Poslov.li smo se z-vzfclikom na svidenjet V soboto zvečcr se je zbralo v prijazni dvorani pri Slamiču nad 100 tovarišev in tovarišic iz Ljubljane in okolice, mnogi so prispcli celo iz oddaljenejših krajcv, da se poslovijo od tovariša Dimnika, da mu stisnejo roko prcd odhodom v Beograd. Primanjkovalo je celo prostora in nekateri so se samo poslovili, ker niso mogli dobiti prostora, da bi v prijetnem društvu ostali do konca. Ivan Dimnik Poslovilni večer je otvorila tovarišica podpredsednica Završanova, ki je nagovorila tovariša Dimnika ter v kratkih bescdah orisala njegovo delo za učiteljsko organizacijo. Opisala ga je kot voditelja, nosilca učiteljskih idej in borca za naše stanovske pravice, ki ni poznal počitka nikoli, ko ga je klicalo delo za organizacijo. Izjavila je, da bo šla organizacija tudi poslej isto pot, ki sta jo začrtali sarajeviska in novosadska skupščina. Njenemu otvoritvenemu nagovoru je sledila še cela vrsta govornikov, ki so vsi v kratkih, markantnih in udarnih besedah poudarjali delo in zasluge odhajajočega predsednika Dimnika. Kaj bi mu dali na pot? se je spraševal tovariš Ribičič, ne solzavih poslovilnih besed, ne praznih obljub, marveč zagotovilo, da ostanemo vsi trdno na stanovski liniji in ne bomo oklevali ne na desno ne na levo. Iz laškega sreza je Drinesel pozdrave od učiteljstva tov. Plavšak, ki se je zahvalil Dimniku za vse njegovo delo in prizadevanje v korist učiteljske-ga stanu. Od ostalih tovairišev in tovarišic, ki so biti tudi ipremeščeni iz Ljubljane, se je poslovil tovariš Mlekuž. Predsednik Učiteljske samopomoči tov. Kocijančič je očrtal delo predsednika Dimnika v vseh stanovsfcih, gospodarskih in socialnih ustanovah, kjer ga je spoznal kot socialno čutečega tovariša, kot človeka in kot najvestnejšega delavca, ki je povsod in ob vsakj pTiliki posegal iniciativno v delo in razvoj naših gospodarskih in socialnih učiteljskih ustanov. Ne poslavlja se od njega, ker je prepričan, da se bo kmalu vrnil na svoje dosedanje mesto. V imenu učiteljstva pomožne šole, kjer je bil tovariš Dimnik dolgo let upravitelj, se je poslovil tovariš Mihelič. V svojem lepem nagovoru je očrtal p>redvsem Dimnikovo delo za šolo za slabonadarjene otroke. Pod niegovim vodstvom se je šola razširila od dvorazrednice na šestjrazrednico. Njegovi iniciativi in njegovemu prizadevan.ju se ima šola zahvaliti za svo.j dvig. a slabonadarjeni otroci za tako dobro šolo. Poslovil se je od Dimnika, ki je bil na šoli ne samo upravkelj, marveč .pravi tovariš, brat in resničen oče. Zahvalil se mu je za vse njegovo delo, skrb in podporo, ki jo je izkazoval šoli in izrazil prepričanje, da se bo kmalu vrnil. Predsednik litijskega učiteljskega društva tovariš Jože Zupančič je naredil lepo primero s pticami selilkami, ki se jeseni selijo na jug, a se pomladi zapet vrnejo v naše kraje. V prepričanju, da se tudi k nam zopet vrne pomlad, je napil tovarišu Dimniku. \x Logatca je prihitel tovafcš Doljak, predsednik sreskega društva in je v svojem govoru na kratko očrtal sodelovanje logaškcga učiteljskcga društva v deklaračni borbi. Ker je bilo to društvo prvo v sodelovanju za deklaracijo, ga je članstvo tudi sedaj poslal«. da stisne tovarišu Dimniku >roko v slovo in mu izreče prepričevalen na svidtenje! V imenu brezposelnih učiteljskih abiturientov se je poslovila od Dimnika tovarišica Šteblajeva, ki je poudarjala, da se }e prav on zavzel z vso odločnostjo, da bi se jim izboljšal njih težki položaj in se mu za njegovo delo in prizadevanje iskreno zahvalila. Ravnatelj gluhonemnice tovariš Grm je poudarjal, da so bile možatost, neustrašenost v stanovski borbi, iskrenost, poštenost in vztrajnost oni grehi, zaradi katerih so postali Dimniku bogovi ncprijazni in mu naložili pokoro, ki je ni zaslužil. Končal je svoj govor: »Tovariši te spoštujejo in ljubijo, to ti bodi plačilo, to ti bodi zagotovilo, da boš tudi za naprcj vztrajal na svojem mestu, da se bodo tudi nam vremena zajsnila in bo posijalo zopct zlato soncc«. Tovariš Metod Komelj je naglašal,yda se je zgodilo prvič v zgodovini sloven^kega in jugoslovai^kega učiteljstva, da'"teBjremeščen predsednik NudTužcnja. Naša Aorg_mzacija je delala s prt\lsednikom Dm«nkom na celu vedno le to,\la j* očij^a^ufikužerije pred strankarsko poMčnilni/pIivi- Br»nila je p-ravne in moralnev^»titace/stanu in poedinca. Stavlja tudi vpnBS»nje/>>Ali zato, ker si branil mofalne m[Aatyialne pravice^ ker si delal, kjer kj^^b^ni^-^onomifcT^iuruženia, ali moraš zafij post_ti žftev ost*l*riega maščevavii^a bo govftpMo tem! Ta udarcc ne bo motij/^adaljiii^gAdela in stremljenja organizacu^ ker šem pr'te,pričan, da boš tudi sedaj žttvoval v/e svoje r^oči in sposobnosti za doWobit organizacije in stanu. Z željo, da bi to^tvoje delo in prizadcvai^je rpdilo mnogo u$peha, ti kličem na svidenj^j« I V imenu upokojenega učiteljltva ie spTegovoril tovariš Perko, ki se je spominjal težkih časov, ko se je ustanavljala »Zaveza«. Mnogo udarcev jc pretrpelo uoiteljštvo od začetka do danes, toda mož, ki je trden, ne klone. Vsem govornikom se je zahvalil tov. Dimnik, ki je poudarjal, da slovesa ne smatra za slovo, ker ni prijatelj sentimentalnosti, ki zmanjšujejo odpornost za boTbo. Mnogo je bilo kadila, a on ga noče, ker to slabi voljo in moč takrat, ko ie ta najboli potrebna. Predgovorniki so pripisovali njemu dela, ki so dela vsega učiteljstva. Moč je v slogi in tovarištvu. Vežejo ga mnogi lepi spomini na "vse ono, kar smo skupaj naredili in doživeli, kp smo s trudom polagali temelje za lepšo i'i boljšo bodočnost. Odhaja v Beograd, ki ga smatra za svoj drugi dom, kjer je polagal temelje v blagor učiteljstva in uradništva vse države. Ni mu težko slovo.fPuslavifr so ga v Beograd, da ga povišajo, a ga s terr^osramote. Oni ne porHžujejo njega, marve#_Jl>:000 učiteljev(-ic). Prišel bo čas, ko^pdoučiteljstvo upoštevali talco kot ono zsesrtaži- V nas fli maščevanja, ket smo v^pjlte^l mladine in učimo odpuščanj_JlČe\ s/6 ge porti2\ali drugi, se moramo mi vzpeflL vMsf od njilM Leta 1926. so nas v času.dek/ar^ujije eni napadali, a drugi so nam pritrjeva/i, dJipes so pa iidarili po nas tisti, kusorvnatn takTat pritrkavali. Naša pot je e&kijiLSpidviina.. Po 9a/_jtvski skupščini je nastar^K) vsej Vdržavrmhlk, a po novosadski se je et_Qnila ^borba/Hotel^ so nas podjarmiti v ond jarem,/ki1 smd se ga irešili z deklaracijo. Poudatjali /mo, da se je učitgljstvo rešilo izpod jarma političnih strank m da tega jarma noče nikdar več vzeti nase. Ko smo pokazali to, so začele padati po vsej dTŽavi strele. Na novosadski skupščini je učiteljstvo rešilo svoj ponos in svojo čast. Nam se v takem razpoloženju <ni treba bati bodočnosti. Krepko dvignemo našo stanovsko zastavo, na kateri so napisane naše piravice. Z lepimi pesmimi in v veselem razpoloženju je bil zaključen poslovilni večer.