cena 8 dinarjev glasilo SOCialiStlČne zveze delovnega ljudstva titovo velertje, 6. januarja 1983 številka 1 (665) da ste jih vsi kar najlepše preživeli in že smo v novem letu, v letu 1983. Pred vsemi nami so velike obveznosti, velika naloga, da še naprej dosledno uresničujemo program dolgoročne gospodarske stabilizacije. Delajmo več. bolje, z več zavesti in odgovornosti. Na to nas poziva tudi razglas socialistične IV 79033 Novoletni prazniki so za nami. Letos so bili razmeroma dolgi. Verjamemo, zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki ga objavljamo na 2. strani. Delavski svet sozda Gorenje Sprejeli delovni program 27. dccembra je hila v Titovem Velenju 6. redna seja delavskega svcia sestavljene organizacije združenega dela. Delegati so sprejeli program dela delavskega sveta in drugih organov upravljanja Gorenje SOZD ter program dela poslovodnega odbora. Obravnavali pa so šc delovni in finančni načrt delovne skupnosti Gorenje SOZD za leto 1983. I/ skupnih ciljev Gorenje SOZD /a Iclo 1983 in iz smernic za pripravo letnega načrta Gorenje SOZD za leto 1983, ki so bili posredovani delegatom delavskega sveta, povzemamo nekaj najbistvenejših ugotovitev oziroma usmeritev: — Kljub restriktivnim ukrepom ekonomske politike morajo biti \ letu 1983 bolje izkoriščene obstoječe proizvodne zmogljivosti kot pa so bile v obdobju- 1980-1982. Zato računajo na porast fizične proizvodnje za 4 do 5 Vo. — Proizvodnja za izvoz in izvoz na konvertibilna področja bosta, v primerjavi z letom 1982, večja za 20 <7o. — Načrtovani porast proizvodnje (4 do 5 Vo) mora biti dosežen s sedanjim številom zaposlenih, se pravi, da se bo produktivnost povečala za 4 do 5 Vo. — Povečanje dohodka bo mogoče v letu 1983 zagotoviti izključno z zmanjšanjem porabe materialov, izboljšanjem kakovosti izdelkov in storitev, varčevanjem pri porabi energije in drugih materialnih izdatkih itd. — Nadaljevati bo treba z uresničevanjem ciljev srednjeročnih usmeritev, to je s postopnim prestrukturiranjem proizvodnje, povečanjem izvoza, uresničevanjem programskih ciljev .v obstoječih prggramih, združevanjem sredstev za skupne projekte itd. Na zadnji seji je delavski svet Gorenje SOZD obravnaval in potrdil sanacijski program tozda Variš delovne organizacije Gorenje Varstroj Lendava. Notranji sanacijski ukrepi, ki so jih bili sprejeli v tem tozdu, zlasti še tisti, ki zadevajo organizacijo proizvodnje, zagotavljajo boljše učinke od predvidenih s sanacijskim programom za leto 1982. Dohodek in čisti dohodek bosta ob koncu leta višja od predvidevanj, nekaj denarja bo ostalo celo za sklade, s čimer pospešeno ustvarjajo pogoje za nemoteno poslovanje za naprej. Delavski svet Gorenje SOZD je potem, ko se je seznanil z rezultati sprejema, verificiral samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv. Poslej bodo sredstva rezerv združevale vse članice Gorenje SOZD, in to na osnovi ugotovljenih potreb po sprejemu zaključnih računov. Dogovorjeno je bilo, da je mogoče združevati največ 50 Vo prostega dela sredstev rezerv posamezne članice Gorenje SOZD; sicer pa naj bi združevali sredstva rezerv v tolikšni višini, da bi z njimi krili najmanj 5 Vo oziroma največ 10 Vo nekritih izgub. Lani so članice Gorenje SOZD (sicer ne vse) že združile 43 milijonov dinarjev prostih sredstev rezerv za dolgoročna sanacijska posojila in jih namenile tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje in to/du Variš delovne organizacije Gorenje Varstroj Lendava. Titovo Velenje Seminar teorije in prakse marksizma - V dneh pred novim letom so na Delavski univerzi končali trimesečni seminar teorije in prakse marksizma. ki ga že nekaj let pripravlja študijsko središče pri medobčinskem svetu ZK Celje. Letošnji seminar je nadvse uspel, saj so mnogo več pozornosti posvetili razgovorom po delovnih organizacijah. Seminarja so se udeležili delavci, ki opravljajo odgovorne naloge v družbeno političnih organizacijah velenjske, mozirske in žalske občine. Ljubljana Nagradili izjemne delovne napore V torek so 'v prostorih skupščine SRS ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, že pe-tnajstič svečano vročili nagrade Borisa Kraigherja. Te nagrade gospodarska zbornica Slovenije vsako leto podeljuje delavcem, ki so s svojim delom prispevali k razvoju ozdov in uresničevanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Letos je nagrade prejelo pet slovenskih gospodarstvenikov, gospodarska zbornica Slovenije pa je poleg tega za dosežene rezultate v minulem letu, podelila posebno priznanje Rudniku lignita iz Titovega Velenja. II Srečanje lllliiiiillll ||||||||jj •'.Itia^iŠ&a^^ ipiiiipiiill Velenjski rudarji Nakopali 5.005.000 ton premoga Velenjskim rudarjem je za izjemne proizvodne dosežke na svečani seji delavskega sveta DO RLV čestital t udi predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič (Podrobno na 3. strani) Velenjjski rudarji so tudi v letu 1982 storili vse, da bi na-kopaličim večpremoga. V tem so uspeli, saj so dosegli nov rekordni proizvodni dosežek v obstoju rudnika. Pred dvema letoma so prvič nakopali pet milijonov ton lignita ali natančno 5.001.000 "ton. čeprav so za leto 1981 predvideli. po osnovnem proizvodnem načrtu. 4.700.000 nako-panega premoga. Enak osnovni proizvodni načrt so sprejeli tudi na začetku lanskega leta. Toda podobno kot pred dvema letoma, so se tudi v preteklem letu zaradi velikih potreb po premogu odločili, da ga bodo presegli. Meseca maja so se obvezali, da bodo >roizvodnjo povečali za 100.000 ton. Za tem pa so se še bodo delali, in 5 to v vseh treh izmenah, tudi dvanajst sobot, ki so bile sprva predvidene kot proste. 1. decembra so sprejeli še dodatne obveze. Rudarji so se začeli menjavati na deloviščih — uvedli so medizmensko delo. To pomeni, da so ostajali več v jami kot sicer. S tem so seveda precej povečali dnevni izkop. Ob vsem tem so organizirali še dve nedeljski udarniški akciji. 24. oktobra in 12. decembra ter dodatno nakopali še 12.700 ton lignita. Tega so namenili za široko potrošnjo. Kaj lahko še rečemo? Le to da so bila prizadevanja rudarjev v preteklem letu resnično izjemna in tudi uspešna. 9. decembra so velenjski rudarji prvič slavili. Nakopali so 4.700.000 ton premoga in s . tem izpolnili osnovni letni ' proizvodni načrt. V četrtek, 23. decembra so se rudniške sirene oglasile drugič in naznanile. da so rudarji izpolnili povečani proizvodni načrt — nakopali so 4.900.000 ton premoga. Po tem dnevu je bil pred njimi le še en sam cilj: doseči rekordno proizvodnjo, nakopati več kot v lanskem letu. Nihče ni dvomil v njihov uspeh. V četrtek. 30. decembra ob8.35 so sirene naznanile nov rekordni dosežek: 5.005.000 ton nakopanega premoga. Tega dne je bilo na rudniku nadvse veselo, pravo praznično razpoloženje. Godbeniki so igrali od jutra do veče ra. r ud a rj i so p rej e m al i zaslužene čestitke od vsepovsod. Dosegli so izjemen proizvodni dosežek. ČESTITA-1 MO! tncv "ji % * 2. stran -k OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenie * 6. januarja 1983 J" f5 Razglas Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije DELAVCI IN DELAVKE, DELOVNI LJUDJE V MESTU IN NA VASI, MLADINA JUGOSLAVIJE, DRŽAVLJANI SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Pred vsemi organiziranimi silami naše družbe, vsemi delovnimi ljudmi in občani, vsemi našimi narodi in narodnostmi je velika naloga — uspešno uresničevanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije. Prehajamo v leta, ki bodo usodna za naš nadaljnji razvoj, predvsem za krepitev socialističnega samoupravljanja in popolno sodelovanje delavcev pri upravljanju in odločanju, za dosledno priznanje in spodbujanje proizvodnega in ustvarjalnega dela, za močnejši prodor našega gospodarstva na svetovna tržišča, za boljše izrabljanje naravnih bogastev in proizvodnih sredstev, s katerimi razpolagamo, kot tudi za bolj odgovoren odnos do zahtev ekonomije in tržišča. Cilji in naloge so jasni. Nasloniti se moramo na lastne sile in imeti aktivnejši odnos do dela ter v tem enotnem gibanju razvijati ustvarjalnost <>rav vseh. Vsi soglašamo s tem, da moramo odločno pristopiti k premagovanju nastalih gospodarskih težav in problemov in z največjo mero odgovornosti dosledno izpeljati sprejeto politiko. Zavedamo se težavne situacije in vemo, da bomo težave prebrodili toliko prej, kolikor bo|je bomo delali in izpolnjevali svoje naloge. Uresničevanje resolucije Skupščine SFRJ za leto 1983 mora predstavljati' kvaliteten preobrat v našem gospodarjenju in obnašanju in novi prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja. To je obveznost, ki izhaja iz sklepov 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki so jih naši delovni ljudje in občani soglasno sprejeli in odločno zahtevajo, naj se uresničijo. Vedno bolj se krepi tudi pripravljenost, da se program ekonomske stabilizacije uresničuje brez zastojev in odstopanj. Zato so tiste organizacije združenega dela, ki se že ustvarjalno reorganizirajo za nadaljni napredek samoupravljanja in proizvodnje, za vse nas velika spodbuda. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delavce, kmete, mladino, vse delovne ljudi in občane, da vztrajajo v bitki za stabilizacijo. Tako bo naša samoupravna socialistična skupnost postala še močnejša, perspektive njenega razvoja na Titovi poti pa še večje. Iztrgali smo se iz zaostalosti in razvijamo bolj human način življenja in dela. Ponosni smo na revolucionarno pot, ki smo jo prehodili z lastnimi napori, in na rezultate, ki smo jih dosegli s Titom in Zvezo komunistov na čelu. V našem dinamičnem razvoju pa nismo dovolj upoštevali, da globo-.ka ekonomska kriza pretresa ves svet in da se ji tudi mi ne moremo izogniti. Nismo se pravočasno pripravili, da bi ublažili njene pritiske in udarce. Nismo bili dovolj odločni pri odpravljanju lastnih slabosti in nedoslednosti, dovolili smo si, da porabimo več kot proizvajamo in da več gradimo, kot pa nam dopuščajo naše materialne možnosti. Sedaj moramo to hitreje nadomeščati — z boljšim delom, združevanjem, varčevanjem in odgovornim odnosom do družbenih sredstev. To bomo dosegli tako, da bomo bolje in več proizvajali, obdelali vsako ped zemlje, trosili samo tisto, kar imamo, in osvajali nove prostore na svetovnem tržišču. Nastopimo odločno proti napakam in nikomur ne dovolimo, da bi omalovaževal velike uspehe v našem razvoju. Prav na teh uspehih bomo gradili nove in pri tem ostali na poti socialističnega samoupravljanja ter krepili vseljudsko fronto delovnih ljudi in vseh naprednih in domoljubnih sil. To znamo, zmoremo in moramo! Delajmo tako, kot nas je učil Tito: premagujmo težave s skupnimi močmi, enotno in složno. Naša privrženost Titovemu revolucionarnemu delu se mora potrditi tudi sedaj. Težka situacija zahteva od vseh visoko zavest in sodelovanje v akcijah ter odgovornost za njihov popolni uspeh. V tej vseljudski akciji ne sme biti premora. V bitki za stabilizacijo moramo sodelovati vsi in skupno uresničiti naloge in cilje, ki so pred nami. Pri tem se naslanjamo na izpričane revolucionarne tradicije naše partije, sindikata, narodne fronte in borbene mladine. Še bolj se potrudimo, da se bo naše samoupravno delegatsko odločanje, katerega vrednosti in prednosti nam potrjuje vsakodnevna praksa, še bolj uspešno razvijalo. Probleme moramo reševati konkretno in učinkovito; vsak naj prevzame svoj del obveznosti in naj odgovarja za njihovo uresničevanje; tiste pa, ki ne morejo in nočejo prevzeti bremena odgovornosti, ki niso sposobni in nimajo dovolj moči, moramo pozvati, naj svoje mesto odstopijo novim ljudem, ki bodo znali in hoteli voditi in izbojevati to težko bitko za stabilizacijo in nadaljnji razvoj. Krepimo socialistično samoupravljanje, oblast delavskega razreda in delovnih ljudi, enakopravnost v slogi, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, neodvisnost in obrambno sposobnost naše države ter njeno neuvrščeno politiko DELOVNI LJUDJE IN OBČANI . » Delajmo več, bolje, z več zavesti in odgovornosti! Dvignimo produktivnost dela in kvaliteto gospodarjenja ter upravljanja. Zmanjšajmo vse investicije in izdatke na realne možnosti, osebno porabo pa usklajujmo z rezultati živega in minulega dela. Bolj na široko si odpirajmo vrata v svet, oprti na lastne moči in sposobnosti. Naše materialne, proizvodne in kadrovske prednosti, še močnejše razvijanje in večje izkoriščanje lastnega znanja, znanosti in tehnologije morajo biti izhodišče za vse naše razvojne plane in programe. V vseh tovarnah in drugih organizacijah združenega dela naj se odpre širok prostor mladim, strokovno usposobljenim kadrom, ki so pripravljeni dati maksimalen prispevek stabilizaciji. Naredimo vse, da bomo organizirano premagali sedanje težave in slabosti pri oskrbi gospodarstva in prebivalcev. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI To je čas velikih obveznosti! Od vseh nas se zahteva ustvarjalni odnos do dela in nalog, doslednost, skupno odgovornost in solidarnost! Za srečnejši in boljši jutri napnimo vse moči danes. Vsi smo na velikem izpitu dela, socialistične morale, discipline in odgovornosti! Bitka za stabilizacijo je glavna bilka sedanjega časa. Bojujmo jo na vsakem mestu — v vsakem domu in družini, v vsaki občini in krajevni skupnosti, v vsaki tovarni in na vsaki njivi, v vsaki šoli, povsod, kjer živimo in delamo. Pod vodstvom Zveze komunistov, združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije, v samoupravni in delovni ofenzivi najširših razsežnosti bomo premagali vse težave. Iz njih bomo prišli še bolj enotni, močnejši in odločnejši, da še naprej gradimo in razvijamo našo socialistično, federativno, samoupravno, neodvisno in neuvrščeno domovino — TITOVO JUGOSLAVIJO. HifcSfc 1 V večini krajevnih skupnosti v občini Velenje so pripravili pred novim letom sprejeme za najstarejše krajane. Voščili so jim kar več zdravja in zadovoljstva v letu 1983 ter jih ponekod tudi obdarili. Naš posnetek je s srečanja, ki so ga pripravili samoupravni organi in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Stara vas. Srečanja najstarejših krajanov Stare vasi sta se udeležila tudi Jože Blatnik in Jera Mori. ki bosta marca letos dopolnila 92 oziroma 91 let. Seje zborov skupščine občine Velenje Spregovorili tudi o novem delovnem času Kako v zapletenem gospodarskem položaju, kakršnega v občini Velenje v preteklih letih konjunkture nismo bili vajeni, zagotoviti obolelemu gospodarstvu nadaljnji materialni napredek in ekonomsko trdnost, to je poglavitno breme naših gospodarstvenikov in ključna naloga ter cilj našega celotnega združenega dela. Zato je bilo pričakovati, da bo osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v letu 1983 na prednovoletni seji zborov skupščine naletel na velik odziv in na kritično pretresanje osnovnih usmeritev, pa žal ni bilo tako. Morda bo do predloga v združenem delu vendarle izoblikovano več smiselnih dopolnitev. ki bodo omogočile pripravo in sprejem kar najreal-nejšega družbenega plana. Gotovo so minili časi, ko je lahko vsakdo bral in izvajal ta plan po Jastnih hotenjih in potrebah. Če bomo kot celota želeli gospodariti učinkoviteje bomo morali dosledno spoštovati in izpolnjevati samoupravno dogovorjene in sprejete planske naloge in obveznosti. In kakšni so materialni okviri razvoja občine za letošnje leto predvideni v osnutku resolucije? Rast družbenega proizvoda bo dokaj skromna, komaj 1,6 odstotna pa vendar v sedanjih zahtevnih pogojih še vedno smela. Dosežena bo z I odstotnim povečanjem zaposlenosti in 0,6 odstotnim povečanjem produktivnosti. Izvoz na konvertibilno področje nameravajo naše organizacije zdru- ženega dela povečati za 19 odstotkov, uvoz pa za 9 odstotkov. Seveda bo največje breme nosilo TGO Gorenje, saj njihov izvoz predstavlja 90 odstotkov celotnega izvoza delovnih organizacij naše občine. Za nove gospodarske naložbe bomo namenili 16.8 odstotkov družbenega proizvoda (6 odstotkov manj kot v letu 1982), kar pa je že minimum, ki še zagotavlja skladen reprodukcijski razvoj, pospešeno prestrukturiranje in boljšo konkurenčno sposobnost velenjskega gospodarstva na tujih trgih. Ob tem podatku bi bilo gotovo potrebno poznati tudi strukturo naložb, kar pa osnutek resolucije ne nudi. Investicijsko kreditiranje bo še naprej izredno selektivno, delavci v organizacijah združenega dela pa bodo morali letos veliko prizadevnosti nameniti izboljšanju likvidnosti svojih organizacij združenega dela. Poleg teh bo seveda potrebno uresničiti še vrsto drugih nalog na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, saj bomo le tako lahko 2adovoljivo razreševali trenutne gospodarske zaplete ter ustvarjali dolgoročne pogoje za izhod iz sedanje krize. S te, že lanske, seje zborov skupščine občine Velenje omenimo še razpravo o prehodu na nov delovni čas. Ta pomembna točka je bila, kar je gotovo nesprejemljivo, brez ustrezne razlage naknadno vključena v dnevni red. Po dogovorjenem predlogu naj bi v občini Velenje vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti, kjer delavci delajo v eni izmeni s 16. januarjem prešle na nov delovni čas. Delo bi pričeli ob 7.30. možen pa bi bil tudi gibljiv pričetek delovnega časa od 7. do 8. ure. Delegati so se tega problema lotili dokaj polemično, večina pa je menila, da bi morale vse organizacije združenega dela v občini pričeti z delom ob 7. uri. To pa ni sprejemljivo s stališča večje produktivnosti dela. obenem pa je v nasprotju z mednarodno konvencijo, ki prepoveduje delo žena po 23. uri. Druga izmena bi se namreč končala ob 24. uri in marsikakšen delavec bi se šele v zgodnjih jutranjih urah vrnil domov. Prav gotovo je nerazumljivo, daje predlagatelj ta predlog, kljub omenjenim oviram vendarle osvojil. O tem predlogu ter problematiki prehoda na nov delovni čas v občini Velenje so še isti dan spregovorili tudi člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje, ki so se sestali na svoji zadnji lanski seji. Obsodili so takšen postopek sprejema novega predloga, saj je bil prejšnji usklajen po dolgotrajnih dogovarjanjih: Znova so poudarili, da ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja nenehno opozarjamo na čimboljšo izkoriščenost delovnega časa. To pa pomeni, da se moramo tako lotiti tudi tega vprašanja in pri uvajanju novega delovnega časa upoštevati pogoje, ki jih narekuje narava dela. Ne smemo pa se tega vprašanja lotevati tako, kot je bil primer na zadnji seji skupščine v letu 1982. VVZ Velenje Pomembni uspehi na področju zdravstvene vzgoje Za izvajanje zdravstvene vzgoje v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu skrbi višja medicinska sestra. Ta profil je v vrtcih nov, zato so tudi področja dela še dokaj neopredeljena, kljub temu bi morala biti zdravstvena vzgoja prisotna na vsakem koraku pri delu v vrtcih. Velenjski vzgojno varstveni zavod je torej eden redkih, ki se lahko pohvali s pomembnimi uspehi na področju zdravstvene vzgoje. Tatjana Lempl, ki je vodja zdravstvene dejavnosti v tem zavodu, poudarja, da so ogromno dosegli na področju teamskega dela, saj je uspešno zaživelo sodelovanje s pediatrično službo velenjskega zdravstvenega centra, prav tako dobro sodelujejo z zobozdravstvom in še . nekaterimi drugimi dispanzerji zdravstvenega doma. Seveda pa sodelujejo tudi s podobnimi službami v drugih vzgojno varstvenih organizacijah, predvsem.z vzgojno varstveno ustanovo iz Kranja, kjer so na področju zdravstvene vzgoje v Sloveniji naredili največ. V prvi vrsti si v vzgojno varstvenem zavodu Velenje prizadevajo, da bi kar največ naredili na področju zdravstvene vzgoje otrok. Seveda pa je tesno z njo povezana zdravstvena vzgoja delavcev, ki delajo z otroki. Kar najbolj pa želijo sodelovati tudi s starši v obliki individualnih razgovorov oziroma roditeljskih sestankov. Zavedajo se, da bo zdravstveno higienska vzgoja otrok uspešna le, če bodo zagotovljeni ustrezni sanitarno higienski pogoji doma, v vrtcu in seveda v otrokovem širšem okolju. Več bi morali narediti tudi zato, da bi bil dnevni red otroka doma in v vrtcu prilagojen njegovemu psiho-' fizičnemu ritmu, ne pa potrebam odraslih in zaposlenih. Tatjana Lempl tudi pravi, da pri organizaciji dela upoštevajo vsa znanstvena spoznanja o izvajanju sanitarno higienskih določil na področju osvetlitve prostora, mikroklime, dezinfekcije itd. Pri izvajanju dnevnega reda v vrtcih upoštevajo še pravilne časovne razmike med hranjenjem, igro, zaposlitvijo in počitkom otrok. Posebno težavo pri pravilni prehrani predstavlja biološko pravilno sestavljena prehrana ob upoštevanju bioloških potreb glede na starost otroka. Prehrana se je v zadnjem obdobju močno podražila in s prispevkom staršev (po 40 diflarjev dnevno) teh stroškov že nekaj časa ne morejo več kriti. Zaradi tega je razliko v ceni pokrivala občinska skupnost otroškega varstva, po novem pa naj bi prispevali starši za prehrano v vrtcu po 60 dinarjev na dari. Le tako bo lahko hrana tudi v bodoče v vrtcu takšna kot jo potrebujejo naši otroci. Vso pozornost pa posvečajo v vrtcih tudi higiensko neoporečnemu načinu pripravljanja prehrane. V vrtcih navajajo otroke tudi na zdrav način življenja, ?a vse male šolarje pa izvaja zaposlitve s področja zdravstvene vzgoje višja medicinska sestra. Predstavi jim ta poklic in področje dejavnosti. Seznani jih s tem kaj je zdravje, kako si ga krepimo^n čuvamo, pomen umivanja rok, kako se moramo vsak dan urediti itd. K sodelovanju pa pritegnejo tudi strokovnjake zdravstvenega centra. Tako zelo uspešno sodelujejo z zobozdravstveno službo. Ti so prav tako v oddelkih malih šol prikazali, kako si čistimo zobe, redno pa pregledujejo zobe vsem otrokom, ki obiskujejo vrtce in jih po potrebi naročajo na ponovne preglede. V letošnjem letu so poglobili sodelovanje tudi s pediatrično službo, ki redno preventivno nadzira otroke v jasličnih pa tudi v drugih oddelkih velenjskega vzgojno varstvenega zavoda. Poleg neposredne skrbi za otroke, pa višja medicinska sestra v vzgojno varstvenem zavodu pri-pravjja različna predavanja za pro-svetljevanje vzgojiteljic, medicinskih sester, varuhinj in tehničnega osebja. Cilj tega zdravstvenega prosvetljevanja je seznanjanje delavcev z novostmi s področja zdravstvene vzgoje in higiene. V vrtcih je spremljanje novosti na tem področju nujno, saj so delavci, ki delajo neposredno z otroki odgovorni, da se bodo njihovi varovanci razvijali v psihofizično zdravo osebnost. Tatjana Lempl poudarja, da so mnoge uspehe, ki so jih v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu dosegli na področju zdravstvene vzgoje, poleg dobrega sodelovanja tako vseh služb znotraj zavoda kot tudi s službami zdravstvenega centra. Čaka pa jih še veliko nalog. Predvsem pa bi bilo potrebno program dela in tudi njegovo ovrednotenje poenotiti v slovenskem merilu, saj je od tega odvisna materialna podlaga za zdravstveno vzgojo in s tem za zdravstveno varstvo otrok. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane "Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni dajek od prometa proizvodov. --^- a 6. januarja 1983 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas_*stran3 Dokazali, kako se je treba obnašati v težkih gospodarskih razmerah Velenjskim rudarjem sta za izjemen rekordni proizvodni dosežek čestitala tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič in predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, ki sta se skupaj še z nekaterimi predstavniki republike udeležila zadnji dan starega leta slavnostne seje delavskega sveta Rudnika lignita Velenje. Po uvodnem nagovoru predsednika delavskega sveta Marjana Tam-šeta in predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije RLV Alojza Diaccija je spregovoril Janez Zemljarič. Med drugim je dejal: »S predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjanom Orožnom nama je v veliko čast in veselje, da lahko z vašim delavskim svetom, vašimi družbenopolitičnimi organizacijami in predstavniki občine ter interesnih skupnosti proslavimo vaš.pomemben delovni dosežek: tri rekorde v tem letu ter številne druge pomembne rezultate in uspehe. Naše zadovoljstvo je tem večje, ker letos presegajo planske proizvodne načrte tudi rudarji v zasavskih in drugih rudnikih. Verjemite mi, da so nam ti vaši delovni rezultati posebno dragi iz vrste razlogov. Dragi so nam, ker ste jih dosegli rudarji ob sorazmerno težkih delovnih pogojih, • saj delate z zastarelo opremo, ob vrsti težav druge narave in ob vsem letom zapletenem dohodkovnem in likvidnostnem položaju. Dragi so nam, ker ste s sv MW bloka. KAR NAJVEČJA IN RACIONALNA IZKORIŠČENOST VJilH NAPRAV V ŠOŠTANJSKIH TERMOELEKTRARNAH Franc Sladic: Z narodnogo-s"'darskega vidika je razumljivo racionalno, da vložena sredstva oziroma zmogljivosti kar najbolj izkoristimo. To velja ludi za Tei moeleklrarno Šoštanj. Prizadevali si zato bomo, da bi naše zmogljiv osti, naši proizvodni bloki, kar najbolj in kvalitetno obratovali ter proizvajali električno in toplotno energijo. Samo proizvodnjo pa, razumljivo. pogojuje več dejavnikov. Imeti motamo naprave, pa material — iczervnedele, potrošiti material, na voljo pa mora biti še gorivorLe-to ic glavni strošek proizvodnje, saj predstavlja več kot polovico cene k\Vh električne energije. Prezreti pa ne gre najvažnejšega dejavnika — ljudi. Kajti ljudje so naprave načrtovali, jih gradili, jih vzdržujejo in poslužujejo. Za vse lo pa je potrebno zav zelo delo, pomembna pa je tudi delovna disciplina, prav tako pa tudi dobri medsebojni odnosi. Optimalno za slovenske razmere je, da bi šoštan jske Termoelektrarne letno proizvedle od 3,5 do 4 milijarde k\Vh električne energije, za kar ie, potrebnih od 4.5 do 5 mili jonov ton premoga. Velenjskega lignita za proizvodnjo električne energije v Šoštanju toliko ni na voljo in ga ne bo tudi v prihodnje. Zato bo treba manjkajoče količine premoga pripeljali v Šoštanj od drugod. Predvsem iz rudnikov iz Bosne in .Hercegovine ter iz Kolubare v Srbiji. / prihodnje leto je predviden uvoz premoga tudi iz Sovjetske zveze. Termoelektrarne Šoštanj so bile grajene Za velenjski lignit, temu so prilagojene tudi zmogljivosti in naprave. Vendar pa je elektroenergetski položaj tak, da je treba zagotovili kar največ električne energije iz termoelektrarn; zalo bo treba premog v Šoštanj voziti ludi še naprej iz drugih rudnikov. Razumljivo je, da je zaradi različnih vrst premoga precej težav, saj so naprave, kol je že bilo povedano, prilagojene lastnostim velenjskega lignita. S kar najv ečjo zav zetostjo delavcev pa bo mogoče v prihodnje ludi tovrstne težave omiliti in zagotoviti racionalno koriščenje premogov, ki bodo prihajali v Šoštanj od drugod. Seveda pa obseg proizvodnje električne energije, ludi v letu 1983, ne bo odvisen od samo šoštanjskih Termoelektrarn oziroma od obratovalne pripravljenosti naprav, zlasti • j od dobrega sprotnega vzdrže- ma in dobrega posluževanja, in delavcev, pač pa predvsem od polteh po električni energiji iz termoelekirarn in razpoložljivih koli-, čin premoga. Za lelo 1983 je predvideno, da bi šoštanjske Termoelektrarne tri četrtine potrebnega premoga dobile iz Rudnika lignita Titovo Velenje, preosialo četrtino pa iz drugih jugoslovanskih premogov nikov in iz uvoza iz Sovjetske zveze. Pogodbe za dobave premoga so sklenjene, pričakovati pa je mogoče. da bodo rudarji poslali v Šoštanj več premoga, kol bi ga sicer morali. S slovensko energetsko bilanco za lelo 1983 je predvidena, v pri-.merjavi z leti 1981 in 1982, manjša angažiranost naprav šoštanjskih 1 ct moeleklrarn. V teku so zalo dogovori s predstav niki elektrogospodarstev Bosne in Hercegovine in Srbije, da bi Slovenija tem in še nekaterim drugim republikam prodala električno energijo oziroma da bi posamezne republike poslale v Slovenijo premog, v zameno pa dobile, seveda ob kritju določenih proizvodnih stroškov, električno energijo. Takšna praksa je bila uv eljav I jetrn že to lelo. Pričakovati je mogoče, da bodo ustvarjeni pogoji, da šoštanjske Termoelektrarne dosežejo v letu 1983 vsaj tolikšno proizvodnjo, kot jo bodo lelos, če ne celo večjo. V ES RAZPOLOŽLJIVI DENAR ZA VZDRŽEVANJE NAPRAV Danica Ojstršek: Pogoji gospodarjenja bodo v letu 1983 zagotovo težji kol so bili lelos. Zalo ie naš gospodarski načrt za prihodnje leto kar ni i bolj stabilizacijsko .naravnan. Vse stroške smo uskladili z resolucijskimi merili, ki • so bila dozdaj znana. Predvsem smo stremeli za tem, da ne bi bilo prizadeto vzdrževanje naprav?. Naša pomembna naloga je, da so naprave dobro vzdrževane. Zalo bomo v letu 1983, kolikor bo mogoče, največ denarja namenili za vzdrževanje naprav. Prepričana sem, da nam bo io kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja tudi.uspelo. Težave bodo še posebej s trajnimi obratnimi sredstvi. Zaradi predvidene manjše angažiranosti naprav računamo z naraščanjem zalog, seveda le v primeru, če bo proizv odnja električne energije takšna, kot jo trenutno predvideva elektroenergetska bilanca. Trajnih obratnih sredstev namreč nimaje zagotovljenih in jih tudi doslej v priprav i ov rednotene energetske bilance za leto 1983 na noben način nismo uspeli pridobiti. Vprašanje je. če bomo uspeli v teh prizadevanjih lakrat, ko ho sprejelo vrednotenje elektroenergetske bilance. Ce trajnih obratnih sredstev na ta način ne bomo dobili, bomo morali težave reševali kralkoročno, z najemanjem posojil oziroma na druge načine. DOBRO SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO Rudi Bajec: ..Naš kolektiv je imel vedno razumevanje in je pomagal krajevni skupnosti Šoštanj pri uresničevanju njenega programa. V letu 1982 smo pomagali pri toplifikaciji Šoštanja, podobno pa je bilo tudi v prejšnjih podpisali takšen sporazum. Plod tega sporazuma so krožki. Tako smo organizirali dva krožka za elektro področje, tri za strojno in tako dalje. Krožke vodimo delavci elektrarn in moram reči, da so učenci, ki prihajajo enkrat na leden k nam, navdušeni nad tem delom. V sklop tega praktičnega pouka, oziroma izobraževanja, sodi tudi ogled Termoelektrarn, s tem da si tisti, ki obiskujejo strojni krožek, bolj podrobno ogledajo strojni del, učenci elektro krožka električni del. . . Takšna oblika sodelovanja delovnega kolektiva s šolo se je pokazala kot nadvse uspešna, saj so se vsi učenci, ki so doslej obiskovali krožke usmerili v te poklice. Naš, tozd Vzdrževanje je vključen v usmerjeno izobraževanje ludi s tem, da smo izšolali precej inštruktorjev praktičnega dela. Tudi ti inštruktorji so specializirani za posamezna področja." Tomo Jurčec: ,,Pri tako dobrih poslovnih in proizvodnih rezultatih je seveda treba imeti ludi dobro urejeno samoupravno in družbeno politično delo v kolektivu. Ter-molcktracne so organizirane v štiri letih. Skratka, ugolavljamo lahko, da je sodelovanje š krajevno skupnostjo na območju katere so naši objekti, zelo uspešno in v korist obeh, to je korist krajevne skupnosti in članov našega kolektiva1, ki živijo na tem območju. Seveda sodelujemo tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, ki so na tem območju, termoelektrarne pa imajo tudi pokroviteljstvo nad osnovno šolo Biba Rocck." Maks Medved: ,,Vsaka dobra stvar ima ludi negativne posledice, kar velja tudi za Termoelektrarne. Tu mislim na njihov vpliv na okolje. Tega se zavedamo in smo vložili že dosti denarja za zboljšanje stanja. Pri tem sodelujemo tudi z zunanjimi ustanovami — lo je s fakulteto za strojništvo in z hidrometeorološkim ' zavodom I iubljana, t;jJvroča precej težav in preglavic. ,,, Naša krajevna skupnost je precej i hribovita in razstresena. Veliko cesst je makadamskih. Kolikor toliko i dobro vzdrževanih je bilo 10 kmn, naših cest. Zaradi jesenskih neuurij in pomanjkanja naftnih de-rivaatov je ostalo 17 km krajevnih cesist v zelo slabem stanju. Mladih kra;ajanov smo imeli v Paki malo. Ennergetska kriza pa nam bo ,, vzela"" še te. Mladi kmetje hočejo za zasslužkom nazaj v dolino. Priča-kovvali so, da si bodo s posodobitvi/jo kmetije boljši jutri ustvarili dorma. Omejena poraba bencina pa je vsa njihova pričakovanja in želje vrgla v vodo. Prav bi bilo, da bi vsaj tisti, ki imajo do avtobusnega postajališča več kilometrov, nekateri jih imajo Judi do 7 km, lahko dobili več kot 40 litrov bencina. Tudi za šolarje je hudo, saj so to učenci do 4. razreda osnovne šole. Zaradi omejene porabe naftnih derivatov peša vse bolj in bolj delegatski sistem v krajevni skupnosti Paka. Delegati nočejo na seje si-sov, saj bencina še za lastno potrebo nimajo dovolj, kaj šele za vestno opravljanje delegatske dolžnosti. Če ne bomo, skupaj še s kom, našli ustreznejše rešitve, bomo znova osamljeni, naš razvoj pa bo nazadoval, " je poudaril sogovornik. Za borno vzdrževanje vseh krajevnih cest namenjajo krajani 170 tisoč dinarjev. Seveda je treba povedati še to, da vsa potrebna zemeljska dela opravijo udarniško. Vse bolj prihaja v ospredje še težava z zimsko službo. Varovanju in čiščenju okolja namenjajo krajani Pake precej skrbi. Vsako leto čistijo strugo Pake v dolžini 7 km, od Vemonta do Hude luknje. Čiščenje so se lotili tudi letošnjo pomlad. Tu velja še posebej pohvaliti njihove mladince, ki so se v akcijo vključili kar množično. Na tem področju bi radi v prihodje naredili še kaj več. Če bodo dobili denar od temeljne vodne skupnosti Savinja-Sotla, bodo regulirali strugo Pake. Projekti so bili narejeni že pred 10 leti. Obnovitev prostorov podružnične osnovne šole v tej krajevni skupnosti je nujna. Na vseh sejah sveta krajevne skupnosti razpravljajo o njej, se dogovarjajo, vendar se do danes uresničitev te naloge ni premaknila z mrtve točke. Načrtovali so sicer, da jo bodo obnovili še v letu 1982, vendar je bilo zato, kot že običajno, premalo denarja. Na žiro računu se je nabralo le 500 tisoč dinarjev, kar je šestkrat premalo, saj načrtujejo, da jih.bo celotna naložba veljala okoli tri milijone. .. Mi lahko zberemo zanjo le 900 tisoč dinarjev, manjkajoči denar pa bosta morali prispevati izobraževalna skupnost in matična šola. Podružnično šolo v Paki si ,,podajajo" iz roke v roko, nikogar pa ni, ki bi nam pomagat kaj narediti. Z deli pri obnovi naj bi pričeli prihodnje leto med letnimi počitnicami. Krajani so voljni delati udarniško, tudi les bodo da- rovali. Toda, kaj ko to ni dovolj," je dejal Vinko Ježovnik. Na območju te krajevne skupnosti sta dve temeljni organizaciji: Rudarski praktični pouk in Ve-mont. V zadnjem času krajani vse bolj opažajo, da se sodelovanje z njima močno krha. Do trenj prihaja predvsem zaradi nena-mehske izrabe zemljišč. Kot pravi Vinko Ježovnik, bo treba kar najhitreje najti skupno pot, in sicer takšno, da bodo zadovoljni oboji. Nenamenska izraba zemljišč je povzročila med krajani že precej negodovanja in hude krvi. Delovni program za leto 1983 je mnogo zahtevnejši od vseh prejšnjih. Zastavili so ga precej smelo. Največ pozornosti bodo krajani namenili osnovi in posodobitvi krajevnih cest. Za to nalogo so predvideli kar dva milijona dinarjev. V načrtu pa so še obnovitev osnovne šole, ureditev dosedanjih in gradnja še dveh avtobusnih postajališč in ureditev športnega igrišča. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti, bo v prihodnjem letu potrebno še več prostovoljnega dela, saj bo razpoložljivega denarja komaj dovolj za nakup materiala. ' jFft "m m. 5"?**™»« Ji Ali se bodo letos le lotili obnove prostorov tamkajšnje šole? Krrajevna skupnost Nazarje Oživiti delo potrošniškega svete V' preteklem štiriletnem obdobju so v krajevni skupnosti veliko pri-dotbili, pričeli so z uresničevanjem nekkaterih pomembnih nalog, ki jih boddo nadaljevali v naslednjem ob-dotbju, obenem pa seveda sprejeli še i vrsto novih. O svojem delu in boddočih načrtih so razpravljali na neddavnem zboru občanov, kjer so izvcolili tudi novo skupščino kra-jevrne skupnosti. V decembru se je skujpščina sestala na prvi seji in izvcolila člane sveta krajevne skup-ostii. ter poravnalnega in potrošni-škefga sveta. Mled najpomembnejše dosežke v minnulem obdobju Vsekakor sodi soddoben delavski dom, z novim — i i dotrmom pa se lahko ponašajo tudi gasisilci. Uspešni so bili tudi na ce-stneiem področju. Posodobili so ce-stnaa odseka v Pustem polju in Po-tokKu, mostova v Žlabru in Kokar-jah,i, postavili avtobusni čakalnici v Pusstem polju in Kokarjah, v Potoku jo še bodo, v središču Nazarij pa so le pridobili pločnik. Neneh^ no so skroeli za redno vzdrževanje infrrastrukturnih in komunalnih napprav ter za prometno signaliza-cijoo. Znake so sicer že dobili, zaradi cobjektivnih razlogov pa jih bodo | postavili nekoliko kasneje. V J tem obdobju so v Nazgrjih pričeli i gradnjo kolektorja in primarne k ann ali zarije, kupili pa so tudi kon-tejnnerje za odvoz smeti. Precej časa i in dela so terjala prizadevanja za pridobitev lokacije za novo po-koppališče in mrliško vežico in z njinmi bodo morali še nadaljevati. Preecej naporov jih čaka tudi pri urej;jevanju zazidalnega načrta za Nazzarje. Pridobili so precej novih teleefonskih priključkov, niso pa uspoeli zgraditi otroškega igrišča ob vrtccu. V naslednje obdobje so mo- rali prenesti tudi odvodnjavanje površinskih voda v Pusten; polju. Člani sveta in drugih dejavnikov v krajevni skupnosti so bili zelo delavni ob popisu prebivalstva in predvsem ob letošnjih volitvah, ko so se resnično izkazali. Ostaja pa neugodno dejstvo, da je šepalo sodelovanje med organi krajevne skupnosti in družbeno-političnimi, družbenimi organizacijami ter društvi. Ob tem lahko pohvalijo dobro delo poravnalnega sveta, ki je mnogo prispeval k medsebojnemu sporazumevanju in dogovarja- nju občanov, uspešne so bile tudi ostale komisije, nalogam v tem obdobju pa ni bil kos potrošniški svet. Na koncu velja pohvaliti uspešno delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Krajevna skupnost Nazarje je aktivno ■ sodelovala v akciji Nič nas ne sme presenetiti, na vaji z enotami milice in posebnih enot JLA ter teritorialne obrambe, uspešno opravila vrsto mobilizacij in drugih manjših, vendar zelo pomembnih nalog. J. P. Franc Trobina Pomembno je zaupanje pri ljudeh Poklic krojača sodi med tiste, za katere je med mladimi vse manj zanimanja. Še več, tudi tisti, ki so ga dolga leta opravljali, se odločajo za druge dejavnosti. To ugotovitev najlepše potrjuje podatek, da je bilo pred leti v naši dolini več kot deset krojaštev, danes pa je samo še eno. Vzrokov za takšno stanje je brez dvoma več. Gotovo so pomanjkanje delovne sile, konkurenčnost konfekcijske industrije ter pomanjkanje tega ali onega materiala, najpogostejši razlogi, da ljudje odhajajo iz tega poklica. Sicer pa namen tega pisanja ni podrobno iskanje vzrokov. Želimo le predstaviti zasebnika Franca Trobi-no iz Šoštanja, ki je temu poklicu zvest že celih 34 let. In še nekaj nas je vodilo k temu, da je danes naš sogovornik. Pred nedavnim je namreč prejel priznanje izvršnega sveta skupščine občine Velenje za posebne uspehe na področju obrtne dejavnosti. Franc Trobina je imel pri odločanju za življenjski poklic več možnosti, vendar sta ga urejenost in lepa obleka tako pritegnila, da se je brez razmišljanja odločil prav za krojača. Izučil se je pri zasebniku, kjer je delal tri leta. Zatem je prišel v Titovo Velenje in se najprej zaposlil pri zasebniku Bogo-tinšku, od leta 1956 dalje pa je delal v Modnem salonu. Poklic je opravljal z velikim veseljem, želja po samostojnem delu pa ga je toliko pritegnila, da seje odločil za lastno krojaško obrt. Začetek je bil nekoliko težak, saj je bilo potrebno marsikaj postoriti, da je delo steklo. Kljub začetnim težavam pa so bili željeni rezultati kmalu vidni. Kot sam pravi tudi danes nima posebnih težav, razen pomanjkanja nekaterih vrst blaga. Kljub temu pa mu naročil ni bilo treba odklanjati, kajti vedno se najde sporazum, ki zadovoljuje obe strani. Poudariti seveda velja, da se današnje želje strank močno razlikujejo od tistih pred leti. Največkrat naročajo le tisto konfekcijo, ki je na trgu ni moč dobiti, posebna naročila torej. To seveda zahteva več dela, zlasti pri pripravi krojev. Franc Trobina pravi, da sije z vztrajnim delom že pridobil dokajšnje zaupanje strank, saj prihajajo k njemu od blizu in daleč, tudi iz Ljubljane. Franc Trobina »Z delavci nimam težav. Imam štiri zaposlene, eden je pri meni že sedemnajst let, imam pa tudi učenko. Sicer pa, če hoče zasebnik danes uspeti si mora najprej pridobiti zaupanje pri ljudeh, vestno voditi knjige ter delati in spet delati. Pomembno je tudi sprotno spremljanje napredka v tej dejavnosti, saj so zahteve iz dneva v dan večje. Odkrito povem, da sprva nisem vetjel, da sem med izbranci, ki bodo prejeli priznanje izvršnega sveta. Zato sem resnično počaščen, priznanje pa mi je toliko bolj dragoceno. Obenem je to tudi najlepša spodbuda za nadaljnje delo, prizadevanje in negovanje tega poklica,« je sklenil pogovor Franc Trobina. B. Mugerle Svoboda Pesje Igrica za otroke V soboto, 25. decembra, so člani DPD Svoboda iz Pesja za šolsko mladino uspešno pripravili igrico „Dedek Mraz in škratje." Ker so društvo prijateljev mladine prepozno obvestili, da so pripravili igro, žal z njo niso mogli gostovati po Šaleški dolini. Sicer pa kaže, da je dramsko delo v Svobodi znova zaživelo, saj že pripravljajo novo igro, s katero se bodo predstavili ob slovenskem kulturnem prazniku. Z. Z, Strokovno srečanje Zadnje dni decembra je pripravilo društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Titovo Velenie okroglo mizo o novostih na področju grad-beništva. 'Na srečanju so govorili tudi o novem zakonu o protipotresni varnosti in zakonu o gradnji objektov ter investicijsko tehnični dokumentaciji. V zvezi s tem so poudarili, da je zadnji čas, da se urediio nekatere nejasnosti, ki povzročajo bodočim investitorjem velike težave pri pripravi tehnične dokumentacije. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki je pregledala osnutek novega zakona in pripravila tudi pripombe. S takšnimi dejavnostmi bo društvo inženirjev in gradbenih tehnikov nadaljevalo tudi v prihodnje. Tako že pripravljajo predavanje na temo Uporaba indeksov za izračun razlike v ceni v gradbeništvu. Predavali bodo strokovnjaki iz biroja za gradbeništvo Slovenije. M. Blagu s Ana Šubl Ročno delo ji veliko pomeni Jesen življenja preživljajo ljudje na različne načine. Nekateri radi vrtičkajo, drugi malo več časa namenijo branju knjig, zlasti starejše ženice pa rade pletejo, vezejo ali šivajo. 71. letna Ana Šubl se na jesen življenja ukvarja s šivanjem gublenov in vozla-njem. V domu za varstvo odraslih si je našla svoj drugi dom, ki je, kot sama pravi, prav tako topel in prijazen kot domače ognjišče. Obiskali smo jo in bili močno presenečeni, saj se kar nismo mogli načuditi, da lahko kljub visoki starosti tako lepo šiva. »Veselje do ročnega dela sem podedovala po mami, ki je prav tako rada šivala in yezla. Danes skoraj ni dneva, da ne bi sedla za mizo in pričela »ustvarjati« na belem luknjastem blagu. Tudi po 12 ur na dan. Šivanja gublenov in vozlanja sem se naučila sama,« je povedala. Najljubši so ji motivi iz narave. Delo gre zelo počasi od rok, posebej če je tudi material droben. Do sedaj je naredila nešteto gublenov. Vse pa je skoraj razdajala sorodnikom. Obdržala jih je le pet, ki krasijo njeno majhno sobico v domu za Ana Šubl varstvo odraslih. Ko smo gledali te njene resnično lepe »slike«, smo se vseskozi spraševali, koliko truda je morala vložiti samo v eno in kakšno potrpljenje ima, saj so nitke tanke kot sukanec. Pred kratkim še je lotila še izdelovanja perzijske pre- proge. Vozlanje je še za-mudnejše od šivanja, vendar je prepričana, da bo 130 cm dolgo preprogo naredila v borih treh mesecih. »Veliko veselje imam do takega dela, zvrhano mero volje in potrpljenja. Pravi užitek je ko vidiš, kako lahko iz navadnega belega luknjastega kosa blaga narediš nekaj zelo lepega. Notranje zadovoljstvo je popolno, sreča nepopisna, če mi uspe lepo narediti še tako zahteven gublen. Pri vsej stvari moraš biti še malo matematika, saj je treba vrste sproti preštevati,« je povedala z nasmehom. Svojih gublenov Ana ne proda rada, saj ročno delo ni dovolj dobro plačano. Dolg čas ji nikoli ni. Šivanje gublenov, vozlanje jo tako prevzame, da pozabi na vse kar se dogaja okolj nje. Kadar pa ni »ta prave volje«, se odpravi po nakupih ali na klepet k prijateljicam. Tudi kakšno knjigo rada vzame v roke. Tako ji čas mnogo hitreje in lepše mine. 6. stran * HBS C3S ZANIMIVOSTI Titovo Velenje * 6. januarja 1983 Zanimiv kulturni večer Predstavili knjigo Ukradena mladost V četrtek, 23. decembra je bil v knjižnici Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje nadvse zanimiv kulturni večer, na katerem so predstavili knjigo Franca Šetinca Ukradena mladost, ki je pred kratkim izšla v zbirki Sinji galeb. Predstavitve sta se udeležila tudi avtor in ilustrator Jože Svetina iz Zavodenj. Knjigo je predstavil ravnatelj Kulturnega centra Marjan Marinšek, ki je poudaril, da je knjiga izredno avtentična zaradi česar se neizprosna resničnost vleče kot rdeča nit čez vso zgodbo. Njena odlika je avtorjeva odkritosrčnost in dobro poznavanje tematike. To ni samo knjiga, ki se prebere na dušek, temveč bo prav prišla tudi naši mladini, ki bo iz nje spoznala kakšno usodo so doživeli nekateri otroci v času okupacije, ko so bili odpeljani v taborišča ali pa k nemškim družinam v ponemčenje. Tako so še dolga leta po vojni ostale negotove usode številnih naših otrok, za katere seje izkazalo, da so jih Nemci v času svojega divjega zmagoslavja odpeljali s seboj, da bi jih kot nekakšne sodobne janičarje docela odtujili njihovi domovini ter jih vzgojili v strogem nemškem duhu. Knjiga je tako spomenik nekdanjim ukradenim otrokom, ki tako kot izgnanci, še nikjer nimajo spominskega obeležja. Avlor, ki je sam doživel usodo nkndeneua otroka, je povedal, da jc v knjigi-marsikaj avtobiografskega in jc na številna vprašanja ž veseljem odgovarjal. Čeprav je knjiga /e razprodana, so knjižničarke poskrbele, da so obiskovalci lahko kupili knjige takoj po predstavitvi. Na koncu je tov. Šetinc odprl razstavo otroških risb, ki sojo pripravili učenci velenjskih osnovnih šol ter vsaki šoli izročil paket knjig — darilo velenjske knjižnice. Posebnost na razstavi je krasna novoletna jelka, ki so jo knjižničarke okrasile z Icctovimi obeski. Razstavil bo odprta še do sobote, 8. ja-mi:it ja, \sak delovni dan od 9. do IS. ure, v sobolodo 13. ure. f • ^ ' i v /Ji Franc Šetinc - Jože Svetina w Čestitka pripadnikom JLA Titovo Velenje 22. 12. 1982 STOP (lani kluba za ohranjanje tradicij NOB obiskali center SLO STOP sprejeti prisrčno STOP predali pismeno čestitko STOP bili pogoščeni STOP pili sokove STOP dežurni oficir strokovno razkazal prostore STOP videli najno- (vejte aparature za opazovanje, alarmiranje. obveščanje STOP ogledali razstavo o razvoju SLO v Titovem Velenju STOP ugotovili velike zasluge Franca Leskoška-Luke za ustanovitev in razvoj centra STOP ugotovili vlogo pionirjev v obveščanju in opazovanju STOP obljubili, da bomo tesno sodelovali tudi v bodoče STOP v smislu podružbljanja obrambe naše domovine poudarjena vloga pionirjev opazovalcev in obveščevalcev STOP tudi kurirjev STOP Člani krožka za ohranjanje tradicij NOB STOP naCOS Bratov Mravljakov STOP ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOZE PO UGODNIH CENAH! KOTO Kotaks tobus in zbiralnic« kmetijskih zadrug VSEM KMETOVALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983! Usposabljamo se vsi Svoboda. To je beseda, ki nam vsem veliko pomeni in smo jo pripravljeni vsi braniti in dati zanjo tudi življenja, če bi bilo to potrebno. Da pa bi svobodo znali braniti, je potrebno tudi precej znanja, ki si ga ljudje lahko pridobijo zelo različno. Kot vemo, poteka obrambno in samozaščitno usposabljanje ljudi preko seminarjev, predavanj, vaj in obrambnih dnevov. O tem lahko beremo v knjigah, napisanih za ta namen, ali pa zvemo prek sredstev javnega obveščanja. Na temelju Zakona o ljudski obrambi, se morajo ljudje vsako leto usposabljati za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, določeno število ur po programih, ki jih pripravi in izvaja Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Slovenije. Za obrambo pa se ne usposabljajo samo odrasli, temveč tudi mi učenci po šolah. Skozi vsa šolska leta si na različne načine pridobivamo to znanje. Imamo obrambne dneve, na katerih se tudi mi učimo obrambe in samozaščite. Organi- zirana so ludi razna predavanja, na katerih nas seznanjajo z revolucionarno preteklostjo vseh jugoslovanskih narodov. Tako tudi mi i/vemo veliko o teh težkih trenutkih naše zgodovine, ko so se ljudje na različne načine, vendar složno borili za svojo svobodo in si jo končno pridobili. Zato moramo svobodo znati spoštovati in jo po potrebi tudi braniti. Zgodovina pa nas uči, da lahko zmaga le tisti narod, ki je složen. Darja CVIKL — 8. b COŠ Bratov Mravljakov Pogumni fantje Vsi naši fantje, stari nad 18 let morajo k vojakom. V Jugoslaviji] imamo veliko vojašnic, zato je v njih prostora za vse vojake. Tu spoznajo naši fantje mnogo vojaških veščin. Nauče se napadati sovražnika in braniti se pred njim. To je zelo odgovorna naloga. Ko pridejo k vojakom, jih razporedijo v vode in čete. Tam se spoznajo z vodniki, starejšimi vodniki, poročniki, kapetani in majorji. Spoznajo se tudi med seboj fantje različnih narodov in narodnosti. Potem se uče bojevanja. IJri tem jim pomaga velika želja, braniti svojo domovino. Vsa naša mladina je pripravljena braniti svobodno Jugoslavijo. Obljubili smo, da bomo hodili po poti, ki jo je začrtal Tito. Beseda Tito nam pomeni enakopravnost, bratstvo in enotnost, moč in'voljo do življenja, miru in svobode. Za te ideale so pripravljeni mladi ljudje žrtvovati tudi svoje življenje. Tako kot v NOB. Toda na obrambo domovine se ne pripravljajo samo vojaki JLA, ampak vsi za boj sposobni ljudje. Da bi se čimbolj pripravili, se vključujemo v akcije NNNP, v vaje teritorialne obrambe, civilne in narodne zaščite in druge oblike usposabljanja. Vsak lahko najde zase svoje mesto za usposabljanje, tudi dekleta, ki so dokazala v vojni in miru, da so enakovredna pogumnim fantom. Tako kot pravi naša partizanska pesem: ..Kakšna je to mlada vojska, ki zapela je skoz vas? To je naša prava vojska, to je silna naša moč, to je vojska partizanska, jutro znani nam pojoč. " SašoPINTER — 6. b COŠ Bratov Mravljakov Jezikovno razsodišče (81. izjava) Prevajanje filmov v slovenščino Filmski svet Vesna filma je poslal Jezikovnemu razsodišču tugotovitve skupine prevajalcev pri Vesna filmu o kakovosti slovenskih filmskih prevodov, ki prihajajo k nam od neslovenskih distributerjev. Prevajalci menijo, »da peščica ljudi uspešno prodaja širokemu občinstvu čisto neznanje«. Mišljeni so prevajalci pri nekaterih podjetjih za distribucijo filmov iz drugih republik, ki prevajajo tuje filme v slovenščino. Vesnini prevajalci ugotavljajo, da anonimni prevajalci ne prevajajo v slovenščino iz izvirnika, temveč iz srbohrvaškega prevoda. Zato lahko prihaja do dvojnih pomot (pri prevajanju v srbohrvaščino in iz te v slovenščino). Takšno filmsko »slovenščino« nam kažejo primeri, kot so naslednji: razbil ti bom vilico (= čeljust); ladja se je potopila, vsi so se podavili (= utonili); mislil sem, da ima FBI bolje oblečene (= izurjene, srbohrvaško: obučene) može; dva tedna ni sporočila (= pošiljke, srbohrvaško: isporu-ka). Neobvladanje slovenščine kaže neustrezna raba besed (reči — povedati, begunec — ubežnik), neupoštevanje slovenske dvojine, frazeologije, nedoloč-nika.namenilnika, prihodnjika. celo sklonov, tudi skladnja je pogosto neslovenska. V prevodu filma »Pobesneli bik« so Vesnini prevajalci našli vsaj 90 napak in nerodnosti: jaz si tukaj razbijam rit (= se ubijam, se mučim); vse boš prebil (= premagal); čez svoj želodec (= trebuh) ničesar ne vidim; to je bolano. vprašanje; med preizkavo itd. ... Vesnini prevajalci vidijo še eno skupno lastnost teh anonimnih »prestavljalcev« v slovenščino. namreč »neverjetno revno izobrazbo«. Iz te izvira malomarnost pri presajanju tujih zemljepisnih in osebnih imen: John (= svetopisemski Janez), Tajland(= Tajska), Franjo Josip (= Franc Jožef). Poleg tega prevajalci tudi samovoljno krajšajo, prirejajo in preveč poenostavljajo filmsko besedilo, s tem pa siromašijo ali celo onemogočajo razumevanje vsebine filma. To je posebej škodljivo za mlade obiskovalce, ki so najštevilnejši gostje kinodvoran. V zadnjih desetih letih so menda predvajali več kot dvesto tako slabo prevedenih filmov. Tehnično opremljanje tujih filmov s prevedenimi besedili se sicer zagotavlja za večjugoslovanskih distribucijskih podjetij v laboratorijih Vesne filma. Jezikovno razsodišče meni naslednje: 1. Vesna film mora doseči, da iz njegovih laboratorijev ne bodo več prihajali slabi prevodi na filmski trak. 2. Slabo pripravljeno besedilo je treba ali popraviti ali na novo prevesti na račun distributerja filma. 3. Prevajalci filmskih besedil morajo biti podpisani. Mnenja smo. da ima slovenski gledalec pravico do pravilnega in dobrega besedila v filmih in da pomeni tak neodgovoren ter malomaren odnos, kot izhaja iz omenjene analize, dejansko kršenje zakona o filmu, ki zahteva, da so vsi javno predvajani neslovenski filmi v Sloveniji pod-naslovljeni-v slovenščini. Na seji sekcije »Slovenščina v javnosti«, 12. oktobra 1982, je bila dopolnjena sestava dosedanjega Jezikovnega razsodišča in imenovan nov predsednik. Jezikovno razsodišče deluje v naslednji sestavi: Predsednik: dr. Frane Jerman, člani: Martin Ahlin, Drago Bajt, Boža Krakar-Vogel, Lidija Kuhar, Janko Moder, dr. Jože Toporišič. Jezikovno razsodišče se je novembra začelo redno sestajati in danes objavlja prvo izjavo z zaporedno številko 81. a po Sir irše poglede na svoje delo in pregled programa delovanja v bodoče bo Jezikovno razsodišče predstavilo na tiskovni konfe-. renči, ki jo bomo sklicali še v mesecu decembru. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino vjavni rabi pošiljajte na naslov: Jezikovno razsodišče. Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenskega 7. -■■ is-,*' KUHI 1. - 88S1 mm. - m vmmm . jgf • w pisw • m - m. ■ Tn^ijiH^' ^ SP - - - .. ■ - - * 1 — Keesh je živel pred davnim časom na robu polarnega jezera, dolga cvetoča leta je bil poglavar vasi, umrl je z vsemi častmi, in njegovo ime je bilo na ustnicah mož. Pred tako davnim časom je živel, da se samo starci spominjajo njegovega imena, njegovega imena in zgodbe, ki so jo povedali tedanji starci in ki jo bodo bodoči starci pripovedovali svojim otrokom in svojih otrok otrokom tja do konca časa. 2 — In zimski mrak, v katerem severniki metejo preko ledenih gmot in je ozračje prepolno leteče beline in si nihče ne upa ven, je čas za zgodbo o tem, kako se je Keesh iz najbornejšega igluja v vasi povzdignil na oblast in nad vse druge. Bil je bister deček, tako pripoveduje zgodba, zdrav in krepak, in videl je komaj trinajst sonc, po njihovem merjenju časa. Kajti vsako zimo pusti sonce deželo v mraku, in prihodnje leto se vrne novo. 3 — Kesshev oče je bil zelo pogumen mož, toda v času gladu je našel smrt, ko je skušal rešiti življenja svoje vasi z življenjem velikega polarnega medveda. V svoji gorečnosti seje od blizu spopadel z njim in medved mu je zdrobil kosti: toda pognil je tudi medved, na njem je bilo veliko mesa in ljudje so bili rešeni. Keesh je bil njegov edinec, in po tistem je živel Keesh sam z materjo. Vojakovo pismo Dan JLA v V. P.5573/29 Pismo s služenja vojaškega roka nam je tokrat poslal Dušan Krajnc. V njem na opisuje kako so v njegovi enoti v Skopju proslavili praznik oboroženih sil Jugoslavije. Vojaki, še nam pišite! »22. december je najbolj slovesen dan za vsakega pripadnika JL.A. Vsak ga težko pričakuje in ga preživlja na svoj način. Rad se spominja naše slavne zgodovine, dogodkov iz NOB, ko so se v najtežjih trenutkih naše zgodovine naši narodi in narodnosti združili v herojski borbi za svobodo proti mnogo močnejšemu sovražniku. Danes vojaki ponosno stojimo v vrstah. pobrateni na Titovi poti, obujamo in slavimo dogodke iz slavne preteklosti, branimo tisto, za kar so življenja dali naši očetje — najboljši sinovi naše domovine. Prijatelji iz vse Jugoslavije smo v sodelovanju s starešinami naše enote ob Dnevu JLA pripravili svečano proslavo. Na njej so sodelovali tudi mladinci iz krajevnih skupnosti in srednjih šol, saj moja enota že vrsto let tesno sodeluje z njimi in tako krepi bratstvo in enotnost. Dan pred praznikom smo pripravili vrsto športnih srečanj, proslavo pa smo dopolnili s kvizom, na katerem smo preverili naše znanje o zgodovini NOB in o življenski poti tovariša Tita. Na koncu smo vsi udeleženci zapeli pesem »Druže Tito mi ti se kunemo ...« in se z njo znova zaobljubili, da bomo ponosno in neomajno korakali po Titovi poti.« Dušan Krajnc V. P.5573/29 SKOPJE 6. januarja 1983 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas t?3s * st,an 7 KOLEDAR Četrtek, 6. januarja — Mojmir Petek, 7. januarja — Valenti Sobota, 8. januarja — Severin Nedelja, 9. januarja — Julijan Ponedeljek, 10. januarja — Viljem Torek, 11. januarja — Pavlin Sreda. 12. januarja — Tatjana DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: 6. 1. dnevni dežurni dr. Hrastni-kova, nočni dežurni dr. Zupančič. 7. 1. dnevni dežurni dr. Zičkar, nočni dežurni dr. Pustovrh. 8. 1. glavni dežurni dr. Kunej, notranji dežurni dr. Lešnik. 9. 1. glavni dežurni dr. Kunej, notranji dežurni dr. Lešnik. 10. 1. dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Lešnik. ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ: 16. 1. dr. Menih "7. 1. dr. Menih !8. 1. dr. Menih " <9. 1. dr. Menih ZOBOZDRAVNIKI VELENJE: !8. 1. dr. Lahova, Kidričeva 17, Tittovo Velenje <9. 1. dr. Lahova, Kidričeva 17, Tittovo Velenje VEETERIN ARJI: (Od 7. 1. do 13. 1. 1983 IVO ZAAGO?.EN„ Vrnjačke Banje 7, Tititovo Velenje, telefon 852-381 fMALI OGLAS/ DWE NATAKARICI ali dve mladi dckkleli, ki imata veselje za gostin-stvvo, sprejmem v delovno razmerje. . Zofija Polanec, Speglova 47, Tititovo Velenje. CEEL.IANKA Z OTROKOM išče ganrsonjero ali sobo z možnostjo kulthanja in pranja. Pisne ponudbe pošišljite pod šifro ,.Titovo Vele-njee." PEEČ ZA CENTRALNO OGRE-VAANJE Feroterm z bojlerjem 25.5.000 kal., ugodno prodam. Nas-kwiv v upravi lista ali po telefonu 831*1-316. P PRODAM moški plašč rjave hararve, moderno krojen, št. 48. Hririberšek, Tomšičeva 16, Titovo Velelenje. /ZAMENJAM dvosobno staapovanje v centru Titovega Vcle-njaa. Šaleška 19 (stolpnica nad Belekom, 4. nadstropje) za podobno ali i večje na Gorici—Bevče. Poonudbe pošljite na oglasni od-delMck Našega časa pod šifro ..ZZamenjava" ali po telefonu 8500-422 vsak dan do 14. ure. 1 KUPIM rabljen pianino. Naslov v uuredništvu. 1 KUPIM enostanovanjsko hišo v jkKolici Titovega Velenja, po moožnosti na Gorici. Naslov v urcedništvu. T NAGRADO (bon za 20 1 goriva) dobbi nepošteni izposojevalec gonriva, če mi vrne pokrov od rezvervoarja na naslov Peter KAV-St l K, Koroška 28, Titovo Velenje. I PRODAM GL ASBENI CEN-TETER japonske izdelave. Robert ?ecrdoncr, Špeglova 58, Pesje, T. Veelcnje. 1 PRODAM rabljen globok otroškimi voziček in posteljico. Lešnik, Toomšičeva 35, Titovo Vclcnie. • 1 PRODAM Diano, letnik 1979. Paahovnik, Graškogorska 30, Tito-voo Velenje. PRODAM centralno peč ,,Stad-staro ,tri leta in osebni avto • WiVartburg. Telefon 852-031. I PRODAM Lado 1300, 1977, Mi/Iilan Petrovič, Nazarja 89,. po-pokildne. I POPRAVLJAM šivalne stroje. Meložna preureditev z nožnega na mootorni pogon. Ponedeljek in če-trtetek od 15. do 18. ure. Anton Zaagožen, Ljtibija 121, Mozirje. IKINO REEDNI KINO VELENJE C Četrtek, 6. 1. ob 18. in 20. uri — JUUDY V UNIFORMI — ameriški, konmedija. V gl. vlogi: Goldie Haavvn. I Petek. 7. 1. ob 10., 18. in 20 uri M i l K ASTNI — hongkonški, karatne. V gl. vlogi: Dragon Lee. I Ponedeljek, 10. I. ob 18. in 20 urh RUDARJEVA HCl — atrmeriška drama. V gl. vlogi: Sissy Sppacck. I "rek, II. 1. ob 18. in 20 uri SI I NCE VROČEGA POLETJA — češSka drama. V gl. - \ logi: Juraj Kuukura. Sreda in četrtek, 12., 13. 1. ob IS. in 20. uri NISEM JAZ, ON JE — francoska komedija. V gl. vlogi: Picrrc Richard. Petek, 14. 1. ob 10. uri RAZBOJNIK MODRIH OCl — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Franco Nero. KINO DOM KULTURE Četrtek, 6. 1. ob 20. uri KINOTEKA — ZAKON MARIE BRAUN — nemška drama. V gl. vlogi: Hana Šigula Ponedeljek, 10. 1. ob 20. uri SENCE VROČEGA POLETJA — češka, drama. V gl. vlogi: Juraj Kukura. Četrtek, 13. 1. ob 20. uri RAJSKA VRATA — ameriški zgodovinski spcktakl. V gl. vi.: Kris' Kristofferson. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 8. 1. ob 19.30 PAS SI NCE — poljski, biografski. V gl. vlogi: Marck Kondrat. Nedelja, 9. 1. ob 17.30 in 19.30 IUDY V UNIFORMI — ameriški, komedija. V gl. vlogi: Goldie Hawn. Ponedeljek, 10. 1. ob 19.30 VELIČASTNI — hongkonški, karale. V gl. vlogi: Draeon I.ec. Sreda, 13. 1. ob 19.30 RUDARJI VA HCl — ameriška drama. V gl. vlogi: Sissy Spaček. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 7. 1. ob 19. uri ,IUDY V UNII ORMI — ameriška komedija. V gl. vlogi: Goldie Hawn. Torek. 11. 1. ob 19. uri RUDARJEVA HČI — ameriška diama. V gl. vlogi: Sissv Spaček. GIBANJE R MATIČNI URAD VELENJE POROKE: Jpže Franko, roj. 1963, klepar iz Brežic in Ncvenka Kralj, roj. 1$)63, frizerka iz Brežic; Ivan Golob, roj. 1958, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Marija Švent, admini-straiorka iz Titovega Velenja; Josip Karaš, roj. 1960, skladiščnik iz Titovega Velenja in slavica Milovano-vič; roj. 1962, administratorka iz Titovega Velenja; Alojz Salobir, roj. 1961, rudar i/ Titafcega Velenja in Zdenka ^pan, roj. 1964, delavka i/ Titovega Velenja. SMRTI: Karlo Palzner, inval. upokojenec iz Šoštanja. Aškerčeva-3/a, rojen leta 1917 Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve V petek, 7. januarja, ob 19.30, bo v cerkvi sv. Martina v Titovem Velenju ponovitev ORGELSKE- ljubljanska banka Temeljna banka Velenje n. sub. o.' OBVESTILO Obveščamo vse imetnike hranilnih knjižic Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje, da bomo pričeli pripisovati obresti za leto 1982 dne 10. januarja 1983. Ker imamo več kot stotisoč dinarskih in deviznih hranilnih vlog, bomc obresti pripisovali skozi vse leto 1983. Pripis obresti vam bomo opravili najhitreje, če boste izbrali dan v mesecu, ko sicer ni močnega prometa, v tisti naši poslovni enoti, ki vam je najbližja. Ob tej priložnosti želimo vsem našim varčevalcem srečno in uspeha polno novo leto 19831 Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje k V&IAL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanlska oskrba DSSS Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA prosta dela in naloge: — razdeljevanje malic Pogoji: KV ali PK kuharica 2 leti delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: DO ,,VEKOS" Titovo Velenje, DSSS, kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. Komisija za štipendiranje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE Vodnikova 3, 63320 Titovo Velenje razpisuje eno štipendijo za šolsko leto 1982/83 za študij v Pedagoški akademiji — smer: slovenski in srbohrvatski jezik Prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. K prijavi na obrazcu SP-1 (obr. 8,40) je treba priložiti se posebno pisno prošnjo z obrazložitvijo, potrdilo o premoženjskem stanju !obr. 0,12) in spričevalo zadnjega letnika srednje šole. O podelitvi bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. GA KONCERTA, na katerem bosta sodelovala Slovenski oktet in organisl Hubert Bergant. Na sporedu so renesančne, baročne, pravoslavne, lilurgičnc in črnske duhovne pesmi ter skladbe za orgle solo in orgle s peljem. Na razpolago je še nekaj stojišč po 130 (Ijit. Za šolsko mladino so vstopnice po 100 din. V soboto, 15. januarja, oh 19.30, bo v domu kulture v Šoštanju nastopil Jane/. Hočevar-Rifle, s satiro T. lome/zija Tola: OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVFJK. Sode- ■ luje Duo 12. nadstropje. Vstopnice po 80 din prodajajo pri Faniki 1'ernovšek v Šoštanju ter eno uro pred predstavo. Za šolsko mladino 50 "n popust. V sredo, 19. januarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju nastopil Janez Hočevar-Rifle, s satiro T. Forne/zija Tola: OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK. \ stopnice po 80 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, od ponedeljka 10. januarja dalje, vsak delovni dan od 9.00 do 15.00. v soboto do 13.00 ter eno uro pred predstavo. Za šolsko mladino 50 ^n popust. V soboto, 29. januarja oh 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slo\ensko l.iudsko gledališče i/ (olja z erotično komedijo Arthurja Schnit/lerja: RAJANJI.. Vstopnice po 100 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju od četrtka, 20. januarja dalje, /a šolsko mladino 50 "'« popust. RUDARSKI ŽOLSKI CENTER VELENJE JUGOSLAVIJA SE ŽELITE NAUČITI ANGLEŠČINE? NI VAM TREBA V LONDON, VKLJUČITE SE V NAŠE TEČAJE, KI SE PRIČENJAJO V FEBRUARJU 1983: 1. Začetni tečaj angleščine 80 ur (2 x 3 ure na teden) 2. Tečaj angleščine 2. stopnje 80 ur (2 x 3 ure na teden) 3. Debatni angleški krožek — za tiste, ki jezik že obvladajo (30 ur 2 uri na teden) MORDA ŠE NE VESTE: da so naši tečaji verificirani , • - da uporabljamo sodobne učbenike opremljene s slikovnimi materiali in tonskimi posnetki - da vadijo tečajniki govor v fonolaboratoriju Korting s 35-timi magnetofoni, ki so posebej prirejeni za učenje jezika - da so naši učitelji izkušeni in posebej izurjeni za vodenje jezikovnih tečajev PRIJAVE IN INFORMACIJE: Rudarski šolski center Velenje, Trg mladosti 3, tajništvo TOZD EKŠ, soba št. 25 (rumena stavba), ali po telefonu na št. 850-422 int. 25. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice in prababice Frančiške Brglez upokojenke iz Metleč pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi dr. Bogdanu Menihu, govornikom, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem. ki ste nam izrekli številne izraze sožalja. i Žalujoči: sin Franc z ženo Marico, vnuk Franc z ženo Ireno in pravnuk Boris. V SPOMIN Dne 29. 12. !9X2 je preteklo 10 let odkar nas jeza \ednu zapustila draga mama in stara mama Marija Bizjak Dne 6. I. 19X3 pa ho minilo leto dni odkar seje za vedno poslovil dragi oče. stari oče in pradedek Ivan Bizjak iz Prelog VEDNO SE VAJU BOMO SPOMINJALI! Vsi njuni V SPOMIN Ivu Knezu 1. januarja je minilo leto dni, ko se ti je mnogo prezgodaj končala življenjska pot. Težka in boleča je bila ločitev od tebe in še vedno ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Čutimo veliko žalost in praznino v naših srcih. Našdom je brez tebe tih in prazen. Vedno boš z nami in v naših srcih. V tihi bolečini tvoji najdražji: žena Greti ter sinova Andrej in Matej. Šaleška dolina Priznanja najboljšim športnikom Na priložnostni slovesnosti v prostorih velenjske Name so predstavniki Zveze tele-snokulturnih organizacij in občinske telesnokulturne skupnosti podelili priznanja najboljšim športnikom velenjske občine za leto 1982. Najuspešnejša sta bila v preteklem letu Ksenija Goš-■ njak, članica judo kluba, saj je zmagala na mladinskem državnem prvenstvu, 7n Vlado Mešič, ki je v tekmovalnem ribištvu v dosegel med drugim tri prva in dve drugi mesti na državnem prvenstvu, in sicer v različnih disciplinah. Prav tako je v preteklem letu že petič zapored osvojil državno prvenstvo v peterobo-ju. Rokometašice Velenja so dobile pokal kot najboljša ekipa v občini v letu 1982. V tekmovalni sezoni 1981/82 so osvojile prvo mesto v II. zvezni rokometni ligi in se uvrstile v 1. B ligo. Omeniti je treba, da v tem tekmovanju niso doživele poraza, saj so le eno tekmo igrale neodločeno, vse ostale pa dobile. Uspešne so bile tudi v tekmovanju zohežki kategorijije Vah osvojil prvo mesto, na drugo pa se je uvrstil Korpnik. Prva dva iz obeh tekmovanj sta se uvrstila dalje na zvezna tekmovanja. S Jenu nastopi so Velenjčani uspešno končaTTtekmovalni del v tem koledarskem letu in so na osnovi doseženih rezultatov celega leta najuspešnejši karate klub v Sloveniji. Sozd Rek Velika množičnost V sozdu Rek Titovo Velenje so tudi v lanskeip letu namenili veliko pozornost rekreaciji delavcev. V raznih športnih rekreativnih dejavnostih je v letu 1982 sodelovalo kar 38 odstotkov vseh zaposlenih. Ob koncu leta so se zbrali v Delavskem klubu, kjer so najboljšim podelili priznanja in pokale. Pokal za množičnost sta prejela delovna organizacja Tiskarna in tozd Kla-sirnica, ki sta zbrala največ (enako število) točk. Na 2. mesto se je uvrstila delovna skupnost AOP, na ; - * ' Hr /If JMmm i i|| T. 'Mffim*- 'jH jt^L. ""jBnMBm nH B«! Ai SHBflHEkSHf ' jjj« 1 mmHg| Predstavniki najboljših s pokali tretje tozd Jama Preloge in na i ki: četrto tozd EKVD (ESO). Na sli- | li. Predstavniki najboljših s~poka- Kolesarjenje Prevozili 4.000 kilometrov Združeno delo v zadnjem času posveča vse več pozornosti športni rekreaciji. Ponekod so na tem področju že dosegli nekaj vidnih uspehov, predvsem tam kjer so ustanovili več oblik rekreacije. Podatki dokazujejo, da se za organizirano rekreacijo navdušuje vse več delavcev, zlasti tistih, ki takšno ali drugačno razgibavanje zaradi enoličnega dela najbolj potrebujejo. Tudi v temeljni organizaciji — Izobraževanje so pred leti v ta namen ustanovili kolesarsko skupi- no, idejo zanjo pa sta dala Branko Centrih in Franc Hrusti. Nekaj časa sta poganjala kolo sama, kasneje pa so se jima pridružili še štirje. Pri vztrajnem delu jim je največ pomagala njihova sindikalna organizacija. Kupila jim je drese, organizirala prevoz v oddaljene kraje in podobno, kolesa češke izdelave pa so njihova last. V poletnih časih imajo vsakih štirinajst dni obvezne treninge na katerih prevozijo do 60 kilometrov. Enkrat izberejo lažjo, drugič težjo relacijo. Poleg napo- Ensnetck z lanske gorske vožnje ,,Juriš na Vršič". Franc Hrusti, Drago Šegovc in Branko Centrih od leve proti desni). rov in vztrajnosti terjajo treningi tudi veliko mero pazljivosti zaradi vse gostejšega prometa. Vsako leto pred sezono sprejmejo delovni načrt in program udeležbe na kolesarskih maratonih. Vsak član se mora udeležiti najmanj trtli maratonov, med njimi pa so najbolj znani Dražgoški (80 kilometrov), Kozjanski (125), Pohorski (150) in drugi. Od vseh je najbolj naporna gorska* dirka ,,Juriš na Vršič". Kljub naporom, znoju in prevoženim kilometrom pa je nepopisno lep trenutek, ko na koncu vsak uspešen udeleženec prejme kolajno. Prijetna so seveda tudi srečanja s prijatelji s prejšnjih voženj. Kolesarska skupina, ki jo sestavljajo Branko Centrih, Franc Hrusti, Drago Segovc, Alojz Kos, Jože Mahen in Viktor Slatinek, je v lanskem letu na raznih množičnih kolesarskih prireditvah prevozila preko 4.000 kilometrov, posamezniki pa so prejeli tudi po dvanajst kolajn. Njihova velika želja ob tem je, da bi pritegnili v svoje vrste še več ljubiteljev kolesarskega športa, predvsem pa bi radi prihodnje le organizirali maraton tudi v Šaleški dolini. Menijo, da je to tudi uresničljivo.1 Volje in organizacijske žilice jim ne manjka, razumevanja temeljne organizacije pa tudi ne. Zato upamo, da bodo to večletno željo tudi uresničili. B. Mugerle v domu kulture v Titovem Velenju na koncertu, ki so ga godbeniki organizirali pod naslovom z Vedrimi melodijami v novo leto. Koncert so s humorističnimi točkami obogatili še člana velenjskega amaterskega gledališča Majda Gaberšek in Karli Čretnik, pa Marjan Marinšek, in dijakinja gimnazije Tajda Lekše, ki je brala Vodnikove novoletne verze. Godbeniki so resnično navdujili z vedrimi, prijetnimi melodijami, zaigrali dobro, tako kot smo jih vedno vajeni, ob humorističnih točkah smo se precej nasmejali, na odru se je pojavil tudi lovec z ustreljenim zajcem in morda napovedal, da se v tem letu obeta dober ulov. Ko so ob koncu prijetnega dopoldnega dvignili napis SREČNO, so tudi godbeniki s kozarci šampanjca nazdravili in zaželeli vsem zdravo in uspešno leto 1983. Ta novoletni koncert je bil resnično prijetna osvežitev tridnevnih praznikov v Titovem Velenju in gotovo bo postal tradicionalen. Veliko število obiskovalcev pa je najboljši dokaz, da si takšnih prireditev želijo. Novoletni koncert so pred koncem leta za svoje krajane pripravili tudi šoštanjski godbeniki. Šoštanj Prekratka najdaljša noč Tako kot v starih dobrih časih so po sedmih letih v domu Partizana na pobudo krajevne konference S7.DL Šoštanj gasilci pripravili odlično silvestrovanje. Čeprav nekateri niso bili naklonjeni tej prireditvi, je vendarle izredno lepo uspela, vstopnice pa so bile prodane že nekaj dni prej. Razumljivo je, da je vsa priprava v tako veliki dvorani zahtevala ogromno dela, še zlasti po prireditvi, ko je bilo treba dom čimprej usposobiti za društveno dejavnost. Toda gasilci, ki so eno najbolj homogenih društev, se tudi tega dela, ki so ga odlično izvedli, niso ustrašili kot nam je povedal predsednik društva Ivan Stvarnik. Mlajši gasilci, njihove žene ter dekleta so pridno stregli večsto gostom, društveni funkcionarji pa so vsi bili na službenih dolžnostih od predsednika, poveljnika in blagajnika do veteranov, med katerimi se je zlasti izkazal Martin Turk st. Morda se bo kdo čudil čemu ta uvod, vendar menim, da je bil Šoštanj nekoč poznan po številnih družabnih prireditvah vse do pred sedem let, ko je ta dejavnost v Partizanu zamrla. Kako zelo pa so se ljudje razveselili ponovnega Silvestrovanja je pokazala udeležba, saj je bila dvorana že ob 20. uri napolnjena do zadnjega kotička. Ples, petje in domače viže priznanega ansambla Dobri znanci s pevka- ma so pripomogli, da je dvorana nenehno valovila vse do prihoda dedka Mraza, ki je opolnoči prebral mestno kroniko. V imenu organizatorja je vsem skupaj zaželel obilo uspehov v novem letu predsednik krajevne konference SZDL Franc Pečovnik, ki je prvemu gostu, predstdniku skupščine občine Velenje Janezu Basletu podaril simbolično darilo valjar in veliko leseno kuhalnico, s katero naj bi urejal zahtevne naloge v letu 1983. Predsednik občine se je zahvalil za darilo ter v krajšem nagovoru vsem občanom zaželel srečno in zadovoljno novo leto in mimogrede omenil, da je darila sicer zelo vesel, vendar ga bo v nadaljnjo uporabo raje izročil soprogi. Hkrati se je zahvalil organizatorjem k ponovni oživitvi te družabne prireditve, še zlasti pa gasilcem za odlično organizacijo. Ob tem velja pripomniti, da so novega predsednika, ki je prvič prišel med Šoštanjčane kot dobrodošel gost in župan, med govorom večkrat prekinili s spontanimi aplavzi. Zatem je dvorana ponovno vzva-lovila v pesmi in plesu, vsesplošno veselje pa je trajalo do zore, kar je dokaz več kako si ljudje po celoletnem napornem delu zaželijo družabnosti in medsebojnega razumevanja ob prehodu iz starega v novo leto. V. K. Streljanje Velenjčani odlični v Zagrebu Na drugem zveznem pozivnem turnirju v mednarodnem programu konec leta v Zagrebu so bili velenjski strelci znova odlični, zlasti v streljanju s pištolo. Pri mladinkah je Mojca Močivnik s 329 krogi zasedla 3. mesto, Darinka Orlačnik s 325 krogi 4., prav tako 4. pa je bil pri mladincih Matjaž Sentjurc, kije nastreljal 529 krogov. Odlična sta bila tudi člana Trstenjak in štuhec, ki sta s 569 in 558 krogi osvojila 6. in 7. mesto in pri tem premagala celotno državno reprezentanco, Branko Dželetovič pa je s 553 krogi izpolnil normo za perspektivnega strelca. V streljanju s puško so nastopile mladinke in nastreljale: Denis Bola 359, Saška Bola 350 in Darinka Orlačnik 354 krogov, pri članih pa je Dušan Perhač zbral 529 krogov. Velenjski tekmovalci so nastopili tudi na odprtem prvenstvu postojnske regije v streljanju s standardno zračno pištolo. Ekipno so s 2234 krogi zanesljivo osvojili prvo mesto, premočni pa so bili tudi v posamični razvrstitvi: 1. Alojz Trstenjak 563, 2. Branko Džele'tovič 560, 3. Janez Stuhec 559 in 4. Jože Detelbah 552 krogov. F. Z.