240 Slovstvo. Slovenska prisega iz začetka 18. stoletja. V župnijskem arhivu v Št. Vidu pri Zatičini je rokopis v mali četverki, vezan v trde z barvenim papirjem preoblečene platnice s hrbtom iz rujavega usnja. Knjiga ima 88 po 20*3 cm visokih in 15*5 cm širokih listov. Prvi list je prazen, na prvi strani drugega lista je naslov: »Nota eorum, | Quae in praxi observan | ad debite exercendam | Curam ani-rnaru^ | Apud Revmun^ et Illmura^ D™m | Maxi-milianu Leopoldum | Rafp. Plebanu Stainenfe? | ab j anno 17*95 mense Januario«. Knjiga je nekak navod k urejevanju cerkvenih uradnih spisov, obsega tudi koncepte pobotnic, dolžnih, kupnih in drugih pisem, katere je potreboval osobito oni župnik, kateri je imel podložnike. V rokopisu je tudi nekaj izvirnikov prepisanih. ¦ Spisi so latinski in nemški, le prisege, katere je nareka val prisega-jočemu v domačem jeziku, so slovenske. Iste obsegajo 6 in 2/3 strani in jeden vložen 12 cm dolg in 9 cm širok listek. Knjigo je prepisal Janez Dizma Florijančič pl. Grienfeld, kateri je bil preje župnik v Višnji Gori; v Št. Vidu pri Zatičini pa od leta 1738. do 1752. kot pravi župnik, od 1753. do 1757. pa kot »pa-rochus emeritus«. Tu ni mesta opisovati ves rokopis, za nas je znamenita samo prisega. Jeli jo je sam sestavil, ali tudi prepisal, ne vem; to pa je gotovo, da jo je v knjigo vpisal še le po letu 1727., zakaj sledi za prepisom resnične po njem vložene pritožbe do mestnega sodnika višenjskega »fub dato Pfarrhoff Weyxelburg den 15. Julij 1727. — Meines Ehren-veft(en) h(errn) dienftwill(iger) Joh. Difmas Flo-r(ianzhizh) als Statpfarrer zu W(e)y(x)lburg. Na listku je zapisano: »Ich, Johann Kafteliz, perfhefhem, de me je ranke Ferlait kladnzo, zheule, inu eno tel-leteno fhenkou, inu po merneka ufhenize na lafsu dote oblubel«. Fdrmula juramenti de indicenda veritate. Jeft N. N. Perfhefhem Bogu ozhetu, Bogu fmu, Inu Bogu Svetomo Ducho, te nar Svettef he, naifdelene Bofje Trojze, inu oblubem ta pravo zifto refniza povedat od tega vfsega, od ka-teriga jeft Bodem vprafhan, kar (Eg) provda, fa katera fem poklizan, Sadene, inu de nozhem if nobene briafnofte, fouraftva, nida, Strahu, dobizka, alle daru, ja fa nobene druge rezhi vollo, na vfsem fvetu, kar bi zlovefka pamet inu modruft fe mogla fmiflite refniza fataite, alli famouzhate. Kakor meni Gofpud Buch pomagai, ta vfsoku Ifvolena bref ma-defha fpozheta Diviza inu matti bofja Maria, vfse Bofje Svetnike, inu ta S. Bofje Evan-gelium. Amen. (haec vitima particula addit, qdd juramentu nt tactif SS. Evangelijs). Poleg tega vzorca prisege za potrjenje resnice je še več drugih v rokopisu, ker pa niso mnogo drugačni, smo objavili le tega, ki je najbolj obširen. K. Črnologar. Hatlrijan. Hadrijan, rimski cesar, je razumel matematiko, zvezdoznanstvo, pesništvo, filozofijo, zdravilstvo. Bil je tudi izvrsten podobar. Spomin je imel jako dober. Vedel je imena krajev in rek, koder je hodil, celo imena vseh vojakov vojne svoje. Pesmi je zlagal latinski in grški. Še na smrtni postelji je zložil duši svoji za odhodnjo to-le pesmico: Animula, vagula, blandula, Hospes comesque corporis, Quae nune abibis in loca Pallidula, rigida, nudula, Nec, ut soles, dabis jocos.1) Fr. M. INTaroclno Iblag-o. Nekaj redkejših besedij iz Poljan pri Ribnici. (Znpisal Ivan Zupanec.) Plužnja = kolica, voziček pri plugu. Prelica = lopatica za pletev. Vofka = lopatica pri plugu. Ostrnica = drog z roglji od vej, na katerem se suši detelja. Črtalo = grablje z dvema zobovoma za sajenje turšice. Grabljišče = držalo pri grabljah. Lunek = žrebelj, ki drži kolo na osi (pri vozu). Usekalnik == za otrnitev goreče sveče. Kdsje = držalo pri kosi. Platišče = obod pri kolesu (leseni). Ušesnik = orodje za vrtanje ušes pri škafih. Pajdižen, fajdižen = priljuden, zgovoren. Vtornik = orodje, s katerim se naredi »graben« za dno pri škafih. Natezalnik = orodje za natezanje obročev. Zabadava = zastonj. Crnovica ==¦ črna lisa (od udarca). Pilek = spodnji zamašek pri sodu (čep). Osušno = jako suho. Clenkati = klepetati. Clenkalo = klepetec, klepetulja. Presno maslo = surovo maslo. Cebuljek = čebulja za seme. Lukek = drobnjak. Valjenec = Blech. Kozulja = Dolde. Dragoletnik = človek, ki hoče imeti prepla-čano vsako reč. Vrzelica = freier, leerer Zwischenraum. Pritiskanec, pritiskovec = tepkovec, jabolčnik (pijača iz tepek ali jabolk). Pasanke = otrobi. Petroljevec = sod, v katerem je bil petrolej, pa tudi sod te velikosti. Dojužnik = predjužnik (malo kosilo pred poldnem). Živa seč = živa meja, živ plot. Lakotnik = lij (skozi kateri teče vino v sod). Sanjalo = malo ali nič misleči človek. J) Dušica, nestalna, dobrikova, gostja in spremljevalka telesa, ki pojdeš sedaj v temne, mrzle, pusto kraje, ter se ne bodeš, kakor si vajena, šalila. Izdaja in urejuje dr. Fr. Lampe. Tiska »Katoliška Tiskarna«