se je dogajalo zelo hitro, kar hitro so zaprli tudi druge šole po Sloveniji. Naš zdravstveni dom je bil zaprt sedem dni, potem smo delali ves čas. Po številu pacientov smo imeli sicer manj obravnav, a je bilo vse zelo zapleteno in še vedno je. Za vsakega pacienta veliko telefoniranja, preverjanja, ali res potrebujejo obravnavo, od količine fotografij, ki mi jih pošiljajo, se mi je sesuval računalnik. V času, ko so bile zapore najstrožje in pediatri slabo dostopni, sem se odločila pomagati tudi tako, da sem staršem svetovala preko svoje facebook strani. Sem sicer proti taki »telemedici-ni«, ampak preprosto smo bili porinjeni v to situacijo. Starši so to dobro sprejeli? Zelo hvaležni so bili, saj so zdravstveni domovi kar naenkrat v njihovih očeh po- V času korone je bila taka delovna obleka OIČIHA VODICI S Primožem in Andrejem, ko sta bila še stali polni okužb. Bali so se priti in so si želeli svoje težave rešiti na daljavo, brez obiska pri svojih zdravnikih. Z ukrepi, ki jih je sprejela država, so bili za nekaj časa zdravstveni domovi zaprti, zaprle so se šole, trgovine, bil je čas preizkušenj za vse nas. Družine so bile kar naenkrat ves čas skupaj, za številne ni bilo lahko. Ste začutili kakšne stiske? Stisk ni bilo malo, tako med starši kot med otroki. Ampak situacija ni bila samo negativna. Za otroke, ki se v šoli ne počutijo dobro, bodisi zaradi vrstni-ških nesoglasij, slabšega učnega uspeha in podobno, je bilo celo dobro. Ti so bili srečni, ker so bili lahko doma. Drugi otroci pa so vrtec in šolo zelo pogrešali. Ti so ob koncu epidemije naravnost tekli v vrtec, ni bilo nobenega joka. Doživljanje nekaterih stvari se je spremenilo, majhna in sta se pustila slikat nekaj je bilo najstnikov, najstnic, ki so imeli že prej stiske, ki so se ob epidemiji še poglobile. Kontaktov ni bilo, ko je to izostalo, je bilo za marsikoga težko. Tudi v družinah so bili nekateri težko skupaj. Predvsem tisti, ki so imeli težave že prej. Mislim, da je marsikdo težave premagoval tudi na manj primerne načine, saj je podatek, da je prodaja alkoholnih pijač narasla, sporočilen. So bile pa tudi druge družine, ki so bile hvaležne in so ta čas videle kot podarjen, ker so bili več skupaj. Lahko potegnemo tudi kaj dobrega, so morda otroci in mladi odkrili, da je pristen stik več kot elektronska naprava, ki je bila zdaj ves čas pri roki? Kaj zaznavate vi, je veliko teh odvisnosti? Spet moram stopiti v bran otrokom. Otroci so vedno slika odraslih. Če otro- kova oče in mama živita s telefonom v roki, ne moremo pričakovati, da bo otrok ravnal drugače. Vemo, da otroci kadilcev začnejo kmalu kaditi. Po alkoholu posegajo prej otroci tistih, kjer je alkohol običajna stvar. Otroci nas pač posnemajo, bodimo realni. Če bo mama vedno odgovorila na telefonski klic, ne odzove pa se vedno, ko jo otrok nekaj sprašuje, je čista hinavščina reči, da so otroci odvisni od telefona. Opažam, da je telefon staršem postal orodje za umirjanje otrok. V ambulanti neredko potisnejo otroku v roke telefon z risanko. Kaj pa najstniške stiske? Koliko jih srečujete? Večkrat slišimo, da je premalo pedopsihiatrov, da je tukaj velik manko. O tem ni dvoma. Med otroki vseh starosti so taki, ki potrebujejo pomoč, mi pa preprosto nimamo možnosti zagotoviti obravnave kliničnega psihologa ali pe-dopsihiatra za vse, ki bi jih potrebovali. Kolegica s Pediatrične klinike mi je rekla, da bi po njeni oceni vsak deseti potreboval obravnavo, mi pa se obnašamo, kot da teh otrok ni. Obravnavo lahko zelo hitro dobimo le v primeru, ko je otrok dejansko življenjsko ogrožen. Do takrat pa težko. Ko zaznam, da bi otrok potreboval pomoč, otroku oziroma staršem ne morem obljubiti, da bo že, recimo naslednji teden prišel do strokovne pomoči. Ni možnosti, ni kadra, ni ambulant. Je težko, ko ne morete pomagati? Ja, ker ne moreš narediti stvari, ki so nujne. Sicer pa mislim, da imamo dobro zdravstvo in dober zdravstveni sistem, pa ne zato, ker sem zdravnica. Moje izkušnje so dobre. Morda pa niso vsi zdravniki tako zavzeti? Tudi odgovornost pacienta samega je pomembna. Zavedati se moramo, da ne bo nihče namesto nas poskrbel za vse. V Sloveniji resnično dobro živimo, poglejmo čez planke, pa nam bo jasno. V Sloveniji nihče nikogar ne pusti z zlomljeno nogo, od lakote se ne umre, čisto vodo imamo. Lepo bi bilo, da bi se tega zavedali, saj so številni deli sveta, tudi v naši bližini, kjer resnično težko živijo. Občina Vodice je že trideset let vaša občina, kako se počutite tukaj? Zelo dobro. Hvaležna sem okoliščinam, ki so me pripeljale sem. Narava je krasna, ljudje so prijazni, v vasi imamo vse, kar potrebujemo. Počitnice so pred vrati, kako jih boste preživeli vi ali pa katere so bile vaše najljubše? Vsake počitnice so super, eden izmed zadnjih zelo lepih dopustov je bil, ko smo šli s starejšim sinom Primožem in njegovo Ano v Nepal za tri tedne, to je bila zame Vlasta na vrhu Trisula I 7128 m najlepša pot v Himalaji. Moram reči, da sem bila zelo vesela, lepo je bilo vsem. Upam, da se nam bo prihodnjič pridružil tudi mlajši sin Andrej. Drugače se zadnja leta rada potapljam, spoznavam svet z motorjem, pa malo v hribe. Smo pa tudi sicer s sinovoma Primožem in Andrejem resnično veliko časa prebili v naravi na vse možne načine, tako da se je ljubezen do življenja na soncu, vetru in pod zvezdami, kar uspešno prelila v naslednjo generacijo. Pri miru ste težko ... Ja, še najbolj sem pri miru, ko delam na domačem vrtu. (Smeh) Na Repenjskem hribu OIČIHA VODICI Društveni utrip DU Vodice: kolesarjenje in pohodi f O JOŽE ROZMANEC Pozdravljeni. Po daljšem času se znova oglašam. Koronavirus se umirja in rekreativci DU Vodice smo se spet podali v svoje aktivnosti. Skoraj trimesečni premor nam je kar precej pomešal načrte za letošnje leto. Kolesarska sezona se je začela z zamikom, tako da smo, namesto aprila tradicionalno pot okoli Šmarne gore speljali šele konec maja. Pohodniki smo zaradi karantene prekinili svoje pohode za tri mesece in bomo morali popraviti vrstni red vzponov in jih prilagoditi novim razmeram. Kolesarjenje: Zaradi izrednega stanja v Sloveniji smo do sedaj izpustili dve predvideni kolesarjenji in jih bomo mogoče izvedli v poletni sezoni, če bo sreča z vremenom in zdravjem. Prvo kolesarjenje letos je bilo tradicionalno obkro-ženje Šmarne gore. Pot nas je vodila iz Vodic skozi Smlednik in Zavrh do Pirnič in Tacna ter do Šmartnega, kjer smo naredili kratek postanek pri »bizeljčanu«, da smo si malo privezali dušo in okrepčali telo. Po prijetnem predahu smo ostanek poti do doma prevozili, kot bi trenil z očesom. Dobrih štirinajst dni pozneje smo odpeljali drugo kolesarjenje. Tokrat smo na pot krenili v skladu s planom kolesarjenja, ki je bil objavljen v Biltenu društva. Pot nas je vodila iz Vodic skozi Utik, Bukovico, Vojsko, Skaručno, Povodje in Gameljne do Črnuč. Tam smo naredili tradicionalni obisk slaščičarne, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Podkrepljeni smo nadaljevali vožnjo skozi Trzin, Počitek v zavetrju sv. Urbana pod vrhom Vremščice Mengeš in Moste do Komende, kjer smo se v Planinskem domu malce okrepčali, da smo lažje odkolesarili skozi Lahovče nazaj v Vodice. Vreme je bilo prav prijetno za kolesarjenje, saj ni bilo ne hladno in tudi sonce je bili skoraj celo dopoldne sramežljivo skrito za koprenasto oblačnostjo. Naslednja kolesarjenja bomo izpeljali v skladu z letnim planom. Zbor kolesarjev v Vodicah pred prvo vožnjo v novi sezoni Društveni utrip številka 5, junij 2020 kopitarjev GLAS 17 Pohod: Vremščica (1027 m) Karantena zaradi koronavirusa nam je kar precej premešala plan pohodov. Zaradi daljše prekinitve smo za ponovno aktiviranje izbrali manj težavne cilje v našem sredogorju. Prvi cilj za pohod je bila Vremščica, ki smo jo v preteklosti že obiskali. Tokrat smo izbrali dostop z vzhodne strani. Pot nas je vodila mimo Pivke in Neverk do zaselka Volče, pred katerim smo zapustili vozila in se odpravili proti vrhu. Pot ni bila težavna. Lepo speljana in označena se vije skozi redek gozd in se malo pred cerkvico sv. Urbana, ki so jo pred nekaj leti obnovili, iz vije na prostrane travnike vršnega grebena Vremščice. Malce smo se ustavili pri sv. Urbanu, ki je domiselno obnovljen z zanimivimi klesarskimi vključki in napisi. Posebej zanimivo je obdelan kamen z vklesano špranjo za prostovoljne prispevke. Ko v špranjo vržeš kovanec v notranjosti zacinglja zvonček v zahvalo. Do vrha Vremščice je od sv. Urbana le še nekaj minut hoda po zelo položni poti, s katere se razgled razprostira na vse strani. K lepemu razgledu je pripomoglo tudi rahlo ve- trovno vreme, ki je očistilo ozračje. Z vrha se je lepo videlo od Jadrana do Alp in Karavank, Učko na vzhodu in Slavnik na jugu. Ker veter na vrhu ni bil prav prijazen, smo se spustili nazaj do cerkvice, kjer smo si v zavetrju privoščili dobrote, ki smo jih prinesli s seboj. Na travnikih so še cvetele narcise in tudi nekaj divjih potonik smo videli ob poti. Pot je nezahtevna in primerna za kratke družinske pohode, na katerih si nagrajen z lepo okolico in panoramskim razgledom. Prav prijeten sprehod po dolgem času. Romanje gasilk in turnske soseske f MARIJA KUNSTELJ O ANDREJ ČUK Gasilke smo že pred leti vsako leto peš romale na Brezje. Letošnjo pomlad, ko smo se soočili z izrednimi razmerami, smo se znova dogovorile za to pot. Povabilu se je odzval tudi gospod Franci Petrič. Gasilke (večina nas spada v kategorijo članic B) smo povabile prijatelje, znance, sokrajane, da se nam pridružijo na skupni poti na Brezje. Sobota, 6. junija, je kljub slabši vremenski napovedi ponudila odlične pogoje za pešpot, prav tako za kolesarjenje in nekaj družinskih prevozov do Brezij. Ob 14.30 smo imeli sveto mašo 'za vso turnsko sosesko'. G. Franci Petrič je izvrstno povzel smisel romanja -tako po namenih vsakega posameznika kot skupnem, da smo hvaležni za rahljanje omejitev in vpliva virusa. S prepričljivo in iskrivo besedo nas je spomnil, kaj pomenijo Brezje za slovenskega romarja. Poudaril je tudi, da prav vsak nosi svoj križ; če se ga ne vidi navzven, je pa skrit. V skupnem petju in slovesni daritvi smo začutili navdušenje v medsebojni povezanosti in blagoslovu Marije Pomagaj. Ob zaključku bogoslužja smo bili veseli, da smo se zbrali v tako velikem številu, bilo nas je 36. Sklenili smo, da bomo prihodnje leto romanje po- novili! Prepričani smo, da nas bo še več, da se pridružite tudi tisti, ki ste bili tokrat doma. Potem smo se zbrali na samostanskem dvorišču za skupno fotografijo, zapeli Marijino pesem, ob kavici na kratko poklepetali in se zadovoljnih obrazov vrnili domov, pod turnski zvon. OICINA VODICI Društveni utrip Muzej 1925 O MARIJA KUNSTELJ Projekt MUZEJ.1925 bo kmalu delovno zaživel. To pomeni delovno poletje v gasilskem domu npr: manjše izboljšave pri napeljavah, beljenje, obnova obloge na stopnišču in v zgornjem nadstropju ... Ker se fotografije najboljše berejo, bodo te večkrat objavljene na spletni strani društva ali facebook-u. Vsakega bralca vabimo za pogumno potezo: pošlji svojo zgodbo o pro-stovoljstvu, ki je poučna, prikupna, morda tebi ljub spomin ... na mu-zej.1925@gmail.com ali na PGD Sinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. V PGD Šinkov Turn smo nad dvajset let organizirali meddruštvena tekmovanja, ki so bila pogosto dobro obiskana. Marinka Cempre Turk iz Logatca je tekmovanje opisala po spominu. »Pred več kot tridesetimi leti je Peter, član desetine »člani A« predlagal, da se desetina udeleži tekmovanja v Šinkovem Turnu. Ekipa je že večkrat zmagala na občinskem tekmovanju. Tekmovalci so imeli željo, da se udeležijo tekmovanja zunaj občinskih oz. regijskih meja in vidijo, kako tam poteka. Takoj se je pojavilo vprašanje: kje pa je ta Šinkov Turn, ali je na Štajerskem? Razložil nam je približno lokacijo. Sicer pa smo mu verjeli, da ta kraj pozna, ker se je ženil v eni od sosednjih vasi. Prijave ni bilo treba pošiljati. Štirinajst dni pred tekmovanjem ni bilo najbolj primernih za trening zaradi slabega vremena in pomanjkanja časa tekmovalcev. Zadnjo so- boto v maju se odpravimo v Šinkov Turn. Peljali smo se s kombijem in enim osebnim vozilom. Kljub temu da nas je Peter vodil, smo na tistih cestah v okolici Šinkovega Turna zašli ali kot smo temu rekli, imeli panoramski ogled. Sprejemna komisija z desetino ni imela posebnega dela. Ogledovali smo si teren za izvedbo vaje z MB. Bil je na travniku zraven gasilskega doma. Prišel je čas nastopa. Čas vaje z MB je bil soliden, ampak k času je bilo dodano nekaj kazenskih točk zaradi napak pri izvedbi vaje. Zaradi teh napak se je razvila živahna debata, ali vse napisano drži ali ne. Kaj hitro smo ugotovili, da vse zapisano drži in da smo bili korektno ocenjeni. Sledila je še izvedba druge discipline, štafete. Napoteni smo bili levo od gasilskega doma in ustavili smo se pri njivi koruze, kjer je bil štart štafete. Šok. Nobene atletske steze ali poti, po kateri bodo tekmovalci tekli. Ne, realnost je njiva koruze. Sledila je postavitev tekmovalcev in tek okoli njive. Potem smo poiskali prazno mizo in naročili pivo. Z uvrstitvijo na tekmovanju, nekje v sredini, smo bili zadovoljni, ker je bila odraz naših priprav in znanja. Ob pivu smo ugotavljali in primerjali organizacijo in izvedbo tekmovanja doma in v Šinkovem Turnu. Uživali smo v sproščenem vzdušju in prijaznosti gostiteljev. Tekmovanje so izvedli brez nepotrebnega kompliciranja in v skladu s predpisi. Nismo opazili, da bi se kdo od tekmovalcev jezil nad odločitvami sodnikov. Še večkrat smo tekmovali v Šinkovem Turnu, tudi v slabem vremenu. Štafeta je bila včasih speljana okoli njive koruze, drugič okoli njive krompirja. Le zdelo se nam je, da je bil nagib terena iz leta v leto večji. Radi se spominjamo teh časov.« Dogodki številka 5, junij 2020 kopitarjev GLAS 19 ■ I I ■ V ■ I ■ V ■ I v Sprejem odlicnjakov pri županu in podžupanu Občine Vodice OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE 13 TINA KOSEC Ob zaključku šolskega leta 2019/2020 sta župan Aco Franc Šuštar in podžupan Žiga Jane-žič pripravila slavnostni sprejem učenk in učencev, ki so vseh devet let dosegali odlične rezultate. Osnovna šola Vodice se lahko v letošnjem letu pohvali s skupno dvanajstimi odličnjakinjami in odličnjaki, ki so odličen uspeh dosegali vseh devet let. Preden so učenci za seboj dokončno zaprli vrata osnovnošolskega izobraževanja in vstopili na pot odraslosti, sta jih na Občini Vodice sprejela župan Aco Franc Šuštar in podžupan Žiga Janežič. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Jure Grilc, pomočnica ravnatelja Cilka Marenče in razrednik Gregor Bizant. Župan in podžupan sta jim čestitala ob njihovem uspehu in izrazila prepričanje, da na pot srednješolskega izobraževanja odhajajo dobro opremljeni z znanjem in izkušnjami, ki so jih pridobili v naši osnovni šoli. Zaželela sta jim uspešno pot naprej, in brezskrbno poletje, predvsem pa naj se vedno radi vračajo v domače okolje in prispevajo k njegovemu razvoju. Ob tej priložnosti sta jim podarila tudi knjižna darila in kopalne vstopnice za bližnje kopališče. Odlični uspeh so v vseh devetih letih dosegli Hana Golob, Anja Svetičič, Sara Bonča, Ana Debevc, Val Stan-kovič Pangerc, Heli Šimnovec, Petra Bilban, Maša Erjavec, Brina Gubanc, Nace Humar, Matic Jeraj in Zoja Rus. eieiiu vodici Dogodki Na avtobus? Zakaj pa ne? TANJA DOMINKO Družba Ljubljanski potniški promet skrbi za povezanost tudi obljubljanskih občin z mestnim središčem. Povezave občine Vodice z Ljubljano niso najboljše, čeprav je prednost ta, da že nekaj let ni več potrebna ločena vozovnica, pač pa potniki uporabljajo kartico urbano. V družbi smo preverili, kako poteka spreminjanje voznih redov in kako je na poslovanje vplivala epidemija, ko so prevozi praktično zastali. Kako poteka načrtovanje sprememb proge in voznega reda? Načrtovanje sprememb prog in voznih redov poteka po potrebi in v dogovoru z občinami. Verjetno spremljate zasedenost posameznih linij, katere so najbolj polne po vaših podatkih in kakšne so možnosti za vzpostavitev dodatnega avtobusa v popoldanskih urah iz Ljubljane do Vodic? Ja, zasedenost spremljamo. Odhodov po voznem redu je 17 (v eno smer) med delavniki, z vozili, ki imajo kapaciteto vsaj 65 potniških mest. Že v času pred epidemijo avtobusi niso dosegali kapacitet, danes pa imamo potnikov za polovico manj in ocenjujemo, da je kapaciteta dovolj velika. Odhod iz Ljubljane do Vodic ob 14.10 uri je najbolj zaseden. Proga se je skozi leta malce spremenila, nekatere vasi pa ostajajo odrezane, zlasti Koseze in Šinkov Turn, tudi naselje Lokarje ob koncu Vodic, so tu še možne kakšne spremembe? Obe naselji že danes pokrivamo z določenim številom odhodov. Kapa- citeta zadostuje povpraševanju. Vse spremembe načrtujemo z občino. Kako na prevoze vplivajo protiko-ronski ukrepi? Epidemija je močno vplivala na poslovanje javnega podjetja LPP zaradi odloka Vlade o ustavitvi javnega prevoza in prekinitve izvajanja tehničnih pregledov. Prepoved opravljanja javne službe predstavlja veliko likvidnostno težavo, saj družba nima likvidnih sredstev. Ocenjujemo, da bo v mesecih od marca do junija samo prihodek od prevoza potnikov manjši za 6,5 mio EUR, v drugih dejavnostih pa skoraj za 2 mio EUR. Seveda bodo manjši tudi nekateri stroški, ki jih do septembra ocenjujemo na 3,1 mio EUR. Ob upoštevanju omenjenega sta pred nami še julij in avgust, ko sezonsko beležimo 70-odstotni upad prihodkov od prodaje, kar nakazuje na še večje likvidnostne težave podjetja. Upamo lahko samo na to, da se tudi na strani države zavedajo, da je mestni potniški promet v Ljubljani ustanovljen kot obvezna javna gospodarska služba na podlagi zakona in se bodo težave reševale na ravni države. Vozni red linije št: 60 Ljubljana-Vodice-Polje Delavniški odhod Postajališča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Polje obr: - - - Vesca Vesca - - - - - - - 21:35 Vojsko - 05:55 06:45 07:41 08:46 11:48 13:46 14:58 16:22 17:26 18:46 20:17 - Selo Mali Dunaj - 05:57 06:47 07:42 08:47 - - - - - - - 21:37 Selo 04:45 05:58 06:48 07:43 08:48 - - 21:38 Šinkov Turn - 06:01 06:51 07:46 Utik 04:47 06:04 06:54 07:49 08:50 - - - - - - - 21:40 Bukovica 04:50 06:07 06:57 07:52 08:53 - - - - - - - 21:43 OŠ Vodice 04:52 06:09 06:59 07:54 08:55 - - - - - - - 21:45 Vodice 04:55 06:15 07:00 07:55 09:00 - - - - - - - 21:48 Zapoge 04:57 06:17 07:02 07:57 09:02 - - - - - - - 21:50 Repnje Kapelica 05:00 06:20 07:05 08:00 09:05 - - - - - - - 21:53 Polje obr. 05:05 06:24 07:10 08:05 09:10 - - - - - - - 21:58 Skaruina 05:08 06:26 07:13 08:08 09:13 - - - - - - - 22:00 Šmartno 05:14 06:30 07:19 08:14 09:18 11:52 13:50 15:02 16:26 17:30 18:50 20:21 22:04 Šentvid 05:19 06:35 07:24 08:19 09:23 11:57 13:55 15:07 16:30 17:35 18:55 20:26 22:09 Ljubljana 05:29 06:45 07:34 08:29 09:33 12:07 14:05 15:17 16:40 17:45 19:05 20:38 22:19 prihod P odhod Postajališča 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ljubljana 05:35 06:25 06:55 07:40 11:00 13:00 14:10 15:30 16:40 18:00 19:35 20:45 22:25 Šentvid 05:46 06:36 07:06 07:51 11:11 13:11 14:21 15:41 16:51 18:11 19:46 20:56 22:36 Šmartno 05:51 06:41 07:11 07:56 11:16 13:16 14:26 15:46 16:56 18:16 19:51 21:01 22:41 Skaručna - - 07:16 08:01 *11:21 •13:21 •14:31 •15:51 •17:01 •18:21 19:56 21:06 22:46 Polje obr. - - 07:19 08:04 •11:24 •13:24 •14:34 •15:54 •17:04 •18:24 19:58 21:09 22:49 Repnje Kapelica - - 07:23 08:08 •11:28 •13:28 •14:38 •15:58 •17:08 •18:28 20:02 21:13 22:53 Zapoge - - 07:26 08:11 •11:32 •13:32 *14:42 •16:02 •17:12 •18:32 20:05 21:16 22:56 Vodice 06:15 07:00 07:28 08:13 •11:34 •13:34 •14:44 •16:04 •17:14 •18:34 •20:07 21:18 22:58 Bukovica Utik Šinkov Turn Selo Selo Mali Dunaj Vojsko Polje obr:_ 06:0S 06:07 06:04 06:00 05:58 05:57 05:55 06:58 06:57 06:54 06:50 06:48 06:47 06:45 07:30 07:32 07:35 07:37 07:38 07:39 Vesca 08:15 08:17 08:20 08:22 08:23 08:24 Vesca 13:35 13:37 13:40 13:42 13:43 13:46 14:45 14:47 14:50 14:53 14:55 14:56 14:58 16:05 16:07 16:10 16:16 16:18 16:19 16:22 17:15 17:17 17:20 18:35 18:37 18:40 20:08 20:10 20:11 21:19 21:21 21:24 22:59 23:01 23:04 17:22 18:42 20:13 21:26 23:06 17:23 18:43 20:14 21:27 - 17:26 18:46 20:17 - - - - - 21:30 - prihod OPOMBE: - Linija obratuje ob delavnikih razen sobote v dneh poletnih šolskih počitnic. ■ Ob nedeljah in praznikih linija ne obratuje. ' Predstavlja potek linije iz Vodic preko Sela in Vojskega v Ljubljano. VOZNI RED VELJA OD: 26.06.2020 do 31.08.2020 Dogodki številka 5, junij 2020 kopitarjev GLAS 21 Kako je na avtobusih poskrbljeno za varnost v teh časih? Za varnost potnikov smo poskrbeli v največji možni meri, kar pomeni, da smo uvedli vse možne ukrepe za zaščito. Tako za potnike kot voznike je med vožnjo obvezna uporaba zaščitnih mask. Želimo si, da voznikom ne bi bilo treba med vožnjo nositi mask, saj je vožnja z njimi moteča, sploh za tiste voznike, ki nosijo očala, saj se le-ta orosijo in preprečujejo dobro vidljivost. Med vozniki in potniki je tudi nameščena pregrada, ki zagota- vlja ustrezno razdaljo med njimi. Potniki na avtobus vstopajo posamično, pri tem je obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki je nameščeno na vhodu. Vstop na avtobus je mogoč le pri drugih, izstop pa na tretjih oziroma četrtih vratih. Upamo, da bo ukrep, ki narekuje, da potniki vstopajo pri drugih vratih, kmalu sproščen, saj je ta povzročil, da vsi potniki ne uporabljajo svojih vozovnic. Smer vstopa in izstopa sta posebej označeni na vseh avtobusih. Poleg tega so na avtobusih in postajališčih nameščena obvestila o pravilih, ki veljajo med vožnjo z avtobusom. Za zagotavljanje varnostne razdalje med potniki so na določenih sedežih nameščena obvestila, ki potnike pozivajo, naj na teh sedežih ne sedijo in s tem ohranjajo varnostno razdaljo. Na ta način je za varnost potnikov dobro poskrbljeno, vožnja z avtobusi je varna. Vse potnike pozivamo in jih bomo še naprej opozarjali, naj spoštujejo sprejete ukrepe, saj največ za svojo varnost in varnost drugih potnikov lahko naredi vsak sam. Ogled Komende s cerkvijo in knjižnice Petra Pavla Glavarja f MARINKA KOPAČ Članice zeliščarskega krožka Lipe Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje, smo se razveselile povabila, da se po dolgem času spet srečamo v naravi, ki nas je v teh turbulentnih, nenavadnih časih, vabila in nam nudila zatočišče, podarjala mir in svoje naravno bogastvo. Ko nas je virus prikoval med štiri stene in malo tudi ustrahoval, smo zunaj, v gozdu, na travniku, zadihali s polnimi pljuči, v veri in upanju, da bo slej ko prej vse dobro, vedoč pa, da nikoli več ne bo enako, kot je bilo doslej. Popeljali smo se v Komendo, kjer smo se odločile za sprehod po gozdu in nabirale robidove vršičke, smrekove vršičke, pljučnik, preslico, kamilico in izmenjevale znanja o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi v vsakdanjem življenju. V naslednjih trenutkih pa smo se iz sveta zelišč preselile v svet zgodovine. Tičnica v Komendi je bila svetišče naših prednikov iz predkrščanskega časa. Gre za zaobljen grič, ki je danes v bližini cerkve, še prej pa je bil v bližini utrjenega gradišča, v katerem so živeli naši predhodniki pred mnogimi stoletji. Ogledali smo si cerkev sv. Petra, Pavla Glavarja, ki je prvič omenjena že leta 1147, novo so zgradili leta 1727, po potresu pa so jo obnovili in povečali. Oltar in prižnica spadata med najlepše v Sloveniji. Komenda je tudi ime za posest viteškega reda. Sredi vzpetine ob cesti stoji Glavarjeva beneficijska hiša. Hiša je iz leta 1752, v njej pa je Glavarjeva knjižnica, neprecenljiva s svojimi primerki, tudi z originalno Slavo vojvodine Kranjske in lastnoročnimi zapisi Petra Pavla Glavarja. Ohranjenih je okoli 400 pisem, ki jih je dobil od svojega očeta in 140, ki jih je sam pisal. Kdo je bil Peter Pavel Glavar? Bil je znan slovenski duhovnik, čebelar, pedagog, gospodarstvenik in mecen. Pa tudi najdenček. Nekaj tednov starega so našli na pragu komendske graščine. Njegova zapuščina je izjemna, med drugim je dal v Tunjicah zgraditi poznobaročno cerkev sv. Ane, leta 1766 pa na Dolenjskem kupil grad Lanšprež od grofa Alojza Auersper-ga. Svoje premoženje je zapustil siromašnim, bolnim in ostarelim ljudem, po njegovi smrti pa so iz dediščine zgradili tudi bolnišnico -Glavarjev špital. Pozorno in željno smo poslušale vse o tem velikem in učenem možu. Ne tako daljna preteklost je polna velikih, učenih ljudi, ki so pustili neizbrisni pečat, zato je prav, da jih vsaj malo spoznamo. OIČINA VODICI Inovativna mladina svežih zamisli Podjetnost vodiške mladine: prijatelji in sodelavci f MONIKAKUBELJ O OSEBNI ARHIV Ideje je treba vsaj poskusiti uresničiti, sicer nimajo pomena. Mladi Vodičani so danes stari rosnih 20 let, pa imajo za seboj že dve leti različnih projektov, zanimivih poskusov in uresničitev, zaradi katerih res lahko potrdimo, da na mladih svet stoji. Bili so sprejeti pri predsedniku države, ponudili trgu nekaj aplikacij in se zapisali v poslovnem svetu z najhitreje sklenjeno investicijo; v pičlih nekaj dneh. Nejc Paradiž, Tim Špenko sta mlada podjetnika, ki s svojimi idejami jemljeta dih in drugim dajeta krila v smislu - razmišljajte širše, iščite rešitve. Na tej poti so se jima občasno pridružili tudi Blažka Mihelak, Peter Savnik, Brin Soko in drugi. Kakšni so njihovi konkretni projekti, gotovo sledi vprašanje? Ste že slišali za PaySic ali BlockPay? PaySic je sistem za internetno plačevanje, ki namesto standardnih sistemov pri denarnih transakcijah uporablja sistem blockchain (sistem veriženja blokov). Ekipa je razvila edinstveno formulo, ki omogoča mednarodne finančne transakcije s standardnimi valutami brez posrednika. Trenutno so na dobri poti, da naredijo platformo, ki bo dovoljevala tako (online) kot (offline) transakcije za vse vrste uporabnikov, tako posameznike kot podjetja. PaySic pospeši in poenostavi mednarodne transakcije, in je kot takšen alternativa sistemu SEPA. Za investicijo se je ekipi uspelo dogovoriti v manj kot dveh tednih, kar pomeni, da gre za najhi- treje sklenjeno investicijo v Sloveniji. Investitorji so skupina podjetnikov iz finančne industrije iz Chicaga, ki se profesionalno ukvarja z vlaganjem v tehnološke start-upe. Ekipa je v Estoniji pridobila vse potrebne licence za finančno poslovanje - in to kot najmlajša ekipa doslej. Nejca in Tima sem spoznala v osnovni šoli Vodice, kamor je hodila tudi moja hči. Takrat nisem slutila, da bosta nekoč polna idej s pridom uporabljala sodobne digitalne poti in svetovni splet v lastnih poslovnih okvirih. »Projekt PaySic smo začeli lanskega februarja, ko smo v samo treh dneh pridobili prvo investicijo - ameriško skupino investitorjev. Ideja projekta je precej enostavna - poceniti celoten bančni sistem, obenem pa dodatno zavarovati vsako transakcijo,« je skušal enostavno predstaviti Nejc Paradiž iz Vodic. Kaj je že narejenega? Od lanskega leta so naredili ogromno, od pridobitev licenc za delovanje v Evropi in na Arabskem polotoku, končali so z razvojem ključnih delov sistemov, in kar je za nas trenutno ključno, pridobili so podporo velikanov v industriji, kot so IBM, Google in Amazon, obenem pa so se razveselili investicij kar nekaj znanih Slovencev, kot sta Dejan Zavec in Domen Prevc. »Prav v tem trenutku smo v postopku širitve ekipe v Savdsko Arabijo, Luksemburg in Kanado - kjer v roku leta ali dveh pričakujemo tektonske premike glede razširitve ekipe in samega projekta.« Prepričani so, in se kar strinjam z njimi, da je bistvo vsakega projekta in konec koncev tudi podjetja, skupni duh in vizija, ki si jo zastaviš skupaj z investitorji. »Zato bi se zahvalil celotni ekipi, našim investitorjem in našim mentorjem, tako v Sloveniji kot po svetu,« ne pozabi Nejc. Spletna trgovina in prodaja v enem dnevu Temu se reče hitra reakcija na potrebe trga! Delivrly, ki je zanimiva igra besed angleške besede delivery ozi- S OBČIN« VODICE Koristno številka 5, junij 2020 l4>pitarjev 23 roma dostava, je spletna trgovina, ki ponuja kar se da veliko lokalno pridelanih izdelkov. Združujejo klasične trgovine, kjer najdemo čistila, stvari za osebno nego (celo ekološke in razgradljive produkte) in podobno ter tržnico, kjer vedno lahko kupimo sveže sadje in zelenjavo lokalnih pridelovalcev. Tako na enem mestu in z enim naročilom lahko stranka kupi vse, kar potrebuje, medtem pa podpira slovenske proizvode ter varuje okolje. Cilj je, da se pri nas uporabi čim manj plastike in ponudimo okolju prijazne izdelke po kar se da konkurenčnih cenah. »Projekt Deli-vrly, spletna trgovina z istodnevno dostavo, se je začel sredi marca, ko so obveljali strožji ukrepi zaradi virusa Covid-19. V nekaj urah smo skupaj zbrali ekipo in še isti dan naredili spletno stran in strani na družbenih omrežjih. Že v prvih dneh smo dostavo s pomočjo drugih študentov razširili, tako da sedaj pokrivamo približno četrtino Slovenije,« je navdušeno pojasnil Tim Špenko iz Uti- Mednarodno poslovanje? Z lahkoto. Na sredi Nejc Paradiž in Brin Soko na enem od poslovnih sestankov ka. V tem trenutku iščejo predvsem lokalne proizvajalce, s katerimi bi lahko sodelovali, in ljudem ponudili širok nabor izdelkov, ki jih najdemo v trgovinah, hkrati pa tudi sveže sadje in zelenjavo. Cilj je, da podpremo lokalne proizvajalce in vzpodbudimo ljudi k nakupu slovenskih izdelkov.« Odlično. Lokalni ponudniki, vas zanima, kako se vključiti? Vodičani, še niste pokukali na njihovo stran www.delivrly.com? Sodelujmo, akti-virajmo se, podprimo! Mlada skupinica ima za seboj še nekaj drugih poskusov, ki so ali na čakanju ali pa so imeli zgolj status testa. • Spectirum: Ekipa je v idejo združila vse elemente potovanja (hoteli, restavracije, aktivnosti, prevoz), v eno platformo, vendar se je naloga izkazala za prezahtevno oz. še ni zrela. • Thrill Cafe: Thrill Cafe, mar-ketinško orodje za gostince so ponudili leta 2018. Ta je ponudil lažje oglaševanje gostilne ali lokala preko družbenih omrežij. Odziv je bil pozitiven, sploh manjših kavarn, ki niso tako znane, vendar so bili takrat pri-morani projekt opustiti zaradi neprofitabilnosti. Zanje bomo zagotovo še slišali in res smo lahko ponosni, da mladi v naši občini s polnimi jadri uresničujejo podjetniške ideje. Če bi kdo želel z njimi poklepetati, jim kaj predlagati, naj me poišče in mu posredujem kontakt. OICIHA VODICI LASTNOST TELES, DA SE UPIRAJO SPREMEMBI SMERI GIBANJA IN HITROSTI NAŠ HUMORIST SVETOVNA VELESILA GLEDALIŠČE PODZEMELJSKI HODNIK ENO-VALENTNA ATOMSKA SKUPINA JOŽE OLAJ OBČASNO JEZERO V BOCVANI SKUPINA ZAHODNIH MONGOLOV PRIPADNIK INDUAN- CEV SJUJEV AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC HUNTER; OKRAJŠAVA ZA TABELO DARIO FO SEČNINA PREDLOG (ZASTAR.) GRŠKI FILOZOF SOL JODOVE KISLINE GLAVNO MESTO AVSTRIJE SISTEM IDEJ V OBLIKAH DRUŽBENE ZAVESTI HRV. POLIT. SUPD.0 NAS DŽEZIST (ANDREJ) ETOS, ZNAČAJ, KARAKTER DRŽAVA V KARIBSKEM MORJU AVTOMOBIL PESNIK BABAČIČ SPELEOLOG MESTO V IRAKU BUDISTIČNI MENIH NEKDANJI DRŽAVNI URADNIK GLASEN, BUČEN PREPIR, PRETEP RJAVA ŽIVAL MADŽARSKO ŽENSKO IME PRIMORSKA RASTUNA, OŽEPEK IZLOZBENO OKNO REKA V KOLUMBIH NASFAR-MAKOLOG (MLADEN) OŽIVČE-VANJE NA KORANU TEMELJEČE ISLAMSKO PRAVD REKA V ROMUNIJI KOŠIR, VEJNIK (NAREČNO) MAKEDONSKO KOLO IVAN NAPOTNIK JAVK ANG. PEVEC (MARC) GORAN OBREZ JUDOVSKI PISMOUK NAŠA 1LUSTRA-TORKA FILIPINSKI ŠAHIST (EUGENIO) DELAVEC V MESNI INDUSTRIJI VRSTA RIBE KOSTNICE GOVORNIK (KNJIŽNO) REŽISER (ROGER) INDIISKI SVETI MOŽ NAŠ ARHITEKT LADJA ZA PREVOZ KAMIONOV REKA V ANGLUI GRŠKI OTOK SKRIVNOST (KNJIŽNO) KAVBOJSKA VRV Z ZANKO ČRNA KRAVA (NAREČNO) PES, KI ZELO LAJA AVTOR: GREGA RIHTAR VREČAST PREBAVNI ORGAN MED POŽIRALNIKOM IN TANKIM ČREVESOM DELAVEC V LIVARNI VRHNJE OBLAČILO MUSUMANK NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ PROST SREDNJEVEŠKI JAPONSKI NEVIDNI BOJEVNIK PREBIVALEC ŽIROVNICE URNA EKVADOR. PISATELJ (JORGE) ALEKSAND. DUHOVNIK SVETOVNO MORJE NAJVIŠJI PIRENEJEV IVAN VIDAV REŽISER GOROVJE NA SIBIRSKO-MONGOLSKI MEJI SASOLAP UTLI NAS PISATELJ (JAKOB) OPERA RICHARDA STRAUSSA DELOVNO PODROČJE MINISTRA PLAT NEKDANJI ŠPANSKI KOLESAR (PEDRO) SAHIST EHLVEST DEMONSKA NOČNA POŠAST NEKDANJA AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA (CINDY) ANG. IGRALEC (ERIC) STARODAV. MESTO V PALESTINI PLATNENA STREHA NAD AMFTTEAT. SLABO-KRVNEŽ VMESNO OBDOBJE (KNJIŽNO) FRANCOSKI DRAMATIK (ARMAND) ERVLN OGNER PEVKA DEŽMAN JAPONSKI POLITIK (AKIRA) ČISTA TEŽA GIMNAST ŠTUKEU OTOK V JADRANU PREIZKUS ZNANJA INDONEZIJSKA PROVINCA, AČE VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA NAČRTNA GOJITEV ŽIVALI DUDD NEMŠKA IGRALKA (UL) ODEJA (POGOV.) ČEŠKO ŽEN. IME KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE REKA V DALMACIJI, LE« PRITOK KRKE EMENTALSKISIR ANDRAŽ ŠALAMUN PRILAGODITEV, PRILAGAJANJE AVSTRIJSKA PISATELJICA AICHDIGER PEVKA FALK OSNOVNA ŠOLA MLAKA ! FINO SVETLEČE SE USNJE MESTU V BELGIJI, AAT 9 OBČIN« VODICE Obvestila številka 5, junij 2020 kopitarjev 25 Ah, ti virusi! O KARMEN JANČAR Nas je presenetila tale epidemija koronavirusa, kajne? Tudi nas, knjižničarje, je, saj smo morali čez noč zapreti vse knjižnice in odpovedati prireditve in izobraževanja, kar se je zgodilo prvič. Ampak k sreči smo virus premagali in znova odprli vrata. Spet smo na voljo za vas, dragi bralci, saj smo vas že močno pogrešali! Po odprtju naših knjižnic opažam, da ste nas tudi vi pogrešali in da je bila knjiga vaša najboljša družba v izolaciji! Z veseljem prihajate k nam in vrnete izposojeno gradivo, vendar si ga žal precej manj na novo izposodite. Naj vam povem, da so založbe tudi med epidemijo izdajale knjige, tako da na vas čaka kup novosti. Še vedno smo tukaj za vas in vam bomo z veseljem svetovali in pripravili knjige in bralne pakete »Mačke v žaklju«. Upam, da si le zaradi prepovedi družabnega življenja med epidemijo in posledično večjega druženja po epidemiji izposojate manj knjig in da niste pozabili, da je knjiga naša prijateljica. Ker se bliža poletje, vas bomo znova razvajali, da si boste knjige lahko izposodili za šest tednov, če boste želeli. Spet se nam bodo pridružili Pole-tavci, mladi poletni bralci, otroci med 7. in 12. letom starosti, ki med počitnicami 30 dni vsaj pol ure na dan berejo. V bralni seznam bodo pridno vpisovali prebrano in ga oddali v knjižnici. Tudi letos bodo v dar prejeli branje in majico ter sodelovali v žrebanju za nagrade. Tisti Poletav-ci, ki dopolnijo 13 let, pa postanejo Najpoletavci. Najstniki do 16. leta so tisti poletni bralci, ki med počitnicami preberejo vsaj tri knjige, nato pa njihove naslove ter avtorje skupaj s svojimi podatki oddajo v spletnem obrazcu. Tudi Najpoletavci bodo za prebrano dobili lepe nagrade! Če bi bila vsemogočna in bi lahko izbirala, bi za naslednjo epidemijo ali pa svetovno pandemijo izbrala nov virus. Virus, ki bi okužil vse ljudi na svetu. Virus, ki bi se hitro širil in za katerega izolacija ne bi bila obvezna. To je bralni virus. Knjižnica letos izjemoma že od 12. maja 2020 obratuje po poletnem delovnem času. Ponedeljek ZAPRTO Torek 12.30-19.00 Sreda 12.30-19.00 Četrtek ZAPRTO Petek 12.30-19.00 Sobota ZAPRTO Se vidimo v knjižnici! OICINA VODICI Obvestila 26 kopitarjev ^ al a a številka 5, junij 2020 C N JIZN OVOST Leposlovje za odrasle Schlink, Bernhard: Olga (družbeni roman) Vagner, Jana: Pandemija (družbeni roman) Jergovic, Miljenko: Rodbina (družbeni roman) % Sivec, Ivan: Slepa grofica: Presunljiva ljubezenska zgodba z dvorca Statenberg (družbeni roman) Bryndza, Robert: Devet brestov (kriminalni roman) Beckett, Simon: Nemirni mrtveci (kriminalni roman) Strokovno gradivo za odrasle % Juul, Jesper: Še vedno se ljubiva: postavite partnerski odnos na prvo mesto (psihologija) Dispenza, Joe: Postanite brezmejni: Kako običajni ljudje počnejo neobičajne stvari (alternativna medicina) Šumer, Anita: Drožomanija: knjiga o peki kruha in peciva z drožmi (kuharske knjige) Assange, Julian: Neavtorizirana avtobiografija (biografija) Snowden, Edward: Trajna evidenca: življenjska zgodba enega najbolj znanih ameriških Leposlovje za otroke in mladino Enci benci na kamenci (igroknjige) Pfister, Marcus: Mala račka se ne da! (slikanica) Starling, Robert: Feri je najboljši! (slikanica) Bonilla, Rocio: Moj prijatelj z drugega planeta Strokovno gradivo za otroke in mladino * Zoomer, Yuval: Moja velika knjiga o žuželkah (živalstvo) Grajkowski, Wojciech: Čebele (živalstvo) ■ifcuo na vojsko I I li D 1 ¡ I S OBČIN« VODICE Na zbirnem centru Vodice bodo naši kmetovalci lahko občasno oddajali odpadno kmetijsko folijo Na podlagi evidentiranih potreb s strani naših kmetovalcev, bo (proti plačilu stroškov ravnanja z iztrošeno embalažo) na našem zbirnem centru v Vodicah 2x letno (spomladi in jeseni) zagotovljen prevzem odpadne kmetijske folije. Prvič bo odpadno kmetijsko folijo možno oddati v soboto, 11. julija 2020, naslednji roki pa bodo pravočasno objavljeni v javnih občinskih medijih. Nova storitev na našem zbirnem centru je plod konstruktivnega sodelovanja med Občino Vodice, JP Komunala Vodice, d.o.o. in JP VOKA SNAGA d.o.o.. ČASOVNICA V KOPITARJEVEGA GLASA 2020 2020 IZID GLASILA ODDAJA GRADIVA AVGUST 26. 8. 2020 10. 8. 2020 SEPTEMBER 30. 9. 2020 10. 9. 2020 OKTOBER 28. 10. 2020 10. 10. 2020 NOVEMBER 25. 11. 2020 10. 11. 2020 DECEMBER 23. 12. 2020 5. 12. 2020 --f Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA V 65. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi, sin, brat, stric, tast in svak JOŽE CIGUT iz Kosez Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Francu Mervarju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ga boste še naprej ohranjali v lepem spominu. Vsi njegovi. OIČIHA VODICI