46838

«

Slovenska Slovnica

z

naukom, kako se pišejo pisma in
opravilni sestavki.

(Tiskana brez premene po izdanju od 1. 1881.)

Velja zvezana v platnenem herbtu 34 kraje.

46838

Šolske bukve, v kaki ces. kr. zalogi šolskih
bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se
kot je na pervem listu postavljeno.

0300055524

ir^* © 4«

§. 1. Govoriti se pravi drugim svoje misli z
besedami razodevati. Misel z govorom razodeta
imenuje se stavek;  n. pr. Lenuh sam sebi čas
krade. Poterpljenje železna vrata prebije. Brez duše
je telo mertvo.

§. 2 .  Vsak stavek je zložen iz besed, besede
pa se sestavljajo iz zlogov in zlogi iz glasov; n. pr.
stavek: Tihe vode globoko derejo;
besede: Tihe | vode | globoko | derejo;
zlogi: Ti-he | vo-de | glo-bo-ko | de-re-jo;
glasovi: T-i-h-e | v-o-d-e | g-l-o-b-o-k-o | d-e-r-e-j-o.

V vsaki besedi se en zlog glasneje izgovarja mimo dru¬
gih ter se pravi, da ima naglas, daje naglasen;  n. pr.
ti-he VO-de glo-bo-ko de-re-jo.

§. 3. Govorila,  to je, orodje, s kterim govo¬
rimo, so ustni členi: ustnice, zobje, jeziček, posebno
pa gibljivi jezik. Za to se govorjenje imenuje tudi
jezik.

1  *

4

Glasovi.

§. 4. Glasovi so najdrobnejši deli, na ktere je
mogoče razdeliti človeški govor. Pisano ali tiskano
znamenje glasu imenuje se č e r k a ali p i s m e.

Naš jezik ima te glasove: a, b, c, č, d, e, f,
g, h, i, j, k, 1, lj, m, n, nj, o, p, r, s, š, t, u,
v, z, ž.

Glasi so razdeljeni na samoglasnike in
soglasnike.

Dvoglasnikov slovenščina nima.

Samoglasniki.

§. 5. Samoglasniki, namreč-: a, e, i, o, u, iz¬
govarjajo se razločno sami ob sebi.

Po glasu so a, o, u široki, e, i pa ozki samo
glasniki.

Po izgovoru so samoglasniki kratki ali pa dolgi,
ter se z naglasom izgovarjajo bolj kerbko in ostro
ali pa bolj mehko in zategnjeno.

Naglaševanje zlogov je po različnih slovenskih krajih
različno ter se po navadi v knjižnem jezika ne zaznamlja.

Znamenja za naglas ali n a g 1 a s k i pa so :
krativec ('), ostrivec C), in strešica C).

Slovenske besede nimajo vsegdar enakšnega naglasa,
marveč se v pregibanju besed spreminja in časi preskakuje;
n. pr. v 6 1 muka, mi nimamo vol;  krava doji tele,  krave
doje teleta, kčza  mekeče, ne vidim koz; bel las,  od
belih las;  čern klobuk,  s černimi klobhki;  novo sito,
nova sita; lipa  cvete, pod lipo  sedem; vbda teče, pijem
vodo;  moder svčt,  ne posluša svčta; ta list je rumen,

5

daj mi tist rumčni list; ne ganem se, gani se! gOllim živino,
g6ni jo! tekel sem, tekla sva.

Samoglasnika a in o imata največ svoj čist in
poln glas, naj bosta naglašena ali ne.

Nasproti pa so samoglasniki e, i, u, če niso
naglašeni, ali kadar imajo oster kratek naglas, v iz¬
govoru radi nekako nedoločnega zamolklega glasa;
n. p. v besedah: včs, deska, pes, dčž, sosed, oreh,
nit, sit, dim, trebuh, kruh, kožuh, napuh itd.

Opomba.  Kadar se pa te besede postavijo tako, da se
jim naglas premeni, dobe tisti samoglasniki svoj poln glas,
n. pr. Pomagaj sosedu;  — poberi orehe; niti  so tenke,
vola sta sita,  ne vidim dima; iti s trebfihom  za
k r či h o m, varuj se napuha.

Pred čerko r, kadar za njo stoji še en soglasnik ah
več, ima e tudi zamolkel glas ter se za to v novejših knji¬
gah najraje celo izpušča n. pr. gerd, pert, terd, terst, terska,
vert (= grd, prt, trd, trst, trska, vrt) itd.

Tudi je samo na pol glasen tako imenovani giblji^ e
v končnicah: ec, ek, el, en, ev, er, sen, sem, zen, kteri
v pregibi izpada; n. pr. krovec—krovca, košek—koška,
pekel—pekla, čuden — čudna, molitev—molitve, dober—dobra,
česen—česna, bolezen—bolezni, nesel—nesla, neslo.

Pazite, da boste prav izgovarjali in pisali besede s pol-
noglasnim e prod čerko r, kakor so: Jernej, zamerljiv, včrne
duše, stotčrni, veččrnice itd.

Pri izpeljevanju in pregibanju besed slovenščina ne terpi
po dveh samoglasnikov skup, temuč jih zatika s soglasnikom:
j ali V, n. pr. pi-ti, pi-V-ec, pi-j-em, pe-ti, pe-V-ec, šte-ti,
šte-j-em, kup-u-j-em.

6

Soglasniki.

§. 6. Soglasniki so sami ob sebi brez dovoljno
jasnega glasu, ter se le s pomočjo samoglasnikov
razločno izgovarjajo.

Po izgovarjanju so soglasniki: 1. ozki in ši¬
roki, 2. mehki in terdi.  Ozki so: c, č, j Oj, nj),
š, šč, ž; mehki pa: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž.

Naloga.  Kteri so torej široki, kteri terdi soglasniki?

Ozki soglasniki hočejo imeti za seboj v končnicah vse-
gdar ozki samoglasnik e namesto 0.

Z ozirom na govorila, s kterimi se izgovarjajo (Glej
§. 3), razločgjejo se soglasniki:

1. na ustnike: m, b, p, v, f;

2. „ jezikovce: 1, n, r;

3. „ zobnike: d, t;

4. „ sičnike: z, s, c;

5. „ šumnike:  ž, š, č, in

6. „ n e b n i k e ali

g o 11 n i k e : g, h, j, k.

Soglasnik 1 se na koncu besed izgovarja največ kakor v;
kadar se pa beseda podaljša ali če pride v drugačno zvezo,
dobi 1 zopet svoj pravi glas, n. pr. pil (piu) sem, pila sva;
delal (delav) sem, delali smo; svetil (svetav) meč, svetla sablja.

Tudi ima 1 svoj pravi glas v 2. padežu ženskih in sred¬
njih samostavnikov dvojnega in množn. števila: n. pr. kupili
smo pet pil, šest igel in več Šil.

Spreminjanje soglasnikov.

§. 7. Soglasniki se pri pregibanju in izpelje¬
vanju besed radi spreminjajo in v druge pretapljajo.
Zlasti pa prehajajo široki nebniki zdaj v sičnike
zdaj v šumnike.

Spreminja se:

g v Ž, tudi v z, n. pr. stregel sem, strežem, strezi ti,

strigel, strižem, strizi,
snpg, snežnica,
drag, dražlia, dražji,
drug, družim, družica,
lagati, lažem,
terg, teržni dan.

h v š: gluh, glušec,

kruh, krušni oče,
suh, suša, sušiti,
verh, poveršje,
ullo, ušesa,
pihati, pišem,
strah, strašiti.

k v Č ali pa C: oko, očesa,

roka, ročnik, ročaj,
otrok, otroci,
junak, junači,
pekel sem, pečem,
peci ti, peč,
tekel, teci, tečem,
rekel, reci, rečem.

Sičniki C, S, Z prehajajo v šumnike, namreč

C v Č: solnce, solnčnica, osolnčje,
ptica, ptičar, ptičji,
klicati, kličem ;

S v Š: visok, višava, višji,
nositi, nošen, noša,
kositi, košljja;

Z ▼ Ž: nizek, nižava, nižji,
blizu, bližji,
voziti, vožnja,
molzem, molža.

8

Tako tudi prehaja sk, st v ŠČ:

iskati, iščem,
zapustiti, zapuščen,
gost, goščava,
tolst, tolšča itd.

Zlogi in besede.

§. 8. Enemu ali več glasom, ki se izgovore v
eni sapi, pravi se zlog.

Kadar en zlog sam ob sebi, ali več zlogov
skup nekaj pomeni, tedaj imamo besedo.

Besede so enozložne, dvozložne,  tri-
zložne  ali v e č z 1 o ž n e,  n. pr. dež, grad, lok,
miš, panj, sad, sol, volk; gerlo, glava, gruda, krilo,
noga, oko, polje, vrana, zerno; podpora, zastava,
zavetje; apnenica, gospodarstvo, miloserčnost; po-
terpežljivost, priporočevanje.

§. 9. Zlogi so glavni ali osnovni  in pa
p r iti  č ni.

Osnovni so zlogi tisti, iz kterih se da pomen
besede spoznati: n. pr. graditi, gradba, ograda,
pregrada; pisati, pisec, pisar, pisarija, pisarnica,
pisanje, pismo, pismenstvo, zapis, napis, odpis,
popis, prepis, prepisnina.

Pritični zlogi (pripone, pritikline) so tisti, ki
se v besedi derže osnovnega zloga ali debla.

Ako pritiklina stoji v besedi pred osnovnim zlogom,
imenuje se prednica;  kadar pa stoji za njim, pravimo ji
končnica; n. p. mik-a m, p re-mik-a m, pri-mik-am,
o d - mik - a m, p o - mik - a m, u - mik - am, raz-  mik - a m.

Naloga,  ©dločite s čertico v sledečih besedah osnovne
zloge od prednic in končnic: Lisica ima košat rep. Razširjena

9

je daleč po zemlji. Najraje si skoplje svojo luknjo po goratih
listnatih gozdih. Lisica zasleduje perutnino okoli hiš in nje
prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro kožuhovino.

§. 10. Osnovni zlog je korenika, iz ktere be¬
seda izrašča. Besede, ki imajo samo osnovni zlog,
so koreninske besede;  besedam pa, ki se iz¬
peljujejo iz osnovnega zloga ali korenike, pravi se
izpeljane ali izvedene besede.

Izpeljujejo se pa besede iz osnovnega zloga:

1. s pripenjanjem prednic in končnic, n. pr.
kov — kovati, kovač, kovačija,

kovačnica, kovnica, nakovalo,
podkov, podkovati, prikovati;

pi-ti, pijem, zapiti, pivec, pivnica,

napiti, napitnica, odpiti, pijača, pijavka,
mig-niti, migam, migljati, pomigati;

2. z glasovno premembo, kadar se osnovni samoglasnik
premeni v drug samoglasnik; n. pr.

nesem, nosim, noša, prinašam,
vedem, vodim, vodnik, privajam,
krijem, krov, pokrovka,
lezem, lazim, prelaz,

biti-boj, liti-loj, piti-napOj, napojiti, napajati, gnjiti-gnoj,
gnojiti.

Naloga 1.  Poskušajte, s kterimi priponami se dadč
izpeljati druge besede iz teh besed: roka, noga, glava, hiša,
dim, kura, kralj, leto, moka, konec, star.

Naloga 2.  Premenite v sledečih besedah osnovni samo¬
glasnik ter naredite iz njih nove besede, bodi brez pripon,
ali tudi s kako pripono: bredem, plot, tečem, vlečem, gonim,
grob, merzel, podim.

10

Sestavljene besede.

§. 11. Sestavljene besede sestoje iz dveh
posamnih besed, kterih perva drugo bolj na tanko
določuje, n. pr. polnoč, vinograd, kolovoz, Triglav,
stoletje, stoklasa, golomraziea, listopad, golorok,
bosonog, ostroumen.

Iz kterih besed je narejena vsaka teh sestavljenk?

Opomba.  V sestavljenih besedah smeta tudi po dva
samoglasnika sniti se, n. pr. preučiti, modrook itd.

Kako se besede razzlogqjejo.

§. 12. Enozložnih besed na koncu verste ne
delimo.

Večzložne besede pa delimo ali lomimo po teh
le pravilih:

1. Ako med dvema samoglasnikoma stoji samo
en soglasnik, poteguje se ta vselej k sledečemu
zlogu, n. pr. go-lob gru-li, s pa-li-co te-pe-mo.

Pomnite:  Prosti in torej neločljivi soglasniki so tudi lj,
nj, šč, torej: vo-lja, zna-nje, ko-ščak.

2. Kadar stojita dva različna soglasnika v sredi
besede, jemljemo po navadi pervega k pervemu,
drugega pa k drugemu zlogu, n. pr. or-li, ječ-men,
ov-ca, želj-ni, glež-nji.

Opomba.  Ce sta pa ta soglasnika takova, da se z njima
lahko beseda začne, ostaneta tudi v sredi skupaj in se pri¬
vzemata k drugemu zlogu, n. pr. se-stra (stradam), pro-gla
(gladim), me-tla (tlačim), se-dlo (dlan), te-plo (plot), pe-sto
(sto), ma-slo (slon), o-strina.

11

3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov
skup, delimo jih tako, da osnova (korenika) ostane
odločena od končnice; n. pr. hruš-ka, voj-ska,
ljud-stvo, soln-ce, list-ki, rast-lina, serč-nost konj-ski.

4. Sestavljene besede delimo tako, kakor so
bile sestavljene; n. pr. raz-del, iz-bor, ot-rok, ob¬
raz, med-očje, raz-or, u-preti, ob-ljuba, za-djati,
pred-log.

Baba velikih začetnih čerk.

§. 13. Slovenske besede se pišejo sploh z ma¬
limi čerkami.

Z veliko začetno čerko pišemo:

a)  Pervo besedo v začetku govora sploh, in v
začetku vsakega novega stavka za piko; n. pr. Vsi
ljudje so umerjoči.

Telo umerje, duša pa živi vekoma. Blagor
mirnim, ker sinovi Božji bodo imenovani.

b)  Pervo besedo za dvopičjem, kadar besede
kogar bodi navajamo tako, kakor jih je on govo¬
ril, n. pr. Večni mojster ukazuje: Prid’ tzidar se
les učit!

c)  Začetek vsake verstice v pesmih, n. pr.

Pred hišo ležal Kako da rija

Je plug pri plugi; Obeh ni snela?

Rijav je pervi, Branila menda

Svetal je drugi. So pridna dela.

d)  Besedo Bog in vsa lastna imena ljudi,

na¬

rodov, mest in krajev, rek, jezer, morij, gora itd.:

12

Opomba.  Tudi pridevnike iz lastnih imen zemljepisnih
krajev je bolje pisati z veliko pervo čerko; n. pr. Ta je
Planinski župan.

e)  Naslove, n. pr. Vaše c. kr. Veličanstvo!
Vaša cesarska Visost! Tako tudi osebne zaimke v
listih, n. pr. Včeraj sem prejel Vaše  pismo.

Ločila in droga pisna znamenja.

§. 14. Razen čerk in naglaskov rabimo v pi¬
sanju še nektera druga znamenja, s kterimi se

a)  beseda od besede in stavek od stavka
loči, ali

h)  bravec napotuje, kako naj svoj glas ravna
in spreminja, ali

c)  sploh pisanje bolj pojasnjuje.

Taka ločila  in pojasnilna znamenja so: ve¬
jica  (,), pika  (.), dvopičje  (:), podpičje  (;),
vprašaj  (?), klicaj  (!), pomišljaj  (—), okle¬
paj (), ušesca  („“), vezaj  (-=), opuščaj  (’),
opominjaj  (*f), enačaj  (—), znamenje od¬
stavka  (§).

Da je ktera beseda okrajšana (— kratica), za-
znamlja se s piko. N. pr. = na primer, t. j. = to
je; gl., gld. — goldinar; I. — ime; I. I. = dvojno
ime, t. j. ime in priimek.

Naloga.  Prepišite sledeče stavke in pazite na ločila na
koncu in v sredi: Danes bomo v šoli pisali. Kteri izmed
nas učencev zna najlepše pisati? Učenci, lepo pišite? — O
ko bi jaz znal prav lepo pisati I Kdor hoče pisati, mora

13

imeti pero, černilo (tinto) in papir. Ne morem pisati; nimam
pri roči ne peresa, ne černila, ne papirja. Ni pa dovolj, da
ima kdo pero, černilo in papir: ako želi napisati kaj iz-
verstnega, mora se prej naučiti, kako se pišejo sestavki. Naš
gospod učitelj je rekel: ,.Izmed vseh učencev piše Bogdan
najlepše. “

Stavek.

§. 15. Govori se o osebah ali pa o rečeh.

Oseba ali pa reč, o kteri se v stavku govori,
imenuje se po d met ali (po latinski besedi) sub¬
jekt.  N. pr. M a t i je skerbna. Tergovec  pro¬
daje blago. Človek  ima pet čutov. Vrata  so
široka. Gosenice  škodujejo drevju. Delavec
je siromašen. Kopriva  ne pozebe. N e k t e r e
rastline  so strupene. Ali delajo delavci?  Cveto
li drevesa?  Kaj dela sestra?

§. 16. O podmetu nekaj dopovedujemo ali
pravimo. Kar se v stavku o podmetu pravi, to je
povedek  ali (po latinski besedi) predikat;  n. pr.
Človek je najpopolniše bitje na zemlji.  Lipa
je košata.  Jelka ni nizka.  Rastline rasejo iz
zemlje.  Lesnika ima kisel  sad.

§. 17. S povedkom se lahko reče o podmetu:

1. Kaj je; n. pr. Pesnik je umetnik.  Janez
je pesnik.  Sokol in jastreb sta ujedi.  Ujede
so ptice.  Vino je pijača. Nož je orodje.  Drevesa
so rastline.  Kremen je kamen.  Kamen je rud¬
nina.  čevlji so o b u t a 1 o.

14

Nalogo.  Napišite o teh le rečeh, kaj je vsaka izmed
njih r jelen, miš, golob, ščuka, kert, hrošč, aščerica, češnja,
bor, šipek, zlatica, deblo, apnenec, železo, sekira.

2. Kakšen je; n. pr. France je priden. Pes
je zvest.  Lisica je zvita.  Volk  je  požrešen.
Mravlja  je  delavna.  Golob  je  snažen.  Mleko
je bel o. Saje so Černe.  Ilovica je mehka.
Naša mačka je č e r n a. Zlato je rumeno. Kri
jerudeča.  Drevo je listnato.  Nebo je jasno
ali oblačno. Vreme  je  lepo ali neprijetno.
Zima  je  t e r d a ali  mehka.

Naloga.  Imenujte uektere živali ali rastline, in povejte
o njih, kakšne so po barvi, po velikosti, po podobi ali
lastnosti.

3. Kaj kdo dela; n. pr. Polž  leze. Čebela
brenči. Zajec  beži. Riba  plava. Ptič  leta.
Človek  hodi. Pes laja. Konj  rezgeče. Učenec
bere, piše ali risa. Slavec  poje. Tergovec
kupuje, prodaje, vaga, meri, ter g a,
reže, seka, šteje, naliva, hvali, ceni,
z a p i s uj e, n a r o č u j e, r a ču n i. Drevo  cvete.
Zvon  zvoni. Oblak  se  vzdiguje. Kamen na
zemlji  leži. Jabolka na drevesu  vise. Ogenj
greje, p ali, suši, sveti. Kolo  škriplje.
Travnik  zeleni. Trava  r umen i. Zvezde  m i g-
Ijajo.

haloga.  Napišite o teh rečeh, kaj vsaka izmed njih
dela: voda, potok, reka, gozd, pivo, rosa, solnce, sneg, žaba,
raca, pajek, kos.

4. Č ega v a je ktera reč, iz česa je, kde je;
n. pr. Ta klobuk  je  moj, knjiga  je  tvoja. Kteri

15

vert je naš?  Slamnik je iz slame.  Preja je la¬
nena ali konopna. Bibajevvodi. Na hra¬
stu so želodi.  Bog  je  povsod.

Oseba, ktera je v podmetu.

§. 18. človek lahko govori  o sebi samem,
ali o drugem, s komer se pogovarja,  ali  o kom
tretjem.

Kadar govorimo o sebi, pravimo, da je podmet
(subjekt) p e r v a oseba,  in ta se naznanja z
besedo: jaz (jest) ali m i d v a, med ve ali mi,
me; n. pr. Jaz sem' kmet. Midva  sva brata.
M e d v e sve sestri. Mi smo zdravi. Me smo vesele.
J a z se učim. Midva  piševa. Me plevemo.

Kadar to, kar govorimo, velja od osebe, s ktero
govorimo, pravimo, da je podmet druga oseba,
in ta se naznanja z besedo: ti ali vidva, vedve,
ali vi, ve, n. pr. T i si kupec. Vidva  bereta;
Vedve  pletete. Vi se jezite. Ve ne molite.

Ako je pa govor o drugih ljudeh ali stvareh,
pravimo, da je podmet tretja oseba,  in le-ta
se daje na znanje ali z imenom tiste osebe ali reči,
ali pa, če nečemo ponavljati ji imena, z besedami:
on, ona, ono; ona, oni; oni, one, ona,
nekdo, nikdo, vsakdo itd. n. pr. Janez  ne piše,
on risa. Brata se ljubita; ona dajeta lep zgled.
Učenci  so marljivi, oni se radi uče. Nekdo
vas išče.

§. 19. Osebo podmeta oznamljamo v povedku
tudi s priponami:

16

plet-em, plet-eš, plet-e, plet-eva, (-ve),
plet-eta (-te), plet-emo, plet-ete, plet-o,
uč-im, uč-iš, uč-i, uč-iva (-ve), uč-ita (-e),
uč-imo, uč-ite, uč-e;

terg-am, terg-aš, terg-a, terg-ava (-ve), terga-ta
(-te), terg-amo, terg-ate, terg-ajo;
kup-ujem, kuj)-uješ, kup-uje, kup-ujeva, (-ve),
kup-ujeta (-te), kup-ujemo, kup-ujete, kup-ujejo.

Naloga.  Prepišite te le stavke, spremenite jih pa tako,
da bo namesto podmeta perve osebe podmet druge ali podmet
tretje osebe. Vstajam zjutraj, molim in se oblačim. Kadar
pozajterkujem, sedem za mizo in pišem nalogo, ali pa se
učim iz bukvic. Pred osmo uro pripravim si šolske reči,
priporočim se ljubim staršem in grem v šolo. Ko stopim
v šolo, pozdravim gospoda učitelja in svoje součence ter se
vsedem na svoje mesto. Med naukom sedim tiho; če sem
poklican, odgovarjam glasno in razločno.

Način, kako se kaj dopoveduje.

§. 20. Načinov, kako svoje misli razodevamo,
je več:

1. T e r d i v n i način, kadar o podmetu pra¬
vimo, kaj je v resnici, kakšen je ali kaj res dela;
n. pr. Slavec je ptica pevka. Slavec je vrabčeve
velikosti, ima zgorej rujavkasto-sivo, spodej sivo
perje in rujav rep. Najraje se de rži na kraju
gozdov ali pa v germovju. Časih poje  skor vso noč.
Gnjezdo si napravi  iz bilk blizu tal.

2. N i k a v n i, kadar dopovedujemo, kaj pod¬
met ni, kakšen ni ali česa ne dela; n. pr. Netopir

17

ni ptič. Kri ni voda. Topol ni košat. Vran ni
pisan. Na vertu ni nikogar. Voda se ne žveči.
Nobena žival ne more  brez zraka dihati. Ptiči
potujejo čez gore in doline in nihče jim ne kaže
poti.

Naloga.  Povejte z nikavnimi (odrečnimi) stavki
za te-le reči, kaj niso, kakšne niso, česa ne delajo ali česa
delati ne morejo: ptič, jelen, gosenica, mačka, drevo, goba,
apnenec, nož.

3. Vprašavni,  kadar vprašamo, kaj je kdo,
kakšen je, ali kaj dela; n. pr. Kaj je tvoj brat?
Jeli zdrav? Ali hodi pridno v šolo? Kaj poklja v
peči? Zakaj ne delaš?

4. Velevni  (ali zapovedni),  kadar govo¬
rimo proti komu ter mu velimo, da naj bo kaj ali
kakšen, ali da naj kaj stori; n. pr. France, bodi
mi prijatelj! Otroci, bodite  pridni in poslušni!
Oče je rekel otrokom: Vstanite, napravite
se in pojdite  z menoj! Vstajajmo  zgodaj
in poslušajmo,  kako ptice poveličujejo Božjo
dobroto.

5. Zelevni,  kadar pravimo, da si želimo, da
bi se kaj zgodilo, da bi nekaj bilo; n. pr. K o b i
že pomlad bila! Da bi le že oče prišel!

6. Pogojni,  kadar pravimo, da je ali da se
godi nekaj Samo pod neko pogojo, t. j. če se zgodi
še nekaj drugega; n. pr. Ako bi ne bilo  svetlobe,
ne mogli  bi  videti. Ako ne bode  dežja, bode
se vse posušilo.

Slovenska Slovnica. 2

18

Po načinu, kako se kaj v povedku izreka, raz¬
ločujemo terdivne, nikavne, vprašavne, ve-
levne, želevne i pogojne (uvetne) stavke.

Besedna plemena.

§. 21. Po tem, kar vsaka beseda pomeni, imamo
v našem jeziku devetero besednih plemen:

-A.  Samostavniki  (samostavna imena) so
besede, s kterimi se kaka oseba ali ktera samo¬
stojna ali v mislili za samostojno vzeta reč imenuje,
n. pr. človek, oče, otrok, žival, ptica, rastlina, javor,
kamen, zrak, hiša, miza, duh, čednost, pridnost,
napuh.

2. Zaimki  (zaimena) so besede, ktere rabimo
namesto samostavnikov, da nam teh ni treba ponav¬
ljati; so pa ti: jaz, ti, on, midva, vidva, mi, vi,
oni, se; moj, tvoj, njegov, svoj, najin, vajin, naš,
vaš, njihov, ta, oni (uni), tak; kteri, ki, kdo, kaj,
nekdo, nihče, nekaj, nič.

3. Pridevniki  (pridevna imena) so besede,
ki pomenijo lastnosti ktere osebe ali reči po nje
podobi, barvi, primeri ali po drugem oziru; n. pr.
zelen  germ, zelena  senožet, zeleno  listje,
tenak  verh, rudeča  roža, visoki  zvonik,
sladko  jederce, dober  človek, imeniten
grad, divji  golob.

S pridevniki dajemo tudi na znanje, čegava je
ktera reč, od koga ali odkod izhaja; kakor: bra¬
tov  klobuk, sestrina  peča, lisičja  dlaka,

19

smrekovo drevo,  pastirska palica,  Škofji
grad.

4-. Š t e v i 1 n i k i (številna imena) naznanjajo
ali določno ali nedoločno množino stvari; n. pr.
e n mesec, drugo  leto, dvoja  vrata, trojna
nit, nekoliko  njiv, malo  sadja.

5. Glagoli  so besede, s kterimi se dopove¬
duje, da podmet je, da nekaj dela ali da se z njim
nekaj godi.

Samo en glagol imamo za ta pomen, da podmet
je (bistvuje), namreč glagol: biti.  Drugi glagoli
kažejo, da podmet nekaj dela ali terpi ali da biva
v nekem stanu; n. pr. ležati, sedeti, stati, spati;
nesti, piti, veniti, govoriti, klicati, županiti.

Samostavniki, zaimki, pridevniki, žtevilniki (nekteri) in
glagoli se v stavkih različno spreminjajo ali pregibljejo ter
se jim za to pravi pregibne besede;  n. pr. Iz besed:
oče, hvaliti, priden, sin — napravimo lahko stavek, če jih
spremenimo tako le: Oče hvali pridnega sina.

6. Predlogi  kažejo razmerje, v kterem stoji
ena reč do druge; n. pr. Knjiga je na mizi, hrani
se v miznem predalu, je padla z mize pod stol,
leži pod stolom ali pri stolu, za stolom. Svetilnica
visi nad mizo.

7. Prislovi  so besede, ki naznanjajo: kdaj
kje ali kako se kaj godi ali dela. Znanijo torej
čas, kraj ali način; n. p. Danes  gre dež, vče¬
raj  je solnce sijalo. Brata ni tu. Pišite lepo
Spodobno  se vedite. Prišli smo peš.

8. Vezniki  so besedice, s kterimi se vežejo

20

posamne besede ali posamični stavki; n. pr. Neba
i n zemlje bode konec. Konj je berzen i n močan.
Lakho pišete ali risate. Učitelj vpraša, učenec pa
odgovorja. Ne je, niti  pije.

9. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne
občutke (vešelje, žalost, začudenje i t. d.), n. pr. O,
kako lepo je nebo! Joj,  kako boli! Lej,  vse se
zeleni. Pst,  pusti to! Nuj te, primite se dela!
G o r j e meni!

K medmetom se štejejo tudi take besede, s kte-
rimi posnemamo kake glasove; n. pr. h uš! ferk!
cmok! šterbunk!

Predlogi, prislovi, vezniki in medmeti se v govoru nikakor
ne spreminjajo in se za to imenujejo nepregibne  besede

Pervi oddelek,

Samostavniki.

§. 22. Samostavniki so imena oseb in reči.
Imena pa so lastna  imena, o b č n a ali splošna
imena in miselna  (pojmovna) imena.

§. 23. Lastna  imena so posebna imena po-
samnih oseb, rodovin in narodov, ali pa posebna
imena posamnih reci: dežel, mest, rek, gora itd.
Lastna imena se pišejo z veliko začetno čerko;
n. pr. K o p i t a r je bil slaven jezikoslovec. Na
Kranjskem,  južnem Koroškem in Štajer¬
skem in v Primorju  žive Slovenci.  Reka
Drava  izvira na Tirolskem,  teče po Koro¬
škem, Štajerskem  in se izliva pod Osekom
v Donavo.  Glavno mesto Kranjskega je Ljub¬
ljana.

Mesečna imena se pišejo z malimi čerkami.

Naloga.  Napišite imena vasi, potokov, rek, gozdov in
gričev, ktera so vam znana. Zapišite po ktero lastno ime
slovečih mož, narodov, dežel, gora in gradov, za ktera ste
kdaj slišali.

22

§. 24. Z občnim  samostavnim imenom se
imenujejo vse osebe ali reči ene verste; n. pr.
Človek  živi v vseh delih sveta. V mestih
prebivajo rokodelci, tergovci in umetniki;
po vaseh pa kmetje in rokodelci. Roko¬
delci so kovači, tesarji, zidarji, krojači,
čevljarji, krovci itd.  M e n i k in  ščuka sta
ribi. Potoki se izlivajo  v reke. Premičniee
se sučejo okoli  stalnic. Božje  stvari so živali,
rastline in rudnine.

Ime „ človek “ n. pr. pomeni ne le to ali ono ljudsko
osebo, temuč vsako ljudsko osebo sploh.

§. 25. Nektera občna imena pomenijo snov ali
tvarino, iz ktere se kaj dela in ktere najmanjši
del se imenuje tako, kakor cela. Pravi  se  jim
sn o v n a im e n a ; n.  pr.  Iz  lanu, volne, bom¬
baža ali pavole in iz svile delajo se različne
tkanine.  Železo je najkoristnejša,  zlato pa
najdražja kovina. |C u k e r se kuha iz sladkega soka
nekterih rastlin. Staremu človeku je vino mleko,
mlademu pa je mleko vino. Voda  je najzdravejša
pijača.

Naloga.  Imenujte nektere tvarine, in povejte, kaj se
dela iz njih.

§. 26. Izmed občnih imen naznanjajo nektera
celo množstvo ali skupino enoverstnih reči ter se
jim pravi skupna ali zborna  imena.

Najraje imajo končnico -je; ovje,  pa tudi
-in a, -s tv o, -a d, n. pr. Rež, pšenica in oves so
žito.  Železno orodje  je terdno. Ob potokih

22

rase v e r b j e in drugo g e r m o v j e, po gozdih pa
hrastje, brezje, bukovina, jelovina in
borovje. Velika uharica se skriva po dnevi  v
pečevje, staro  zidovje ali votlo  drevje. Mno¬
žica ljudi  je  ljudstvo.

Naloga.  Kako se dado z eno besedo poimenovati vse
skale, vode, vsi kameni, listi, koreni, vse brine, olše, orehi,
peresa; — gospodje, meščani, kristjani, vojaki?

§. 27. Ako ktero lastnost, ktero djanje ali
mirni stan kake osebe ali reči od nje odločimo
ali posnamemo in to v misli (v pojmu) vzamemo
za samostojno  reč, pravimo imenu, ktero ji
damo, miselno ime, ali posneto ime,  tudi
pojmovno ime,  n. pr. Deček je vljuden. Vljud¬
nost  je lepa lastnost.  Nebesa pripovedujejo
slavo  Božjo. Zavidljivost  je greh. Nezmer¬
nost in nesnažnost  ste sovražnici zdravja. Človek
ima razum  in svobodno voljo. Slepota in glu¬
hota  ste velika nesreča.

Naloga.  Kako bomo rekli lastnostim pridnega, marlji¬
vega, previdnega, pokornega, poslušnega, priljudnega, postrež-
ljivega, prizanesljivega, miroljubnega človeka?

Še delimo samostavnike na imena živih bi¬
tij in neživih  reči; n. pr.

hlapec, jelen, volk, Škerjanec, močerad, metulj
— pomenijo živa bitja;

cep, hrast, lonec, podlesk, dvor, gozd — pome¬
nijo nežive reči.

§. 28. Samostavnike, ki pomenijo živa bitja
t. j. zlasti osebe, pa tudi živali, spoznamo velikrat
že bo besednih končnicah, ki jih imajo.

24

Take končnice so:

ar, n. pr. ovčar, kožar, tesar, pisar, lončar, kotlar, mesar,
zidar, zvonar, čebelar, mravljinčar, krokar, kuščar, i
t. d.; za ženske samostavnike — arica ali arka:
ovčarica, lončarica, čebelarica, guščarica, žličarka itd.
an, (zlasti pri domovinskih imenih) n. pr. Dunajčan, Celjan,
Celovčan, Goričan, Ločan, Ljubljančan, Teržičan, kri-
stijan, modrijan, tlačan itd.

za ženske -a n k a: Celjanka, Goričanka, modri-
janka itd.

ač, n. pr. kovač, berač, kopač, orač, pomagač, podajač,
škripač, kosmač, rogač itd.

ak, n. pr. divjak, grajščak, junak, korenjak, možak, pošte¬
njak, prostak, rojak, siromak, gorjak, lisjak, sernjak itd.
za ženske -akinja:  junakinja, vojsčakinja itd.
ec, (avec, ivec), n. pr. Kranjec, Korošec, Slovenec, glušec,
starec, pevec, plesavec, delavec, morivec, poslušavec,
lažnjivec, poslanec, učenec, znanec, junec, itd.

za ženske-ka (avka, ivka), tudi, -i c a: Slovenka,
starka, pevka, plesavka, lažnjivka, učenka, Kranjica,
Korošica, plevica, ženjica, junica itd.
telj, n. pr. prijatelj, učitelj, itd.

za ženske -teljica:  prijateljica, učiteljica itd.
nik, n. pr. bolnik, dolžnik, pomočnik, tožnik, voznik, deset¬
nik, grešnik, namestnik, jetnik itd.

za ženske -niča:  bolnica, dolžnica, pomočnica, greš-
nica, jetnica.

Opomba.  Vendar imajo zgoraj naštete končnice tudi
nekateri samostavniki, ki pomenijo nežive reči, n. pr. vihar,
lopar, žehtar; perstan, svečan, serpan; belak, rumenjak,
ulnjak, golobnjak; brinovec, slivovec, svinec, rivec, korec;
ročnik, kurnik, žličnik, dimnik, polovnik itd.

Naloga.  Napravite moške in ženske samostavnike iz teh
1 e besed in to na -  -ar iz : usnje, koža, sukno, platno, zlato,

25

gosli, kokoš, zveličati; na -a n iz : Terst, gora, terg, Rim,
Novo mesto ; na -ač iz : brada, pomagati, poganjati, goder-
njati, rezati, vezati; na -a v e c, i v e c iz : pisati, skladati,
briti, piti; na -nik  iz: brod, beseda, govor, najeti, stvariti,
konj, oblast, svet.

Spol samostavnikov.

§. 29. Spol samostavnikov je troji, namreč
moški, ženski in srednji.

§. 30. Samostavniki so moškega spola, če se
dado zameniti z zaimkom on, ženskega, ako se
lahko nadomestijo z zaimkom ona,  in srednjega,
kadar se lahko nadomestijo z zaimkom ono.  Ali
pa: pred moški samostavnik lahko postaviš zaimek
tisti,  pred ženski samostavnik zaimek tista  in
pred samostavnik srednjega spola zaimek tisto;
n. pr. Gad  je strupen. Ptič  znaša gnjezdo. Li¬
sica  živi v luknjah. Roža  lepo diši. Jagnje
se pase. Drevo  cvete.

§. 31. Spol samostavnikov lahko pogostoma
spoznamo po tem, kako se beseda končuje.

Samostavniki, ki se končavajo s soglasnikom, sploh so
največ moškega spola; zlasti so moškega spola vsi samo¬
stavniki, ki so jim končniki: C, g, h, j, k, kakor: svinec,
drog, grah, kraj, mak.

Tudi so moškega spola samostavniki s končnicami, o
kterih smo govorili v §. 28 .

§. 32. Samostavniki, ki se končujejo na a, so
sploh ženskega spola, kakor: sestra, zvezda, groza,
sraka, glava, trava, cevka.

26

Opomba.  Moškega spola so vendar: starešina, vojvoda,
oproda.

Ženskega spola so pa tudi nekteri samostavniki s so¬
glasnikom na konci, sosebno tisti najraje večzložni samostav¬
niki, kterih končnice so; -ast, -ost, -ust, -azen, -ezen,
-ev, -ad ali -jad, -al ; n. pr. past, oblast, pošast, strast,
slast; pridnost, modrost, čeljust; golazen, kazen, ljubezen,
bolezen; cerkev, molitev; gnjilad, suhljad; žival, piščal.

§. 33. Srednjega spola so tisti samostavniki,
ki se končujejo na o ali na e; bedro, oko, drevo,
gerlo, sedlo, vino: vreme, solnce, dete, zelje, pi¬
sanje, germovje, sternišče.

Opomba.  Moškega spola so po pomenu: France, oče,
Marko itd.

§. 34. Slovenščina rada rabi manjšavne besede.
Manjšavne končnice so:

1. pri moških samostavnikih:

ec, n. pr. brat-bratec, kos-kosec, vert-vertec itd.
ek, n. pr. nož-nožek, vol-volek, voliček, klobuk-
klobuček, stric-striček, sin-sinek-sinček itd.
ič, n. pr. červ-červič, grozd-grozdič, kralj-kraljič itd.

2. pri samostavnikih ženskega spola:

ica, (pri samostavnikih na a), glava—glavica—gla-
vičica , ptica—ptičica , steza-—stezica , roka—
ročica itd.

ca, ali ka (zlasti pri samostavnikih s^soglasnikoin
na koncu); n. pr. berv—bervca, stvar—stvar¬
ca, žival—živalca; bil—bilka, cev—cevka, gos
—goska, miš—miška itd. kost— (kostka—)
koščica.

27

3. pri samostavnikih srednjega spoia:
ce, n. pr. vino—vince—vinčice, drevo—drevce ali

drevesce, pero—perce ali peresce;
iče, (pri skupnih imenih na je), n. pr. grozdje—

grozdjiee, perje—perjiče.

Naloga.  Naredite iz teh le besed manjšavne besede:
kruh, ptič, snop, kozel, pes; muha, zvezda, noga, kaplja;
vas, zibel, kokoš; mesto, jedro, steblo, meso.

Ali imamo tudi vekšavne besede?

Število samostavnikov.

§. 35. Število samostavnikov je trojno: edino
število ali ednina, dvojno število ali dvo¬
jina in množno število ali množina.

§. 36. Samostavnik stoji v edinem številu,
kadar se z njim imenuje samo ena oseba ali ena
reč; n. pr. Slap  šumi. Vran  kroka. Brat  bere.
Volk  je požrešen. — Dekla  prede. Britev
reže. Gos plava. Vas gori. — Rešeto  je leseno.
Jezero  je mirno. Kljuse  se pase. Drevo  je
košato. Seme  kali.

§. 37. Dvojno  je število, kadar samostavnik
naznanja  dve  osebi ali reči.

Moški samostavniki imajo v dvojini a, nekteri zlasti
enozložni tudi ova, samostavniki ženskega in srednjega spola
pa i; n. pr. Slapa šumita. Vranova krokata. Brata bereta.
Volkova sta požrešna. — Dekli predete. Britvi režete. Gosi
plavate. Vasi gorite. — Rešeti ste leseni. Jezeri ste mirni.
Kljuseti se pasete. Drevesi ste košati. Semeni kalite.

28

§. 38. Samostavnik stoji' v m nožnem  številu,
kadar govorimo od treh ali več oseb ali reči.

V množnem številu imajo moški samostavniki i, nekteri
tudi s podaljškom ovi, še drugi je, samostavniki ženskega
spola na a ali ev pa imajo e in vsi drugi i, in samostav¬
niki srednjega spola a brez podaljška ali s podaljškom; n. pr.

Slapi šumč. Vranovi krokajo. Bratje bero. Voleje so
požrešni. -— Dekle predejo. Britve režejo. Bosi plavajo. Vasi
gorč. — Bešeta so lesena. Jezera so mirna. Kljuseta se
pasejo. Drevesa so košata. Semena kale.

Naloga 1.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Netopir ni ptič. Kert  živi pod zemljo. Konj
vleče voz. Kos poje glasno in prijetno. S hriba se sveti
grad. Otrok  prosi kruha. Roža  krasno cvete. Kokoš
nese jajca. Miš se je vjela v past. — Jabolko  je moje.

Mlinsko kolo  se goni z vodo. Steblo  porumeni, ka¬
dar začne zernje dozorevati. Dekle  je pridno in sramežljivo.
Ime mu slovi po svetu.

Naloga 2.  Izpišite iz zgornjih stavkov (v §§. 37 in 38)
tiste moške samostavnike, kteri so v dvojini in množini za
dva zloga podaljšani, in po tem tiste samostavnike ženskega
in srednjega spola, ki so za en zlog zdaljšani.

Nekteri samostavniki nimajo dvojnega in množnega
števila, namreč :

a)  pojmovna ali posneta imena (glej §. 27j, kakor: pridnost,
lenoba, napuh, petje;

hJ  skupna ali zborna imena, kakor: ivje, tersje, ternje, jelo-
vina, gnjilad;

c)  snovna imena, n. pr. zlato, kri, volna, pesek;

d)  lastna imena ljudi, mest, rek itd.
kakor: Klančnik, Kamenik, Soča.

Nekteri samostavniki pa se rabijo samo v množnem šte¬
vilu, in to moškega spola: bodljaji, možgani, metljaji, rezanci,

žganci itd.; ženskega spola.: duri, garje, gosli, grablje, hlače,
jasli, klešče, neške, otrobi, persi, sani, statve, škarje, vile itd.;
srednjega spola: derva, jetra, pluča, tla, usta, vrata itd.

Fadeži samostavnikov.

§. 39. Samostavniki se različno spreminjajo
po tem, kakor z njimi na različna vprašanja odgo¬
varjamo. Take premembe se pripenjajo besedi na
koncu ter se imenujejo padeži.  N. pr. Dober pa¬
stir  čuva ovce. Ovce dobrega pastirja  ne gredo
v škodo. Dobremu pastirju  brez skerbi izročiš
čedo. Dobrega pastirja  vsak rad ima. O dobrem
pastirju  se dobro govori. Z dobrim pastirjem
smeš meniti se.

§. 40. V slovenskem jeziku razločujemo šest
padežev:

Pervi padež  imenuje sploh osebo ali reč ter
stoji v stavku na vprašanje kdo? ali kaj? N. p.
Orel je ujeda (roparica). Lipa  je listnato
drevo. Sneg  je bel. Zvezda  se leskeče. Ljub¬
ljana  je glavno, mesto  kranjske dežele. Cvet
diši. Potok  Šumija.

§. 41. Drugi padež  naznanja osebo ali reč
na vprašanje čegav? koga? česa? odkod?
n. pr. Dobri otroci so veselje staršev.  Med in
vosk sta izdelek čebel.  Lepota ali kinč jelena
so vejnati rogovi. Lakomnik se boji smerti.
Otroci so nabrali gob in natergali jagod.  Napij
se čiste vode.  čista voda nima duha ni slasti

30

Izpod gor izvirajo potoči. Brez setve  ni žetve.
Kupil sem mernik pšenice.  Učilnica stoji sredi
vasi.  Vadimo se dela že v mladosti!

§. 42. Tretji  p a dež  imenuje osebe ali reči,
ki stoje v stavku na vprašanje komu? čemu?
n. pr. Človek daje jesti živini, psu, mački,
ptičem. Bogu  se gnjusijo naši grehi. Absolon
se je uperi svojemu očetu Davidu.  Marsikteri
merčes je ljudem in živalim  nadležen. Hudi
mrazi škodujejo drevesom in setvi. Laži  je
plitko dno. Noč je človeku  neprijazna.

§. 43. Četerti padež  imenuje osebo ali
reč, ki stoji v stavku na vprašanje koga? ali
kaj?  n. pr. Oče svari sina.  Mati uči hčerko.
Otroci radi pijejo mleko.  Roka roko  umija
Človek sadi in ravna drevesa in za plačilo
svojega truda dobiva od njih s a d j e. Ptiči pokon-
čujejo gosenice.  Danes sem ulovil dve ribi.
Ribe imajo na telesu luskine.  Poslušaj očeta
in mater!

§. 44. S petim padežem  naznanjamo, kje?
ali kdaj?  se kaj dela ali godi, o čem?  se go¬
vori; n. pr. Na polju  rase žito. Ob potocih
je obilo verbja. Ribe žive v vodi.  O solnčnem
vzhodu  se zbuja vse stvarjenje. Po zimi  zamerz-
nejo reke. O božiču  bivajo najkrajši dnevi. Gobe
rasejo po zemlji, po drevju  in po  drugih
rečeh.  Ali more kdo ob kruhu in vodi  živeti?
Brali smo o strupenih rastlinah.

§. 45. S šestim padežem  imenujemo

31

osebe, s kterimi se družimo ali shajamo, ali pa
reči, s kterimi kaj delamo; n. pr. Z Bogom  za¬
čenjamo, z Bogom  končujemo vsako delo. S so¬
sedi  živimo v lepem prijateljstvu. Otroci so šli z
očetom  na bližnji hribec. Ezav se je pomiril z
Jakobom.  Delajmo vselej z veselim sercem.  Konj
se brani s kopitom.  Oblaki so z vodo  napolnjeni.
Kopač koplje z motiko. Ženjica zanje s šerpom.

Pomnite,  da se predlog S izpreminja v Z pred vsemi
samostavniki, kteri se začenjajo s samoglasnikom, ali pa z
mehkimi soglasniki: b, d, g, j, (lj, nj), 1, m, n, r, v, z, ž.

Pred kterimi soglasniki torej ostaja S neizpremenjen ?

Sklanjanje samostavnikov.

§. 40. Kadar ktero besedo izrekujemo po vseh
šestih padežih edinega, dvojnega in množnega šte¬
vila, pravimo, da jo sklanjamo  (pregibljemo).

Slovenski jezik ima za samostavnike trojno
sklanjo, eno za moške, drugo za srednje in tretjo
za ženske samostavnike.

Sklanjanje samostavnikov moškega
spola.

§. 47. Pri samostavnikih moškega spola treba je paziti
na te le razločke: Sklanja samostavnikov z ozkimi končniki
je nekoliko različna od sklanje samostavnikov, ki imajo širok
soglasnik na koncu (Gl. § 6). — Tudi je treba razločevati
samostavnike, ki pomenijo živa bitja, od imen neživih stvari
(§. 27). — Nekteri zlasti enožložni samostavniki zadnjič
imajo v dvojini in množini pomnožek OV ali ev.

Sklanjo moških samostavnikov kaže ta le obrazec ali vzor:

32

Pomnite:

1. Pri samostavnikih, ki pomenijo kako neživo reč,
biva v edinem številu četerti padež enak pervemu; n. pr.
Klobuk je čern — imam klobuk. Moški samostavniki pa, ki
pomenijo kako živeče bitje, imajo četerti padež enak drugemu;
n. pr. Lovec le ustrelil jelena. Lenuha dan straši.

33

2. Samostavniki, kteri v pervem padežu edinega števila
pred končnim soglasnikom imajo gibljivi e (glej §. 5), izpa-
hujejo ga v vseh drugih padežih in številih, n. pr.

3. Nekteri samostavniki, zlasti večzložni, kteri se v
pervem padežu edinega števila končujejo na -ar, -er, -ir,
-or in -lir, privzemajo v vseh drugih padežih in številih
pred sklanjavne pripone soglasnik j ; n. pr.

V ednini : 1. pastir, 2. pastirja, 3. pastirju, 4. pastirja,
5. pri pastirju, 6. s pastirjem;

v dvojini: 1. pastirja, 2. pastirjev, 3. pastirjema, 4. pa¬
stirja, 5. pri pastirjih, 6. s pastirjema;

v množini: 1. pastirji, 2. pastirjev, 3. pastirjem, 4. pa¬
stirje, 5. pri pastirjih, 6. s pastirji.

Tako se sklanja tudi: dež,  dežja itd. Brez j pa se
verdar sklanjajo: prepir, prostor, sir, žir, dvor, večer, razor,
šator, zbor, tovor, govor.

4. Samostavniki, kteri se končujejo s soglasniki: b, tl, t,
radi imajo prvi padež v množnem številu na je namesto sploš¬
nega i; n. pr. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje
v starosti. Sosedje pomagajo eden drugemu. Bodite priprosti
kakor golobje.

5. Mnogi enozložni samostavniki s širokim končnim so¬
glasnikom lahko v drugem padežu edinega števila dobe 11
namesto a; n. pr. rod—rodu, med — medu, tat—tatu, mii—
miru itd.

Izmed teh samostavnikov imajo eni v množnem številu
poleg pravilne sklanje žensko po vzoru klop  (§.49); n. pr.

1 2 3 4 5 G

Množ. tatje, tati, tatem, tati, pri tateh, s tatmi.

Skerb lasi beli. Terta se opira in pleza po koleh.

Slovenska Slovnica. 3

34

6. Pomnožek OV in za ozkimi soglasniki CV (po vzoru :
sin) dobivajo v dvojini in množini najraje, sosebno pod 5.
omenjeni, enozložni samostavniki, kakor: grad, vran, tat, dar,
brod, slap, most, voz, god. lan, zid, rod, val. strah, duh, stan
itd.; n. pr. Tiha voda mostove pobira. Novega vina ne de-
vajo v stare mehove, sicer mehovi počijo. Suhi panjevi lahko
netilo. Lanovi Slovencem cekine neso. Odločeni so roži kratki
dnovi, ko t cvetju jo zapadejo snegovi. Mladost gradove
svitle zida si v oblake. Vetrovi tulijo.

7. Samostavniki: mož, ltonj, las, rob, rog, vol, otrok,
narejajo drugi padež množnega števila brez pripone OV ali ev,
imajo pa zategnjen mehek samoglasnik, n. pr. Zima je bela
kot golob, pa je volčjih zob. Bilo je pet tisoč mož brez žen
in otrok.

8. Pri samostavnikih z ozkim končnikom pišejo nekteri v
5. padežu namesti U raje i: n. pr. pri kovači, na konci,

na kraji.

9. Č 1 o v e k ima v dvojini: človeka  , v množini pa:
ljudje,  ljudi, ljudem, ljudi, pri ljudeh, v ljudmi. (Gl. opom. 5.)

10. Dan se tako le sklanja: Ednina: 1. dan, 2. dne,
dneva, 3. dnevi, 4. dan, 5. po dnevi, 6. z dnem, dnevom;
dvojina: 1. dni, dneva, 2. dni, 3. dnema, dnevoma, 4. dni,
dneva, 5. v dneh, dnevih, 6. z dnema, dnevoma; množina:
1. dnevi, 2. dni, 3. dnem, dnevom, 4. dni, dneve, v. 5. dneh,
dnevih, 6. z dnemi, dnevi; n. pr. Življenja dnevi so le kratki.
Kratko je veselih dni število. Vse žive dni bom pomnil.

Naloga 1.  Spišite iz vzora za sklanjo moških samo-
stavnikov sklaDjavne končnice, ki se samostavnikom v padežih
edinega, dvojnega in množnega števila pripenjajo.

Naloga 2.  Sklanjajte po zgornjem obrazcu nektere iz¬
med teh besed: jež. kos, ptič, strojar, lenuh, osel; — koren,
javor, svinec, vert, travnik. Deržite se pa pri sklanji tega le
zgleda: G a b e r je bukvi podoben. Les starega gabra  je
dober za kurjavo. Apnena zemlja se gabru  prilega. Dervar
je posekal gaber. Naga  h r u prepeya kos. Veter maje
z gabrom.

35

Naloga 3.  Napišite te-le stavke v muožnem številu:
Most derži čez potok. Potoku manjka mostu. Les je na¬
menjen mostu. Ali si vidil most nad potokom? Na mostu
stoji popotnik. Pod mostom teče potok. — Deček lovi
metulja. Zajec se boji psa. Ptičar nastavlja drozgu, kljunaču,
divjemu golobu. Jastreb podi goloba. V gozdu rase bor,
dob, mecesen, brest. Vojščak se brani z mečem. Lovec
sledi za zajcem, volkom, medvedom in jelenom.

Sklanjanje samostavnikov srednjega
spola.

§. 48. Tudi samostavniki srednjega spola se razdeljujejo,
kar se sklanje tiče, na troje, namreč: samostavniki na O (s
širokim soglasnikom) in na e, po tem samostavniki, kteri v
sklanji dobivajo nekakšen pomnožek ali podaljšek.

Sklanjajo se torej po tem le vzoru:

K d n i n a.

3 *

36

Množina.

Pomnite:

1. Samostavniki, kteri imajo pred O po dva soglasnika,
privzemajo med nju v drugem padežu dvojnega in množnega
števila samoglasnik e; n. p. o k n o, iz širokih oken, pismo,
iz dragih pisem itd.; samo st ostaja nerazdružno: n. pr.
mesto, mnogo mest.

Samostavniki na. je pa dobivajo v tem padežu i pred j j
n. pr. okrožje, iz dveh okrožij, predmestje, iz vseh predmestij.
— Polje  pa ima vendar pravilno polj;  n. pr. seno naših
polj.

2. Po vzoru: seme  sklanjajo se vsi samostavniki na me,
kakor vreme, breme, teme itd.

3. Podoben pomnožek dobivajo v sklanji mnogi samostav¬
niki na e, ki pomenijo mlada živeča bitja, zlasti živali; privze¬
majo pa namesto 11 soglasnik t,’ n. pr. tele, teleta, teletu, s
teletom itd.

Prav tako se v edinem  številu sklanjajo moški samo¬
stavniki na e, samo da jim je četerti padež enak drugemu;
n. pr. oče—očeta, zaspane—zaspaneta, France—Franceta itd.

4. Še imajo pomnožek nekteri samostavniki zlasti na O,
ki v sklanji za zadnjim soglasnikom vtikajo zlog es ter neb-
nike spreminjajo v šumnike; taki so: drevo—drevesa, kolo
—kolesa, pero—peresa, slovo -slovesa, telo—telesa, oko-
očesa, uho—ušesa, oje— ojesa itd.

37

Naloga 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev za sklanjo
samostavnikov srednjega spola sklanjavne končnice, kakor
sc- samostavnikom po padežih pritikajo

Naloga 2.  Sklanjajte po vzoru leto  te besede: mesto,
blato, berdo, platno, korito ; po vzoru lice  besede : solnce,
serce, dvorišče, ognjišče, in zadnjič te le besede, ki se sklan¬
jajo s podaljškom ali pomnožkom: pleme, dekle, kozle, pišče,
nebo, uho; n. pr. Solnce sije in greje. Žarki jutranjega solnca
preženo meglo itd.

Naloga 3.  Prepišite te le stavke v množnem številu:
O dobri letini je povesmo dolgo. Sedlo je jezdecu potrebno.
Naklo, dleto, šilo, motovilo so orodje. Gerdo vreme je po¬
potniku nadležno. Nenamazano kolo škriplje. Praše rije, pišče
zoblje, tele sesa, kravišče se pase, žrebe poskakuje.

Sklanjanje ženskih samostavnikov.

§. 49. Samostavniki ženskega spola se sklanjajo

na a in pa na ev, samo da samostavniki na ev imajo 4. pa-
dež enak pervemu in v 6. padežu edinega števila vsegdar konč¬
nico ijo, n. pr. molitev — z molitvijo, britev — z britvijo,
breskev — z breskvijo itd.

Tudi imajo ljo in ne jo v 6. padežu vsi po vzoru nit
sklanjani samostavniki, kterim pri sklanji kakor tem gibljivi e
izpada; n. pr. misel z mislijo, bolezen — z boleznijo
(ne: s miseljo, bolezenjo) itd.

2. Kadar ima samostavnik v pervem padežu pred a dva
ali več soglasnikov, privzema mednje v drugem padežu dvojnega
in množnega števila tudi samoglasnik e; n. pr. iskra — svetlih
isker, dekla — pridnik dekel, igla — tenkih igel itd.

Besede ovca, deska, treska,  imajo dvoji drugi padež
dvojine in množine, namreč: ovec, desek, tresek, in pa: ovac,
desak, tresak.

3. Gospa  se tako sklanja:

1 2 3 4 5 6

End. gospa, gospe, gospe, gospo, pri gospe, z gospo

Dvoj. gospe, gospa, gospema, gospe, „ gospeh, „ gospema

Množ. gospe, gospa, gospem, gospč, „ gospeh, „ gospčmi.

Tudi drugi samostavniki na a, ki jim je osnovni slog
kratkega naglasa, lahko imajo 2. pad. dvojn. in množ. števila
na a, kakor: voda — globokih voda, tako tudi: gora, koza,
rbsa itd.

39

4. Izmed ženskih samostavnikov s soglasnikom na koncu
derže se vzora n i t tisti, pri kterih naglas ne prestopa na
sklanjavne končnice, vzora klop  pa tisti, ki vsaj v nekterih
padežik naglas na teh končnicah imajo.

O či, množilo število od: oko,  sklanja se po vzoru klop;
n. pr. oče'm se ne sme verjeti.

5. Besedi mati,  hči  pripenjate pomnožek er in se
sklanjate tako:

1 2 3 4 5 6

- Edn. mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo
hči, hčere, hčeri, hčer, „ hčeri, s hčerjo.

V dvojini in množini dalje s tem pomnožkom po vzoru
riba.

Naloga 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev tudi sklanjavne
končnice, ki se ženskim samostavnikom pripenjajo. Primer¬
jajte zdaj vse tri sklanje, in pazite na to, v čem se vjema ena
sklanja z drugo. Napišite zlasti tiste padeže trojnega števila,
v kteri so si možki in srednji samostavniki bodi s širokim
bodi z ozkim končnikom enaki; po tem napišite tiste pa¬
deže v dvojini in množini, zastran kterih se vjemajo samo¬
stavniki ženskega in srednjega spola. Pri kterih samostavnikih
in v kterih številih je četerti padež enak pervemu ?

Naloga 2.  Sklanjajte nektere teh besed: dežela, megla,
nevesta, ovca, raca; bolezen, dolžnost, miš, žival; gos, jed,
reč, zver, n. pr. Vsaka bolezen  ima svoj vzrok. Vzrok
bolezni  je mnogoversten. Proti bolezni  rabimo zdravila.
Zdravnik mora najpred bolezen  poznati. V bolezni  bodi
poterpežljiv. Z boleznijo  se telo oslabi.

Naloga 3.  Napišite sledeče stavke v množnem številu:
Pastir žene čedo na planino. Kopriva ne pozebe. Nadloga
tudi močnega zvije. Raca je povodna ptica. Bolnega zapušča
moč. Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoši.

Drugi oddelek.

Osebni zaimki.

§. 50. Besedam, ki stoje namesto osebnih imen,
pravi se osebni  zaimki; n. pr. Jaz sem majhen,
ti si velik. Midva  sva brata. Mi in vi stanujemo
v enih ulicah. Pomagaj bližnjemu, in o n bo tudi
tebi  pomagal. Duša naša ne umerje, ona bo ve¬
komaj živela. Ne terpinči živinčeta, ono čuti bole¬
čino kakor ti. čebela ima želo; ona z njim  pika.

Zaimek: on, ona, ono,  rabi se ne samo namesto imen
od oseb, temuč včasi tudi namesto imena kake živali ali reči.

§. 51. Da z osebnim zaimkom naznanjamo trojno
osebo ali lice, reklo se je že v §. 18.

Iv osebnim zaimkom šteje se tudi povračavni
zaimek sebe,  se,  ki kaže, de se djanje podmeta
zopet k njemu povračuje; n. pr. vidim se, slišim se,
tresem se, želim si.

S. 52. Osebne zaimke v govoru izrekujemo le takrat,
kadar kaj s posebnim povdarkom povemo; kadar osebo
osebi nasproti postavljamo, ali kadar odgovarjamo na vpra¬
šanje, k d o je kje ali kdo kaj dela; n. pr. Jaz, učitelj
tvoj, bodem vsaj vedel. Mi delamo, vi pa postopate. Kdo
je v kleti ? J a z sem v kleti. Kje si ? V kleti sem. Danes
ne delamo, temuč počivamo.

41

42

§. 55. Povraeavni zaimek ima za vse tri spole'
števila in osebe samo eno obliko, kteri manjka

pervega padeža. Sklanja se:

1 2 3 4 5 6

— sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, s seboj.

§. 56. Daljša oblika osebnih zaimkov (v 2., 3. in 4.
padežu): mene, meni, tebe, tebi, njega, njemu itd. stoji:

1. Kadar so rečeni zaimki na začetku stavka ali pa
sami za se; n. pr. Sebi  seješ, sebižanješ. Koga ste vidili?
Njega.

2. Kadar se povdarek opie na zaimek, ali kadar se

oseba osebi naproti postavi; n. pr. nepokoren si meni,

ki sem tvoj učitelj. Kdor tebe  s kamenom, ti njega  s

kruhom. Danes meni,  jutri tebi. Mi smo njega  vprašali,
ne tebe.

3. Za predlogi; n. pr. Kdor ni z menoj,  ta je zoper
mene.

V četertem padežu vendar stoji za enozložnimi predlogi
raje krajša oblika, n. pr. Gledaj pred se; sberbi za se; ne
maram za-te, stopi predenj itd.

Povrnite:  Z osebnimi zaimki okrajšane oblike se sta¬
vek ne sme začeti; reci torej: nismo ga vidili (ne pa: ga
nismo vidili).

Naloga 1.  Prepišite sledeče stavke in postavite ondi,
kjer je zaimek druge osebe, zaimek perve ali pa tretje osebe:
Dobri ljudje izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti; tudi ti
imaš dolžnosti. Dobri ljudje te bodo čislali, če boš zvesto
opravljal, kar ti je naročeno. Bodo hvalili te, dobro govorili
o tebi in s teboj radi menili se.

Naloga 2.  Izgovorite te ie stavke tako, da premenite
osebne zaimke v edinem, dvojnem ali množnem številu: V
žalosti in težavi pribežim k Bogu. On me najbolje potolaži.
Bog me vidi povsod, če tudi jaz Njega ne morem viditi.
Bog ve o meni, skerbi za me in je z menoj, kjerkoli sem.

43

Tako le n. pr. Človek v žalosti in težavi pribeži k
Bogu; On ga najbolje potolaži. Bog ga vidi povsod, če ravno
■on Njega ne more viditi. Bog ve o njem, skerbi zanj in je z
njim, kjerkoli bodi itd.

V listih pišemo osebne zaimke, če se nanašajo na osebo,
kteri pišemo, z veliko začetno čerko. Glej §. 13.

§. 57. Zaimki; kdo, nekdo, nikdo ali
nihče, malokdo, marsikdo, kaj, nekaj,
nič; kdorkoli, karkoli, m a 1 o kt e r i, m ar-
s i k t e r i, mnogoteri, vsak, v s a k t e r i itd.
postavljajo se namesto imen neznanih ali nedoloče¬
nih oseb ali reči, ter se imenujo  nedoločni
zaimki. N. pr. V s a kdo nosi svoj križ.  Nekdo
je imel dva sina. Kakor kdo živi, tako umerje
Vsak  ve, kje ga čevelj tišči.

Tretji oddelek.

Kako se padeži v stavkih rabijo.

Pervi padež.

§. 58. Pervi padež je v stavku podmet (sub¬
jekt), ali pa stoji v povedku (predikatu) z glagoli:
sem, ostanem, imenujem se, pravijo mi, postanem r
n. pr. Veter  brije. Solne  e pripeka. Angeli
so zgolj d u h o v i. Vsak človek je naš bliž¬
nji. Kunec je gloda  ve  c. Ostanem vsegdar tvoj
p rijatelj.  Najvišja gora  na Kranjskem imenuje
se Triglav.  Moji sestri pravijo Anica.  Jaz se
pišem G e r m e k. Sova  sinici g 1 a v a n a pravi.
Bahač  postane berač. Drevesce  zraste sča-
som mogočno d r e v o.

Drugi padež.

§. 59. Drugi padež stoji v stavku:

1. Pri kakem drugem samostavniku, ter se
imenuje prilastek,  n. pr. Hudič je v raju na
se vzel podobo kače.  Svetloba lune in zvezd

je jasna, pa ne greje. Razum dela človeka gospo¬
darja zemlje.  Cvet mladosti  hitro vene. Korist
živali  in  r a s 11 i n je različna. Duh vijolic  in
k 1 i n č e k o v ('nageljnov) je prijeten. Varčnost je hči
modrosti.  Mlinar je semlel dva mernika reži  in
mernik pšenice.  Začetek modrosti  je strah
božji. Naš sosed je kupil jarem vol.  Kerčmar je
danes potočil vedro vina.

Pri samostavnikih, ki pomenijo posamne osebe, ljudi,
živali in tudi nektere rastline, jemljo se namesto drugega
padeža pridevniki (svojivni); n. pr. Davidovo  mesto (za:
mesto Davida), lisičji  meh (namesto: meh lisice),  skorja
hrastova  (namesto: skorja lir a staj.  — Kadar pa tak
prilastek sam ima pri sebi še kako drugo določilno besedo,
takrat se ne spreminja v pridevnik, temuč ostaja v drugem
padežu ;. n. pr. Mesto Davida kralja, meh rjave  lisice,
skorja starega  hrasta.

Naloga.  Pristavite v teh le stavkih namesto ležeče
čerte primeren samostavnik v drugem padežu: Ovčar žene
čedo . Naša zemlja ima podobo — Duh — ni prijeten.
Verhovi — bivajo z drevjem obraseni. Po logu se razlega petje
-—. Na obeh straneh — stoji Ljubljana. Valovi — pljuskajo
ob bregove. Kaplja — se leskeče. Dobri otroci so veselje —.
Česa utegnemo imeti kitp, koš, otep, povesmo, hleb itd.?

2 .  Drugi padež stoji v stavku pri nekterih
glagolih in se imenuje dopolnilo:  n. pr. Popri-
mite se del a. Varuj se zapeljivih tovarišev  in
ogibaj se j i h kakor strupene k a č e. Ezav se je
odrekel p e r v o r o j e n s t v a. Rokodelci potrebujejo
pri delu orodja.  Velika ptica potrebuje velikega
gnjezda.  Mlademu človeku manjka skušnje.  V
molitivi iščimo p o m oči.  Hudodelnik se boji j e č e.
Pridni kmet se nadja dobre letine.  Otroci se

46

vesele božičnih praznikov.  Deržite se lepih ma¬
terinih n a u k o v. Revež k r u h a strada.

Naloga 1.  Izpišite glagole iz zgornjih stavkov in po¬
mnite še te le: žal biti, kesati se, vdeležiti se, sramovati
se, polastiti se, lotiti se, znebiti se, polakniti se, zdržati se.

Naloga 2.  Dopolnite te le stavke z drugim padežem:
Lenuh se brani —. Grešnik se kesa —. Zajec se boji .
Čebela si išče —. Vojaki so se polastili —. Bolnik se mora
zdržati. —

3. Drugi padež rabimo tudi v ni kavni  h stavkih,
in pa z nekterimi glagoli, ki so sestavljeni s pred¬
logi na, do; n. pr. V puščavi ni vod e. Kdor
je segret, ne pij merzle vode.  Ne dajajte otrokom
potuhe.  Ne pokončuj ničesar  brez potrebe.
Na Kranjskem ni morja.  Šli smo bili na gobe,
pa j i h nismo našli. Ne klati orehov,  dokler ne
dozore. — Ženjice so nažele r e ž i. Delavci so na-
rovali kamenja.  Natergajte rožic.  Popotni se
čiste vode  napije. Ce hočeš starosti  doživeti,
ne bodi mehkužen. Mladenič je v e i' h a dorasel.

Naloga.  Denite samostavnike, ki so tu niže med okle¬
pajema, v drugi padež: Kjer ni (tožnik), tam ni (sodnik).
Ni (kruh) brez truda. Za izkazano dobroto ne tirjaj (pla¬
čilo). Nismo vidili na vertu ne (brat) ne (sestra). V vod¬
njaku ni bilo (voda). Ne razbij (verč). Ne smukajte ilistje)
niti (cvetje). Navlekli smo domov (derva). Deček se sramuje
(pregrešek). Starček sadi in cepi drevje, pa bode težko uča¬
kal (sad).

4. Drugi padež devamo tudi z nekterimi pri¬
devniki; n. pr. Lakomnik je denarjev  lačen,
željan. Priden delavec je plačila  vreden. Drevje

47 -

je pomladi bilo polno cvetja.  Pravični bodo ne¬
beškega veselja  deležni. Bog je ponižnih ljudi
vesel. Marljive deklice so skerbne svojega dela.
On je kruha  sit. Mi smo vajeni d e 1 a. Bodi
pomijiv prejetih dobrot!

Naloga.  Prepišite te le stavke ter pridajte pridevnikom
odpolnilo s samostavniki v oklepajih: Marsikteri otrok ni
vreden (ljubezen staršev). Nebesa so polna (slava Božja).
Prevzetnik je lakomen (čast in hvala). Lenuh ni vreden
(usmiljenje). Vedite se tako, da boste vredni (pohvala),
Mehkužnik ni vajen (trud in delo). Mati je vesela (pridna
hčerka). Kdor ukradene blago skrije, je tudi (tatvina) deležen.
Ubožec je (oblačilo) potreben.

5. Drugi padež stoji z predlogi: brez,  do,  iz,
(izmed, iznad,  izpod, izpred,  izza), od, n. pr.
brez — Brez dela  ni jela. Brez denarja  do
šolarja, brez soli  domu. Brez zraka
ne moremo živeti.

do = Pri kraju je voda do gležnja,  pri sredi
je do kolen  a. Kar si človek naperti, to
nosi do s m e r t i.

iz — Premog kopljejo iz zemlje. Iz lesa  se
dela različno orodje. Iz prazne lupine
ni jedra izkljuvati. Iz tega meha  ne
bode moke. Izpod neba  voda lije. Solnce
izza gore  gre. Pometi smeti izpred  hiše.
od = O d B o g a prihaja življenje in smert. Luna
vse od solnca  sveti. Delali smo od be¬
lega dne do terde noči.  Prepisali smo
od besede do besede.

48

Tako se rabijo še sledeči predlogi ali prislovi z drugim
padežem:

blizu  (blizu gozda), mimo  (mimo grada pelje cesta),
okoli  (okoli verta hodi), okrog  (okrog Božje hiše), poleg
(poleg vasi so travniki), prek  (prek hriba iti), raz ve'n,
razen, razun,  (razen Boga ni gospoda), ta kraj  (takraj
jezera), onstran, onkraj  (onstran potoka), t ik (tik pota),
zraven  (zraven hiše stoji mlin).

Trelji padež.

§. 00. Tretji padež stoji v stavku:

1. Pri samostavnikih kakor prilastek  na¬
mesto drugega padeža; n. pr. Naš sosed je do¬
brotljiv, on je pravi oče reveže  in. Dobra dela
so človeku  najzvestejši prijatelj. Pridna gospo¬
dinja hiši  tri ogle podpira. Popotnik je prišel
d i v j a k o m v roke. Kdo je urednik časniku
„Zori“?  Dobre ceste so velika dobrota vsaki
občini.  Noč je č 1 o v e k u neprijazna.

2. Z glagolom biti,  kadar namesto glagola
imeti  pripisuje osebi ali reči kako lastnino; n. pr.
Laži  je plitko dno. Vsakemu človeku  je dolž¬
nost, da stori kar more dobrega. Našemu očetu
je ime Urban. Mojemu sinu  je dvajset let.

3. Z nekterimi glagoli, in takrat je dopol¬
nilo;  n. pr. Poslušni ali ubogljivi rad stori, kar
se mu zapove. Mraz škoduje rastlinicam. Bogu
posojuje, kdor ubožce  m deli. Bogu  se nikamer
ne moremo skriti. Dobro delo je. bolniku  streči.
Oče svetuje sinu. Pijancu  se ogni s senenim
vozom. Pametnemu človek  u se tudi živina smili.

49

Nalogu.  Izpišite iz prejšnjih primerov glagole, ki se
družijo s tretjim padežem, in pomnite še te le: braniti se
(komu), umakniti — umikati se, koristiti, goditi, smejati se,
prilizovati se, uklanjati se, priporočati se, izročiti, podvreči
se, klubovati, nagajati, zabavljati (komu) itd.

4. Tretji patlež biva v stavku s pridevniki:
koristen, škodljiv, tečen, znan, tuj, podoben, enak,
primeren, priležen, priličen, ljub, drag, udan. pod¬
ložen, pokoren, zvest, sovražen, postrežljiv; n. pr.
Ne bodi nobenemu človeku  zavidljiv in nevoš-
ljiv. Kolikor boljši je kdo, toliko ljubši je ljudem.
Zrak je ljudem in živalim  potreben, da dihajo.
Nektere živali so nam koristne. Pare iz mlak in
luž so zdravju  škodljive, Zobnikovo seme je po¬
dobno m a k u. Site  m u t r e b u h u še dober kruh
ni všeč. Huda strast nas dela živini  enake.

5. Tretji padež rabimo s predlogi k (b), proti,
n a p roti, vkljub ali navzlic;  n. pr.

k — Roža se k s o 1 n c u obrača. K molitvi
opominja zvon. K novemu  let  u gre.
Marsiktera bukev k svoje  m u k o n c u
toporisče da.

proti — Slovenci so p r o t i z a h o d u mejači Lahom.

Proti vodi  je težko plavati. Zlato in
srebro ni nič proti zvestemu prijatelju.
Deček bratu  naproti teče.
vkljub — vkljub (navzlic) vsem svarilom  se
neporednež dem stare navade.

4

Slovenska Slovnica.

50

Četerti padež.

§. Gl. Četerti padež stoji v stavku:

1. S prehajavnimi glagolj (Gl. §. 110), kterim
je dopolnilo;  n. pr. Bog ljubi pravico  in sovraži
hudobno djanje.  Vsak berač svojo malho  hvali.
Bobri otroci spoštujejo svoje starše.  Kmet obde¬
luje polj  e. Poterpljenje železne duri  prebije.
Mačka zalezuje miši, podgane in male ptiče.
Zajec objeda mlada drevesca.

Naloya.  Napišite, ktere dele ima na svojem telesu
ptica, ktere riba; imenujte razne verste tal, ktere obdeluje
zemljedelec; poslopja, ktera zida zidar; orodje, ktero dela
kovač itd.

2. Četerti padež naznanja tudi dobo in prostor,
doklej terpi in sega djavnost podmeta; n. pr. Kar
se m 1 a d e dni zamudi, ne popravi se vse žive
dni.  Dan  hoda je še do mesta. Tri streljaj  e
imamo do vasi. Kadar je suša, morajo ljudje v
nekterih krajih tri, štiri  ure  po vodo hoditi. Je¬
zero Verbsko ali Celovško je dve milji  široko.

3. Četerti padež stoji s predlogi: čez (črez),
raz, skozi, zoper  ali s o p e r;  n. pr.

čez = Pes je skočil čez plot.  Voda mi je bila
čez kolena.  Bog je rekel: Naredimo
človeča, naj gospoduje čez ribe  v morju,
čez p t i c e pod nebom in čez zverine
in vso zemljo.

51

raz = Voznik je skočil raz voz. Krovec je raz'
streho padel.

skozi — Strela je prederla skozi strop  v sta-
nico. Cesta derži skozi gozd. Skozi
p e r s t e gledati, skozi mesto  jezditi.
Skozi dvorišče  se  pride na vert.
zoper — Sin se vzdiguje zoper očeta,  bratje
pričajo zoper brate.

Pazite.  Napačno bi se reklo: skozi hlapca  sem
pismo prejel. Reči moraš: po hlapcu  sem pismo prejel.

Peti padež.

§. 62. Peti in šesti padež nista v slovenskem
jeziku nikoli sama ob sebi, temuč so besede v teh
dveh padežih vselej združene s kakim predlogom.

§. 63. Peti padež zahteva predlog: pri;  n. pr.
V gozdi stoji drevo p r i d r e v e s u. Kdor je hiter
pri jel u, ta je hiter tudi p r i del u. Bolnik je
pri zdravi  pameti storil oporoko. Pri suhem
panju  je lahko ogenj netiti. Pri k r a j u rek
in potokov se derže male ribe. Pametni se p r i
ognj  u ogreje, nespametni pa opeče.

Predlogi z dvema padežema.

§. 64. Predlog s ali z (Glej opombo k §. 45)
je dvojnega pomena; pomeni namreč 1 o č e n j e ali
pa druženje.  V pervem pomenu ima za seboj drugi
padež, v drugem pomenu pa šesti padež, n. pr.
Naš sosed je s konj  a padel, in se je tako pobil,
da se ni mogel z mesta  ganiti. Prekladamo z

4*

52

rame  na ramo,  s kola  na kol.  Oče  gre  s polja
domu. —

Z rokami delamo.  (S čim? Merim orodjem?)
Marsikdo je začel s praznimi rokami  gospoda¬
riti, pa si je s pridnostjo in poštenostjo  opo¬
mogel. — Sosed se meni z očetom.  Sveti Ciril je
prišel s svojim bratom  Metodijem iz Bolgarije
med zahodne Slovane.

I J azite  dobro na razloček med predlogom S ali Z per-
vega pomena (s česa doli, s česa proč) in predlogom iz (iz
česa ven), ki zahtevata oba drugi padež, in se po nekih
krajih v navadnem govorjenju tudi zelo enako izgovarjata; n. pr.
Ptiček skače z veje na vejo. Iz veje  poganjajo mladike.
Čebela leta s cvetice  na cvetico in serka med iz vsake
cvetice.  Pobriši prah s skrinje,  in daj mi pertič iz nje.
I z teg  a m e h a ne bo moke. Muha je zletela z m eh a na mizo.

§. 65. Predlogi; na, po, v, o ali ob. zahte¬
vajo na vprašanje kam?  če  te  rti  in na vprašanje,
kje? peti  padež; n. pr.

is a = Ptič je zletel na dr e v o. Vsak mlinar na

svoj mlin  vodo obrača. Na en mali hrast
ne pade. Že imamo derva na zimo. — Ptič
prepeva n a d r e v e s u. N a p r e k s o 1 n č j u
se terta dobro obnaša.

po Pojdi mi po vere  vode. Poslali so po

zdravnika. — Po snegu  se vozimo na
.saneh, po vod i na ladjah. Ptiča poznamo po
glasu in po perju. Po storjenem delu
je sladko počivati. Berači po hišah  prosijo.
Sneg po gorah  dolgo leži. Po delu  pla¬
čilo. Vsaka krava po svojem teletu  veka.

53 '

v = Zaupaj v Boga v svoji žalosti. David
je udaril Golijata v čelo.  Kadar bomo v
grobu,  spremeni nam se telo v prah in
pepel.  Bodi v svoji besedi  resničen, v
djanju  pravičen! Rad hodi v c e r k e \
in v š o I o; v cerkvi  in šoli  se spo¬
dobno vedi.

o, ob — Bodi si z loncem ob kamen  ali s kame¬
li oni ob lonec,  težko je loncu.  Kača se
je ob palico  ovila. Nič ne pomaga z.
glavo ob zid butati. — Strah je po sredi
votel, ob krajih  ga nič ni. Lovec ob
potoku  hodi. Palica ob zidu  sloni. O
Božiču  je noč dolga. Danes smo brali
o Egiptovskem Jožefu.

§. 66. Predlogi: med, nad. pod. pred imajo
za seboj na vprašanje kam? če te rti,  a na vpra¬
šanje, kje? šesti  padež, n. pr.

med = Če golob med orle  zajde, gotovo smert
najde. Pojdem med ljudi  po svetu. —
Nektere reke teko med s k a 1 o v i t i m i
b r e g i. Med mano  in t a b o ne bodi
prepira. Med dobrimi sosedi  je dobro
živeti. Ljubite se med seboj. Med hi¬
šama  se prostira njiva.

nad = Oblaki se vzdigujejo nad mesto.  Vzdig¬
nil se je narod nad narod,  kraljestvo
nad kraljestvo.  Zalučal sem kamen
nad drevo. — Nad vsako našo

54

stopinjo čuje Gospod. Človek ima od
Boga oblast n a d vse m i reč m i, ktere
so na zemlji. Milost Božja ostane nad
njimi,  ki se Boga boje. Ne huduj se
nad bratom.

pod — Prišel sem z dežja pod k a p. Jakob si
je položil kamen pod glavo  ter je zaspal.
Potapljavci se spuščajo p od v o d o. Slo¬
venci so radi tujce pod streho  jemali. —
Lastovice si delajo gujezda pod streho.
Nič ni popolnega pod s o 1 n c e m. Tujec
pod drevesom  leži. Pod cesarjem
Leopoldom  so udarili Turki na Du¬
naj (Beč).

pred — Mojzes je stopil pred kralja.  Sovražnik
je prisilil pred mesto.  Vsaka koklja
pred svoje piske  berska. - Vsak
pometaj pred svojim pragom.  Be¬
žite p red gr e h o m kakor pred  st  r u-
p e no  kačo. Pred smer  tj  o ne obvarje
koža gladka. Pridna gospodinja je že
pred dnem  po koncu.

Predlog s tremi padeži.

§. 67. Predlog: za ima za seboj v različnem
pomenu drugi,  č e t e r t i in š e s t i padež, n. pr.
Oče je prišel za dne (kdaj?) domu. Kdor za
mladih  let (= v mladih letih) ne skerbi, v
starosti pomanjkanje terpi. Tako je bilo za c e-

55

s a r j a Jožef  a. — Ob iakoti se za hleb
kruha lahko njiva kupi. Star človek ni za hojo.
Vino je za priletne ljudi,  kar je mleko za
otroke. Pij in jej za potrebo.  Gospod je
poterdil Davida za kralja  nad Izraelom. Skril
se je za plot  (kam)?

Za plotom  (kje?) skrit stoji. Za mestom
so vertovi in nogradi. O dragini umirajo ljudje
za lakoto.  Pismo za pismom  mi pošiljajo.
Hodi za nji m, kakor tele za kravo.

Četerti oddelek.

Pridevniki.

§. 68. Pridevnik je v • stavku ali kakor po¬
vedek ali pa stoji pri samostavniku 'kakor prilastek
ali pridevek ter se vjema z njim v spolu, številu
in padežu; n. pr. Zvest  prijatelj je redek.
P o b r i biseri so okrogli. P e 1 i in svetli.
Da se dobrim  ljudem prikupimo, ne potrebujemo
lepega  oblačila, temuč lepe  duše. Voda studenč¬
nica je t e r d a. Oko gospodarjevo  konja
pase. C i r k n i š k o jezero sinje že od nekdaj
kakor pravo  čudo tega sveta.

Naloga.  Pridajte k tem le pridevnikom priležne samo-
stavnike, in napravite stavke; priden, skerben, delaven, lačen,
sladkosned, žejen, požrešen, hiter, uren, pisan.

g. 69. Pridevniki naznanjajo, kakšne  so reči,
ali pa č ega ve so (Glej §. 31, 3.). Poslednje
imenujemo s v o j i v n e p r i d e v n i k e.

§. 70. V slovenskem jeziku so nekteri pri¬
devniki koreninske  besede (Glej §. 10); n. pr.
bel, blag, dolg, lep, suli. gerd, terd itd.

57

§. 71. Največ pridevnikov pa se izpeljuje od drugih
besed, kterim se pritikajo različne končnice. Tako zlasti
svojivni pridevniki.

Svojivni  pridevniki pomenijo, da je nekaj lastnina
ali svojina kakega živega bitja, ter se izpeljujejo od imen
živih stvari, t. j. oseb ali tudi živali.

1. Ce gre za svojino ene določne  osebe ali živali,,
izpeljuje se svojivni pridevnik:

od moških imen s pripono OV, OVa, OVO (za ozkim
soglasnikom ev, eva, evo);

od ženskih imen pa s pripono in, ina, ilio; n. pr.
sosedov brat, soredova hiša, sosedovo polje;

sestrin kolovrat, sestrina preja, sestrino predivo.

Naloga.  Naredite take svojivne pridevnike od teh samo-
stavnikov: oče, sin, kmet, mesar, Janez, Mica, Neža, žena,,
breza (kravje ime).

Kavno tako se od imen nekterik dreves, germov in
rastlin, če so tudi ženskega spola, — delajo pridevniki
s končnico OV, OVa, OVO, kateri vendar niso svojivni; n. pr.
ajdov krnh, bobova slama, češnjevo listje itd.

Naloga.  Napravite pridevnike od teh samostavnikov:
bukva, breza, leska, hrast, lipa, smreka, mak, česmin, javor, dren.

2. Kadar pa imamo v mislih svojino več ljudi ali živih
stvari te ali ono verstu, delamo svojivne pridevnike s končnice
ski, ska, sko (tudi ovski), pritikaje jo imenom ljudi, stanov,
narodov, pa tudi zemljepisnim imenom itd.; n. pr. cesarska
beseda, človeško serce, moško obnašanje, žensko solze, slo¬
venska. slovnica, konjsko kopito, oslovska glava, Ljubljanske
šole, Savski most.

Opomba.  Za nebniki g, h, k, za sičniki in šumniki
in pa za zobnikom t spreminja se končnica ski v ški ; n’. pr.
Nemec — nemški, Hervat — hervaški, nebesa — nebeški itd.

Naloga.  Napravite iz sledečih samostavnikov pridevnike
na ski, in porabite jih v stavkih: mesar, berač, pastir, Lah,
Oger, Kras, kralj, brat, deklica; n. pr. Mesarski pes se imenuje

58

tudi samsov itd. Naprav.te enake pridevnike iz samostavnikov:
morje, polje, planina, spomlad, jesen zima, nedelja.

3. Se drugi svojivni pridevniki imajo končnico ji, ja,
je, ki se pripenja občnim, zlasti živalskim imenom, n. pr.

gad — gadja zalega, govedo — goveje meso, koza
— kozje mleko, riba — ribje oko itd.

Naloga.  Naredite iz sledečih samostavnikov pridevnike
s pripono ji, ali pa tudi <>V, in pristavite k njim samostavna
imena od takih reči, ki so svojina teh živali, ali ktere od
njih dobivamo, namreč: krava, kura, ovca, gos, pes, volk,
medved, miš; — kert, slon, bik, jazbec.

Opomba.  Če se hoče dopovedati, čegava je ktera reč, ne
sme se to naznaniti z golim  2. padežem dotičnega samostav-
nika, temuč s svojivnim pridevnikom od njega izpeljanim. Ne¬
pravilno je torej: Srečal sem hlapce soseda, namesto: sose¬
dove  hlapce. Berem pesmi Prešerna, namesto: Prešernove
pesmi. Slišim glas matere, namesto materin  glas.

Ako pa ima samostavnik (kakor se je že reklo v §. 59)
pred sabo kako določilno besedo, takrat je prav, djati ga v
drugi padež; n. pr. Srečal sem hlapce našega  soseda. Berem
pesmi slavnega  Prešerna. Slišim glas preljube  matere.

Naloga.  Namesto samostavnikov, ki stoje tu v oklepkih,
napišite svojivne pridevnike in postavite jih v priležni padež:
Ljubezen (matere) je sreča (otroka). S smertjo (zveličaija)
so odkupljeni vsi ljudje. Zemlja in vse, kar je na nji, vse
je delo (gospoda). Ali si že bral kemijo (Vertovca)? Otroci
(brata) so pridni, dečka (sestrej pa sta nemarna.

§. 72. Za izpeljevanje pridevnikov, ki dajejo na znanje,
kakšne so reči, služijo različne končnice, kaker n. pr. a s t
(gerbast, lisast), at (glavat, gorat, skalnat), a v (cunjav, kra¬
stav, kujav), iv (červiv, ušiv, nagajiv, poterpežljiv, minljiv),
it, iten, ovit  (kamenit, imenitem, grozovit).

Posebnega spomina ste vredni: 1. končnica en (bodi z
gibljivim, bodi naglašenim e), s ktero se mnogi pridevniki

59

izpeljujejo od samostavnikov. Taki pomenijo, od česa, iz ktere
snovi ali tvarine ali pa kakšna je ktera reč; n. p. sreča—
srečen (-ena, -čno), železo-železen (-zna, -ziio), žito— žiten
(-tna, -tno), rež— režen, smeh—smešen ( šna, -šno), praznik—
prazničen (-čna, -čno), apno—apneli, lan—lane'n, kost—
koščen, dolg—dolžan ali dolžen (-žna, -žno) itd.

Naloga.  Napravite pridevnike s končnico en od sledečih
samostavnikov: jeklo, med, led, les, ogenj, platno, proso,
sukno; hlad, večer, greh, strah, studenec.

2. Končnica Mjj (nja, nje), s ktero se izpeljujejo pridev¬
niki od prislovov in predlogov, n. pr. danas—današnji, nek¬
daj—nekdanji, notri—notranji, pred—prednji, vsakda—
vsakdanji, sredi srednji itd.

Naloga.  Naredite pridevnike na nji iz teh le besed in
pristavite vsakemu kak primeren samostavnib: doli, gori, jutro,
jutri, sinoč, letos, zdaj, zad, poprej, včeraj; n. pr.: dolenja
vas, gornja hiša itd.

§. 73. Slovenščina ima tudi nektere iz dveh besed se¬
stavljene pridevnike; n. pr.

gola glava — gologlav

brez zob — brezzob, — a, — o

tri noge — trinožen

brez glave — brezglaven

široka usta — širokoust

četno oko — černook

dobra volja = dobrovoljen

kratki vid — kratkoviden.

Naloga.  Naredite sestavljene pridevnike iz sledečih
besed: rudeče lice, dolg čas, kratek čas, terd vrat, velika
noč, tri leta, rad vedeti, brez duše, ne umen, brez skerbi,
gola roka, dolgi lasje.

§. 74. Pridevnik se sklada s svojim samostav-
nikom v spolu, številu in padežu. Pri pridevnikih
razločujemo torej tudi trojni spol, trojno število
in šestero padežev.

m

Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno
končnico. Za moški  spol se končujejo ali na
soglasnik ali pa na i, za ženski  vsegdar na a
in za srednji spol na o ali (za ozkimi soglasniki)
na e; n. pr. zelen list, tisti zeleni list; divji kostanj,
zelena trava, zeleno, polje, volčje jabelko.

§. 75. Pridevniki, kteri stoje pri samostavnikih
ter jim pripisujejo kake lastnosti, so določni ali
nedoločni  pridevniki.

Določne pridevnike rabimo, kadar gre za določno, znano
osebo 'ali stvar, o kteri je že govorjenje bilo. Nedoločni pridev¬
nik pa rioji, kadar govorimo o kaki neznani, nedoločni osebi
ali reči; n. pr. Priden  hlapec je veliko vreden. Pridni
hlapec našega soseda je veliko vreden. Danes je bil pri nas
(en) star  mož, kterega še nisem nikdar vidil. Stari  mož,
ki je bil danes pri nas, je star znanec mojega očeta.

Po obliki se določni pridevnik od nedoločnega razločuje
samo v edinem številu pri moškem spolu in to v pervem (in
pri imenih neživih stvari tudi četertem) padežu, v kterem
določni pridevnik vselej na i izhaja. Drugod pa se ločijo
samo s tem, da se samoglasniku naglas spreminja iz kratkega
v dolgi, iz mehkega v ostri, ali pa da preskoči nazaj na
drng samoglasnik; n. pr. Bolan  človek težko zdravega
dohaja. Jaz imam dva brati, eden je zdrav,  drugi je bo¬
lan. Bolni  se imenuje Matiček, (taj zdravi  pa France.
Našel sem dva traka: eden je rumen, drugi pa zelen. Kte¬
rega bi ti raje imel, rumenega ali zelenega? Meni bi bil
všeč rumeni in ne zeleni. Vidim dve gori, ena je visoka,
druga pa bolj nizka. Na visoki se sneg beli.

Včasi stoji določni pridevnik moškega spola sam kakor
podmet v stavku, ker je samostavnik. zlasti: človek,
izpuščen; n. pr. Pošteni  se poštenemu druži, grešni
grešnemu služi. Pogostoma pa se napravi iz pridevnika
samostavnik, n. pr. poštenjak, grešnik, hudobnež, bolnik itd.

61

§. 76. Kadar pridevnik stoji v stavka kakor
povedek, je vsegdar nedoločen  po obliki in izgo¬
voru; n. pr. jaz sem velik in močan, ti si majhen
in šibak. Naša hiša je velika in visoka. Pomladi
je listje zeleno, jeseni pa je rumeno.

Povrnite.  Svojini pridevniki na ov in ev in na in. po
tem na ji. kakor tudi pridevniki na nji. in stopnjevani pridev¬
niki (§. 79) tega razločka nimajo, naj stoje pri samostavniku
ali kakor povedek:

n. pr. Sosedov hlapec mi je prinesel pismo (ne :
sosedovi hlapec). Ta hlapec je sosedov. Materin svet imam
vedno pred očmi (ne: materini svet—). Ta svet je materin.
Ta meh je lisičji itd. Pes je večji od mačka.

Kako se pridevniki sklanjajo.

§. 77. Pridevniki se sklanjajo vsi po tem obraz¬
cu ali vzoru:

■ Opombe:

1. Oblika,- lepi pri moškem spolu v 1. in 4. padežu
edinega števila velja za določni pridevnik. (Glej §. 75.)

2. Ker se pridevnik vjema s svojim samostavnikorn za¬
stran padeža, za to je tudi v četertem padežu edinega števila
pri moškem spolu razloček med živimi bitji in neživimi stvarmi,
četerti padež je namreč pri onih enak drugemu, pri teh pa
enak pervemu padežu; n. pr. Kamen je težek. Vzdignil sem
težek k;.men. Lep (lepi) konj se pase po travniku. Lepega
konja ste kupili.

3. Tisti pridevniki, kterih zadnji soglasnik je ozek (č. j,
lj, nj, š, šč, ž), imajo pri srednjem spolu v 1. in 4. padežu
edinega števila e namesti «; n. pr. rudeče liee, vroče čelo,
srednje leto itd.

63

4. Gibljivi e v končnicah en in ek lahko se pri neka'
terih pridevnikih premeni v naglašeni a, pri določnih pri¬
devnikih moškega spola, v srednjem in ženskem spolu in pri
sklanjanju sploh pa se vsegdar izpušča; n. p. Sladek jarem,
sladak jarem — sladki jarem, sladko jederce; gorek ali
gorak plašč — gorka suknja, z gorkim plaščem, terden zid,
terdna stena.

5. Rad, rada,  rado:, nerad, nerada, nerado
rabimo samo v pervem padežu edinega, dvojnega in množaega
števila.

6. Lastna imena ali priimki na -ski sklanjajo se tudi
kakor pridevniki, n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega.

haloga 1.  Primerjajte sklanjo za moški in srednji spol,
in zapišite padeže, ki so enaki pri oboji; primerjajte potem
sklanjo ženskega pridevnika s sklanjo ženskega samostavnika na
a, in zapišite, v kterih padežih sc vjemate, v kterih ločite.

Pomislite, more li kak določen pridevnik, če je tudi
koreninska beseda, kdaj biti enozložen. — Pazite dobro na
razloček med 5. in 6. padežem edinega števila pri moškem
in srednjem spolu.

Naloga 2.  Sklanjajte te le besede v stavkih: Vesel
kmet, košat javor, pridna čebela, rodovitno polje.

Kako se pridevniki stopnjujejo.

§. 78. Ako eno reč drugi primerjamo, lahko
najdemo, da ena reč ima ktero lastnost v večji meri
na sebi kakor druga, ali pa tudi, da ena reč v neka¬
teri lastnosti presega vse druge, n. pr. Čevelj je
dolg,  iaket ali vatel je daljši  od čevlja, seženj
je naj dalj  ši  izmed njih.

§. 79. Večjo ali manjšo mero ktere lastnosti na
rečeh naznanjamo s stopnjevanjem  pridevnikov.

Razločujemo pa tri stopnje pri pridevnikih.

1. P er v a stopnja  kaže lastnost kake reči
brez vsega primerjanja ter se izrekuje s prostim,

64

nespremenjenim pridevnikom, n. pr. Roža ima 1 e p
duh. Voda je zdrava  pijača. Zlato je d r a g o.

2 .  Druga  s t o p n j a naznanja, da ima ena
reč ktere lastnosti več na sebi, kakor druga, s ktero
jo primerjamo. Karejamo to stopnjo s tem, da deblu
(t. j. pridevniku brez sklanjavnih končnic) pripnemo:
ši, iši, ejši,  ali pa tudi: ji, iji,  e ji;  n. pr. Roža
ima 1 ep š i duh kakor klinček. V oda je z d r a v e j š a
pijača kakor (nego) vino. Zlato je dražje  od srebra.

Opombe:

t. Tisti pridevniki, kterib deblo se končuje z dvema so¬
glasnikoma , privzemajo v drugi stopnji vselej dvozložno pri¬
pono: eji, iji, ejši, iši; n. pr. mogočn-i — mogočnejši, pravičn-i
—pravičn i ši, modr-i — modrej ši.

Naloga.  Napišite te le pridevnike v drugi stopnji:
terdovraten, hiter, bister, terden, močen, čverst.

2.  Enozložni pridevniki s končnikom d spreminjajo ta
soglasnik, če je sam, v j, če pa stoji še drug soglasnik pred
njim, izpahujejo ga popolnoma; n. pr. mlad—mlajši, hud—
hujši, rad—rajši; gerd—gerji, terd—ter j i ali terši.

3. Goltniki ali ncbniki se pretapljajo v šumnike; n. pr.
blag--blažji (blaži), drag-dražji (dražiš jak—jači, gluh-gluši
(gluliejši).

4.  Mnogi dvožložni s končnicami: ak, ek, ok, lahko
snamejo to končnico ali se pa stopnjujejo po splošnem
pravilu; n. pr.

gladek glajši, glaji ali gladkejši

mehak —■ meči, mečji „ mehkejši

širok — širši, širji „ širokejši

kratek -— krajši (kračji) „  kratkejši

redek —- reji „ redkejši.

Naloga 1.  Napišite, kako se lahko stopnjujejo: tenak,
lahek, visok, težak, globok, grenak, sladak.

Naloga 2.  Primerjajte te le reči eno drugi, ter izre¬
cite z drugo stopnjo pridevnika med oklepki stoječega, ktera
ima tiste lastnosti več na sebi: Zrak in voda (lahek). Drevo
in germ (nizek). Nit in struna (terden). Keka m potok (glo¬
bok). Noč in dan poleti (kratek). Zvonik in cerkev (visok).
Cesta in kolovoz na polju (širok). Topol in lipa (tenak). Če¬
bela in trot (delaven). Svinec in jeklo (mehak). Jeklo in že¬
lezo (terd). Cuker in med (sladak). Ovca in koza (koristen).
Sneg in kreda (bel).

3. Tretja stopnja je, kadar se o kteri
osebi ali reči pravi, da ima neke lastnosti v primeri
z drugimi osebami aii rečmi največ na sebi. Kareja
se pa iz druge stopnje s prednico naj (nar); n. pr.
Roža ima naj lepši  duh izmed vseli cvetic. Voda
je naj z dr a vej ša pijača. Zlato je izmed vseh
kovin naj dražje.

Opomba.  Druga in tretja stopnja se naceja tudi z besedo.-
bolj, najbolj,  n. pr. bolj vroč, bolj cvetoč, najbolj rudeč.

Naloga.  Izrecite s tretjo stopnjo lastnosti, s kterimi
se odlikujejo reči imenovane v teli le stavkih: Železo ,je ko¬
ristna kovina, Ovca in krava ste koristni  domači živali.
Poletje je gorak  letni čas. Demant je ten!  kamen. Kruh
je potreben  živež za ljudi. Planine ali Alpe so visoke
gore v Evropi. Petje slavčevo je prijetno.  Na severu so
m e r z 1 i kraji, na jugu t o p 1 i. Lojevec je mehka  rudnina.
Bog je svet in moder.

Opomba.  Kadar hočemo naznaniti, da ktera oseba ali
reč ima brez ozira na drugo kako lastnost, v prav visoki
meri, rabimo: 1) Prednice: pre-, spre-,  vse-, n. pr. pre¬
velik, prebogat, spreljub, vsemogočen itd. (Pomni vendar, da
prednica pre pomeni časih tudi: preveč;  n. pr. danes je
piemerzlo  za letno suknjo.)

2) Besede: zelo, prav, sila, silno, jako, hudo, neznano itd.
n. pr. zelo močan, neizrečeno lep.

Slovenska Slovnica.

5

66

3) Devamo pridevnik po dvakrat zapored; n. pr, visok
visok hrib.

§. 80. Svojivni pridevniki in neki drugi, pri
kterih se po njih pomenu večja ali manjša mera
misliti ne more. ne dado se stopnjevati, ter se rabijo
samo v pervi stopnji; n. pr. slep, mertev, zlat, lesen,
desni, levi, današnji, poletni, zimski itd.

§. 81. Nekteri pridevniki se stopnjujejo ali ne
po splošnih pravilih.

Tako nepravilno stopnjevanje imajo:
dober — bolji. boljši — najbolj!, naboljši
dolg — dalji, daljši — najdalji, najdaljši
velik — večji — največji

majhen, mali — manji, manjši — najmanji, najmanjši.

§. 82. Stopnjevani pridevnik ali lahko stoji —
kakor sploh pridevniki — pri samostavniku (n. pr.
lepša hiša. najlepša hiša) ali pa je povedek.

Kadar je druga pridevnikova stopnja v stavku pove¬
dek, stoji ime tiste izmed primerjanih reči, ki ima ktere la.st-
kosti manj na sebi, v pervem padežu za vezniki: kakor,
kot, ko, (bolje) nego neg, ali pa v drugem padežn za
predlogom od; n. pr. Hujša je žeja ko glad. Bolje je poštenje
nego  sramotno življenje. Zvonik je višji od cerkve. Baker
je dražji od železa.

§. 83. Pridevniki druge in tretje stopnje se sklanjajo v
vsem tako. kakor pridevniki perve stopnje; n. pr. sladki,
slajši, najslajši sad; slajša, najsiajša jagoda; slajše, najslajše
jederce; — dve slajši jagodi, tri najslajša jederca itd.

Opomba.  V navadnem govoru pa imajo po največ krajih
stopnjevani pridevniki svojo lastno sklanjo, n. pr. slajši, naj¬
rajši jagoda, najslajši jederce, najslajši jagode itd. Pazite
torej, da se privadite pisave, kakoršna je v bukvah navadna.

Peti oddelek.

Pridevni zaimki.

a. Svojimi zaim,ki.

§. 84. S svojivnimi zaimki naznanjamo, čegava
je kaka reč.

Ti le so:

bnegov, -a, -o
svoj, svoja, svoje.

Naloga.  Izpišite iz sledečih stavkov svojivne zaimke in
pristavite pri vsakem, ktere osehe, kterega spola in števila
in v kterem padežu je: Moj stric, brat mojega očeta, je mo¬
jemu staršema bratra zelo dober. Angel Božji, moj varili, bodi
moj oskerbnik ves čas mojega življenja! Naj tvoja levica ne
ve, kar stori tvoja desnica. Pusti vsakemu, kar je njegovo.
Bog ve naše misli in naša dela. Poslušajta svojo mater; vajina
mati je pametna žena in njen svčt je dober. Kranjsko in Pri¬
morje ste sosedni deželi; njeni prebivavci so Slovenci. Naše

moj, moja, moje
tvoj, tvoja, tvoje
njegov, njegova, njegovo

najin-a-o naš, naša, naše
vajin-a-o vaš. vaša, vaše

68

djanje in ravnanje bodi vsegdar plemenito. Dobri otroci so
veselje staršev, napačni otroci pa so njihova žalost.

§. 85. Zaimke svoj, svoja, svoje rabimo v
vseh treh osebah, kadar je tista oseba, ki ji kaj v
last pripisujemo, podmet v stavku. Kadar pa ni pod-
met, stoje zaimki moj. tvoj. njegov  itd. n. pr.
Jaz imam svoje  bukve in pišem s svojim  pere¬
som, ti pa imaš moje  bukve in pišeš z mojim
peresom. Ne jemlji moje  knjige, te mu e vzemi si
svoje.  Janez je izgubil svojo  knjigo, za to bere
iz tvoje.  Jaz imam njegov  nož. Mi imamo
svoje  šolske reči v redu. Pazite na svoje  reči
in na naše.  Brez učiteljevega dovoljenja ne sme
noben učenec zapustiti svojega  mesta. Boga
spoznamo iz njegovih  del.

§. 86. Svojivni zaimki se ravnajo po svojem
samostavniku v spolu, številu in padežu prav tako
kakor pravi pridevniki. Sklanjajo se svojivni zaimki
kakor nedoločni pridevniki.

Naloga.  Speljite v celili stavkih vse padeže teh le sa-
mostavnikov v svojivnim zaimkom: Naš vert, vaša hiša, va¬
jino polje

§. 87. Svojivne zaimke : njegov, njen, najin, vajin, njun,
njihov, pogostoma nadomestgje drugi padež osebnih zaimkov:
njega, nje, naju, vaju, n j u, njih; n. pr. Njega
oče je bil bogat. Nje hiša je blizu naše. Naši vertovi so
za njih  hišo. Ce bosta tako gospodarila, v a j u otroci ne
bodo nič imeli.

Včasih se svojivni zaimek lahko zameni tudi s tretjim
padežem osebnega zaimka; n. pr. Bodi mi vodnik in svetova-

m

vec. Stric nama  je drugi oče. Kakor pena n a, m zginjajo
leta. Zvezde so m u sestrice, mesec m u je brat. Skerbno
obdeluj s i polje.

haloga.  Prepišite zgornje stavke in nadomestite osebne
zaimke s svojivnimi: Bodi moj vodnik itd.

b. Kazavni zaimki.

S. 88. Kazavni zaimki kažejo določno na po¬
samezne osebe ali reči izmed drugih; n. pr. T a
javor je visok. Ta lipa je košata. To polje je rodo¬
vitno. Ta-le  mladenič pridno dela, dni se dela
ogiblje. Kakoršno delo, tako  plačilo.

Kazavni zaimki so: ta. ta, to (ta-le, to-le,
le-ta, le-to); dni, dna,  dno  (uni, una. uno); oni-
1 e; tisti, tista, tisto; taisti, taista,
taisto; — tak, taka, tako, tak o v, tak o v a,
t a k o v a, takšen, takšna,  t a k š n o.

§. 89. Ta, ta, to  kaže na osebe in reči, ktere
so glede mesta ali časa bližje, dni, dna,  on  o,
(ali: uni, una, uno) pa pokazuje na osebe in reči,
ki so dalje preč; n. pr. To drevo je višje kakor
dno. Ta knjižica je tega  le dečka, dno pero je
dne deklice. Srečnejši je ta, kteri daje, kakor dni,
kteri jemlje.

§. 90. Kazavni zaimki se sklanjajo sploh kakor
pridevniki; samo ta, ta, to ima nekolike različno
sklanja, namreč tako:

70

Naloga.  Zapišite tiste padeže, v kterih se razločuje
ta sklanja od sklanje pridevnikov.

§.91. Tisti ali t i s t, tista, tisto  (taisti,
taista, taisto) kaže na že znane reci; tak,  taka,
tako, takšen, takšna, takšno  pokazuje na reči

71

ene verste ali enega načina; n. pr. Taje tist  most,
po kterem smo prišli. To je tisti  mladenič, kterega
ti sem priporočal. Varuj se tistih  maček, ki spredaj
ližejo, zadaj pa praskajo. Drobnica (necepljena
hruška) ima grenak sad; t a k o sadje se ne more
zaužiti. Kakoršno je drevo, takšen  je sad. Volk
je t a k, kakor velik ovčarski pes.

§. 92. Med kazavnimi zaimki ta, tisti, oni in sa:no-
stavnikom ne more stati kakor le določni pridevnik: n. pr.
Pes je tista domača  žival, ki gre za človekom po vsem
svetu. Ta zvesti  tovariš spremlja človeka v najmerzlejše
in najgorkejše kraje. Ta veseli  mladenič prepeva. Tisti
nesrečni  človek zdihuje. Ali vidiš čni veliki grad ? Podaj
mi tisto zeleno pero.

Kazavni zaimek ta, tist, zamenjuje se dostikrat z oseb¬
nimi zaimki tretje osebe, n. pr. Kdor ljubi svoj narod, njemu
so dragi tudi matere mile glasovi. Ne bojte se njih,  kteri
telo umore, duše pa ne. Kdor maže, njemu  kaže.

Naloga.  Prepišite prejšnje tri stavke in denite namesto
osebnih kazavne zaimke.

§. 93. Zaimek s a m, s a m a, s a m o stoji tako
pri samostavnikih, kakor tudi pri osebnih zaimkih
ter podkrepljuje izreko, da djanje res izhaja od
podmeta ali da se nanj povrača in ne na koga
drugega; n. pr. Jaz s a m sem te poklical. Mi
s a m i smo krivi svoje nesreče. Star človek je s a m
sebi na poti.

c. Oziravni zaimki.

g. 94. Oziravni zaimki vežejo vselej dva stavka
ter se odnašajo (ozirajo)  pri tem na samostavmk

72

ali zaimek, ki je izrečen v drugem stavku; n pr.
Oče naš, k t e r i si v nebesih. Hvali Boga, k i je
vse dal. Najbolje vem j a z, k t e r i sem terpel in
Ti, o Bog, k t e r i vse veš in vidiš. K a r kdo čaka,
to tudi dočaka. Kdor  je marljiv, dobro mu je.
Zrak, v k t e r e m dihamo; solnce, k ter o te greje;
voda, ki jo piješ, — to vse so darovi Božji. Drevo,
k t e r o ne rodi sadu, bode posekano. Kar te ne
peče, (tega) ne gasi.

§. 95. O/ira vni zaimki so : kateri ali k t e r i
ki, kdo r, k a r.

K t e r i, k t e r a, k t e r o se sklanja kakor določni
pridevniki.

Ki (namesto: kaj), za vse tri spole, je nepTegiben, pri —
vzcma pa v vseh drugih padežih —- samo ne v pervem —
okrajšani osebni zaimek, n. pr. Mož, kterega  sem vidil, ali
pa: mož, k i sem ga vidil. Dete, k t e r e m u smo dali, ali
pa: dete,  ki smo mu dali. Ljudje, pri k t e r i h resnica
ne velja, ali pa: lju<h‘e, k i resnica pri njih  ne velja.

Kdor,  ki se rabi za osebe obojega spola, in k a r
ki se ozira na reči, nimata dvojnega in množnega števila
ter se sklanjata po tem le vzoru:

1. kdor

2. kogar, čegar

3. komur

4. kogar

5. pri komer (komur)

6. s komer (komur)

kar

česar

čemur

kar

pri čemer (čemur)
s čimer (čimur)

Nedoločni zaimek nihče  ali ni  kdo  se sklanja kakor
kdor,  nič  kakor kar,  ali pa ostaja nepregiben; n. pr. Derži
se pravice in ne boj se n i k o g a r. Nikomur  ne delaj

73

krivice. Ne šali se z nikomer.  Gluhi n i 6 ne Sliši, slepi
n i č ne vidi. Kaj visi na onem plotu? Jaz ne vidim ni¬
česar.

d. Vprašavni zaimki.

§. 9(5. Vprašavni zaimki so tisti, s kterimi po
kaki osebi ali reči. ali pa po nje lastnosti ali mno¬
žini povprašujemo; in so ti le: k d o? k a j ? k t e r i?
k a k ali k a k š e n ? kako v ? č egov ali c e ga v?
(e i j V), koliko  ? n. pr. K t e r a gora je pri nas
naj višja V Kdo je to storil? Kaj počnemo zdaj?
Kakšno  obleko nosimo po leti? begava  je ta
suknja? Koliko  platna ste kupili?

Z besedico kdo povprašujemo po osebah, z besedico
k a,j pa po rečeh. Kdo in kaj se sklanjata kakor kdor
in kar,  samo da se v vseh padežih odpahne končni r, v
petem in šestem padežu er; n. pr. Koga  si pozdravil?
Česa  se veseliš? Komu  ste pomignili? Čemu  se smejete?
Pri kom si bil ? S čim si čas kratiš ?

Drugi vprašavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki.
Koliko  je nepregiben vprašavni zaimek in ima za seboj
drugi padež.

Šesti oddelek.

Številniki.

§. 97. Številniki ali na tanko dajejo na znanje
število oseb ali reči, o kterih se govori, ali pa le
sploh naznanjajo kako množino reči, ter se po tem
imenujejo d o 1 o č n i ali n e tl o 1 o č n i številniki,
n. pr. Človek ima na vsaki roki pet perstov. Drugi
mesec v letu se imenuje svečan. Kupili smo troje
bukve. Mnogo  čapelj, malo  žal). Vsak  človek
je naš bližnji.

Določni številniki.

Določni številniki so: glavni, v e r s t i v n i,
i o č i v n i, m n o ž i v n i, p o n a 1 j a v n i.

§. 98. Glavni  (ali osnovni) številniki nazna¬
njajo število reči na vprašanje koliko?  n. pr.
Teden ima sedem  dni. Slon ima na prednjih nogah
pet parkeljcev, na zadnjih pa samo štiri.  Opica
leta po d v e h in po š t i r i h.

Naloga.  Koliko sežnjev ima ena milja, koliko čevljev
cn seženj, koliko palcev en čevelj? Koliko mesecev in koliko

75

nedelj ima leto? Na koliko ur se razdeljuje dan? Koliko dni
potrebuje zemlja, da se enkrat zasuče okoli solnca? Ali veste,
koliko nog ima vrabec, koliko miš, koliko hrošč, koliko pa¬
jek ? Koliko kril ima metulj ? Koliko letnih časov imamo in
kteri so?

§. 99. Številnik eden, ena,  eno, ali en, ena,  eno
sklanja se kakor nedoločen pridevnik. Kadar ta številnik mo¬
škega spola stoji sam za se, glasi se: eden, ena, eno, (jeden,
jedna, jedno), pred samostavnikom pa le e n; n. pr. Koliko
kosov je? Eden.  En  krivičen krajcar deset pravičnih snč.

Stevilniki dva in oba, trije in štirje  sklanjajo se
tako le :

Oblike.- dva, oba, trije, štirje  rabimo za moški,
dve, obe,  tri, štiri  pa za ženski in srednji spol; n. pr.
Naš sosed je imel več otrok. Dva sina sta v vojski smert
storila, trije sini in tri hčere še žive. Dve dekli ženete dve
teleti. V kterem številu se sklanja: dva,  dve, v kterem:
trije, štirje?

Od pet počemši so vsi glavni številniki v pervem in
četertem padežu pravi samostavniki ter imajo pri sebi samo-
stavnik v drugem padežu; v 2., 3., 5. in 6. padežu pa so
pridevniki; n. pr. Naš stric je oče petih  sinov; zapustil
bo svoj imetek petim  sinovom, mi govorimo o petih
sinih našega strica; stric jo zadovoljen z vsemi petimi
(petemi) sini.

S t o in največ tudi tisoč  (tavžent) se ne sklanjata:
sto konj, se sto možmi, pri sto gradek.

Ako denemo pred glavni številnik predlog po, naznanimo,
po koliko je oseb ali reči, ali po koliko je prišlo na koga;

n. pr. V vsaki izbi je bilo po pet otrok. Vsak je dobil po-
tri j abolka.

§. 100. Verstivni  številniki  kažejo versto ali
red, v kterem gredo reči ena za drugo, in stoje v stavku
na vprašanje koliki? kteri po številu?  Sklanjajo se vsi
prav tako kakor določni pridevniki; n. pr. Sušeč je p er vi
pomladanji mesec in tretji  mesec v letu. Ceterta  Božja
zapoved govori: Spoštuj očeta in mater. Kteri učenec sedi
drugi v tretji  klopi? Cesar avstrijski, Ferdinand Pervi,
imenoval se je kot ogerski in hervaški kralj Ferdinand Peti.
Pet in trideseto  drevo, s t o t n i mož, t i s o č n o leto.

§. 101.  Ločivni  številniki kažejo, kolikere ali
kobkoverstne so osebe ali reči, o kterih je govor¬
jenje; n. pr. Na marsikterem cepljenem drevesu
rase četvero in petero  pleme sadja. Na našem
vertu imamo dvoje  lilije, troje  klinčike in pe¬
tere  rože. Glavni vetrovi so četveri.  Mavrica ima
sedmere barve.

Ločivni številniki sklanjajo se kakor pridevniki. Ce pa
imajo končnico ero,  zahtevajo v 1. ali 4. padežu za seboj
drugi padež dotične besede.

Ločivni številniki nadomestujejo včasih glavne  števil-
nike, in sicer 1. pri osebah in živalih, če se hoče naznaniti,
da so po spolu ali starosti različne; 2. pri samostavnikih, ki
se rabijo samo v množnem številu; n. pr. Sosed ima petero
otrok. Redimo sedmero  goveje živine, štiridesetero
ovac in četvero  konj. Sv. Pismo starega zakona se začenja
s peterimi  Mojzesovimi bukvami. Lovec se je vernil domu
s četvero  golobi. Klademo s č d m e r o konjem.

Naloga.  Prepišite te le stavke, pa tako, da bodo šte¬
vilniki s čerkami napisani: Kupil sem 3 bukve. Imamo 2 sani.
Čemu so ti 2 vilice ? Na travniku leže še 3 grablje.

77

§. 102. M n o ž i v n i številniki kažejo pomnožbo
kake reci, in se tudi sklanjajo kakor pridevniki.
Delajo se iz loeivnih številnikov, če se  jim pritakne
-en ali pa-nat; n. pr. Dvojna  vrata so po zimi
koristna. Dobro obdelovana njiva rodi deseter-
n a t sad.

Naloga.  Napišite ločivne številnike do dvajset in nare¬
dite iz njih množivne številnike ter pristavite vsakemu po en
samostavnik.

§. 103. Ponavljavni  številniki naznanjajo
ponavljano djanje in stoje v povedku po vprašanju
k o 1 i k r a t ? ali kterikrat  V n. pr. D v a k r a t meri,
enkrat  strizi. Pri nas jemo trikrat  na dan.

Azija je petkrat  tolika, koiikoršna je Evropa.
Pridna čebelica s t o k r a t na dan iz ulnjaka zleti.
Petkrat  dvajset je sto. Simen je bil danes p er vic
(pervikrat) pri sv. spovedi, moj brat pa drugič.

Ponavljavni številniki so nepregihni. .

Naloga.  Kolikrat je cent težji kot libra (funt), libra
težja kot lot in lot težji kakor kvinteljc? Kolikrat je vedro
večje od bokala, bokal večji od poliča? Kolikrat je v letu
dan najdaljši in noč najkrajša? Kolikrat imamo v letu ena¬
konočje ? Kolikrat v enem letu zemlja obteče solnce, in ko¬
likrat se v tem času luna zasuče okoli zemlje.

Nedoločni številniki.

§. 104. Nedoločni številniki so ti: ves, vsa,
vse, vsak; — noben, nič; -mnogi, nekteri,
neki, nekoliko, mnogo  (veliko), malo, dosti,
nekaj, več, mnogoteri, malokteri, marsi-
k t e r i, n e k t e r i k r a t ali n e k t e r e krati.

78

Ves, vsa, vse se sklanja kakor kazavni zaimek
ta; n. pr. Svet je vseh  ljudi dom. Bog je gospodar
vsega  sveta in vse h stvari. Korenina vsega
hudega je lakomnost.

Številniki: vsak, nobeden ali noben (kakor; eden
in en), mnogi, nekteri, neki, marsikte ri, mnogo¬
teri, m a 1 o k t e r i, sklanjajo se kakor pridevniki.

Številniki nekoliko, nekaj, dokaj, mnogo, malo,
dosti ali dosta, več, manj, precej, obilno itd. osta¬
jajo nepregibni in imajo, če so v I. ali 4. padezu, dotično
besedo v drugem padežu: n. pr. Nekaj hrušek že cvete.
Vertnik (vertnar) je izkopal nekoliko dreves.  Imamo
dosti  (dovolj) dela pa malo dobička. M n o g o je
poklicanih,  malo izvoljenih.  Pridelali smo precej
žita, malo vina, še manj jabolk; češpelj  pa ni bilo
nič. Mnogo  hiš je pogorelo. Mnogo hišam  je pošlo
seno. Vjeli smo malo  golobov, pridemo z malo  golobi domu.

Opomba.  Kolikor nedoločni števniki namestujejo sarno-
stavnike, prištevajo se tudi nedoločnim zaimkom.

Sedmi oddelek.

Glagol.

§. 105. Glagol je najimenitnejše besedno pleme,
ker sam za se neko misel naznanja, in je torej
tudi sam ob sebi lahko en stavek, n. pr. sedim;
risam; beremo, ne tecite!  g e r m i.

§. 106. Glagol biti  pomeni, da je, ali da je
bilo  nekaj, ali da bo nekaj; n. pr. Bog j e, Bog
je bil in bode  vsegdar. Dan je. Bila  je  noč.
Bode  večer. Ki tema. Bodi  svetloba!

Glagol biti je pomožni glagol, kadar stoji pri dru¬
gem glagolu ter mn pomaga izrekovati pretekli ali pa pri¬
hodnji čas, (61. §§ 130 132);  n. pr. Nesel sem,  hodil

si. govorili smo,  delali so. Pel bom;  glava te bode
bolela. Voli bodo  prodani.

s. 107. Vsi drugi glagoli naznanjajo, da podmet
stavka nekaj dela, da je v nekem stanu, ali da se
z njim nekaj godi; n. pr. Kmet orje.  Dekle perejo.
Solu ct- vzh a j a. Luna svet  i. Zvezde m i g 1 j a j o.
Človek dela  in po delu počiva.  Bili smo vpra¬
šani.  Ta hiša je prezidana.  Žito je požeto.

§. 108. Oblika  glagolska jo torej dvojna:
tvorna  (djavna), kadar podmet sam nekaj dela;

80

in t e r p n a, kadar se s podmetom nekaj dela ali
godi: n. pr. Kmet orje  njivo; njiva biva orana,
je  i z o r a n a.

Glagole delimo po tem, kaj pomenijo, kako se
končujejo, in zadnjič kako djanje naznanjajo z ozirom
na čas ali terpež.

Kako se glagoli razdeljujejo po pomenu.

Po pomenu so glagoli p o d m e t n i, p r e d-
metni, p o v r a č a v n i in brezosebni.

§. 109. P odm etui glagoli  dajejo na zna¬
nje miren stan podmeta ali pa tako njegovo djanje.
ktero pri njem ostaja ter na nobeno drugo osobo
ali reč ne prehaja; n. pr. Sedim.  Drevo stoji.
Klada leži.  Trudni človek spi.  Delavec počiva.
Oblak visi  nad goro. Reka šumi.  Vihar verši.
Riba plava.  Voda s strehe kapa.  Seme v zemlji
k a 1 i. Roža c vete.  Sadje z o r i. Kupec b o g a t i.

Naloga.  Napišite, s kakim glasom se oglaša ali kak
glas od sebe daje: konj, vol, ovca. koza, pes, mačka, lev,
zajec, miš, petelin, kokoš, koklja, Škerjanec, vrana, kukavica,
skeržat (čriček), žaba, gad.

§. 110. Predmetni plagoli  naznanjajo tako
djavnost. ki izhaja od podmeta ter prehaja na neko
drugo reč, na neki predmet;  n. pr. Zenjice ža¬
njejo  žito. Kosci kose  travo. Ribiči love  ribe.
Tergovci prod  a j a j o blago. Nismo našli
jagod. Otroci strežejo  staršem. Kupec si išče
kupčije. Ubogim dajemo  miloščino. Pomagajmo
potrebnim. Odkrivaj  se častitljivemu gospodu.

81

Naloga.  Pristavite k vsakemu izmed teh-le pod metov
tako djanje, ktero se nanaša na predmete, tu omenjene:
Vertnik drevje. Lovec — divjačino. Kmet — polje. Čebelar
— čebele. Čebele — med. Solnce — zemljo. Tarica — lan.
Tkalec — platno Divje race — gnjezda pri vodi. Čaplja —•
žabe. Gosenice — drevesom. Obdarovani —- darivcu. Ptičar —
ptičem. Nihče ne more dvema gospodoma —

Predmetne glagole, ki se v terdivnih stavkih
odnašajo na predmet četertega padeža brez pred¬
loga, imenujemo p r e baja  v n e: kteri se pa odna¬
šajo na predmet, ki ne stoji v če te rte m padežu
samem na sebi. tistim se pravi n e p r e h a j a v n i
glagoli; n. pr. Oče It v a 1 i pridnega si n a.
Oče svetuje  si  n u, naj bi bil delaven. Ubožec se
uklanja bogatinu.  Oče s k e r b i za otroke.

§. 111. Prehajavni glagoli ali naznanjajo, da
neka djavnost izhaja od podmeta in prehaja na
predmet, — tedaj so tvorne oblike;  ali pa
kažejo, da podmet ne dela sam, marveč da terpi
neko djanje, ki od njega ne izhaja, takrat so
ter p ne oblik  e.

Samo prehajavni glagoli imajo tudi terpno obliko;
n. pr. Bratje so prodali  Jožefa. Jožef je
bil prodan.  Pametnega človeka ljudje  povsod
dobro sprejemajo. P a m eten  č 1 o v e k j e povsod
dobro sprejeman. K r i s t u s j e odkupil  vse
ljudi. Vsi I j u d j e so po Kristusu o d k u p 1 j e n i.

§. 112. P o v r a č a v n i glagoli  naznanjajo,
da djanje ne prehaja na drug predmet, temuč da

Slovenska Slovnica. (>

82

se povraeuje k podmetu samemu. Tudi prehajavni
glagoli včasih vzamejo na se obliko povračavnih.

Ti glagoli imajo vsegdar pri sebi povračavni
zaimek se, n. pr. Boj se Boga. Sramuj se!
Postite se. Varuj  se greha. Po Božiču se za¬
čenja  novo leto. Imenujem  se France. Lasto¬
vice s e na zimo selijo  od nas. Čudimo  se
pridni čebelici. — Ne hvali  se sam. Hlapec se
je s koso porezal. N e p o b i j s e ! U m i j s e !

V slovenščini se terpn
najraje izrekuje s tem, da
se n. pr.

Žito se je vsejalo
trava se je pokosila
drevo se bo posekalo
gosi se kermijo  s
zernjem

vert se bo ogradil
zrela pšenica se še ni
požela

oblika prehajavnih glagolov
jim prida povračavni zaimek

namesto: žito je vsejann;

trava je pokošena:
drevo bo posekano;
gosi bivajo kermljene
z zernjem;
vert bo ograjen:
zrela pšenica še ni
požeta.

§. 113. Brezosebni glagoli  se imenujejo
glagoli, ki jih rabimo za take prikaze. o kterih
ali ne vemo ali nečeino reči, od koga izhajajo.
Rabijo se samo v tretji osebi edinega števila; n. pr.
Germi, bliska se, tresk a, m r a č i s e. n o č i
se, zvon i, p e r š i, mete, dani se, sv i t, a,
z e b e, z m e r z u j e, govor  i  s e itd.

Verste glagolov.

Po tem, kako se glagoli v nedoločnem naklonu
(Glej §. 123, 1) in v zdanjem času končujejo, de¬
limo jih na šest v e r s t.

83 ;

§. 114. Glagoli p er v e ver s te pripenjajo
končnico nedoločnega naklona ti k samemu osnov¬
nemu zlogu glagola (§. 10) in izhajajo v zdanjem
času (v pervi osebi edinega števila).na e-m; n. pr.
nesti, nes-em (neseš, neseva, nesemo, neso):
skub-s-ti, skub-em (skubeš, skubeva. skubemo,
skubejo);

peči, peč-em (pečeš, pečeva, pečemo, peko);
kle-ti, koln em (kolneš, kolneva, kolnemo, kolnejo);
zre-ti, zr-em (zreš. zreva, zreta, zremo, zrete, zro);
bi-ti, bi-j-em (biješ, bijeva, bijeta, bijemo, bijejo).

Opomba.  Glagolom, kterih osnovni zlog ima g ali k
za končnik, staplja se v nedoločnem naklonu ta končnik s t
v č. torej: peči, teči, streči, striči, namesto: pek-ti, tek-ti,
streg-ti, strig-ti, (1 in t prehaja v s, n. pr. presti, predem,
plesti, pletem: v zdanjem času pa se pred e spreminja k
v e, £ pa v ž. (Glej §. 7.)

Naloga.  Pridajte k vsakemu izmed sledečih glagolov
priležen podmet: bosti, gosti, krasti, cvesti, rasti, pasti (pasem),
lezti, molsti, gristi, pleti, dolbsti, grebsti, skubsti, sopst',
streči, striči, teči, tolči, meti (manem), žeti (žanjem), cvreti,
mleti, žreti, treti, peti, briti, kriti, riti, liti. N. pr. bik bode,
dež lije itd.

§j 115. Glagoli druge  ver  s te  vtikajo med
osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona zlog
ni (po starem: no), in v zdanjem času izhajajo na

n-e-m. n. pr.

ve-ni-ti. venem (veneš, veneva, venemo, venejo);
derg-ni-ti, derg-nem (dergneš, dergneva, dergnemo,
dergnejo) ;

to-ni-ti, to-nem (toneš, toneva, tonemo, tonete,
tonejo):

G

84

Naloga.  Povejte, kdo bi mogel utoniti, siniti, bersniti,
ugasniti, dahniti, zmerzniti, poginiti, počeniti, zverniti se, ka¬
niti; n.  pr. voz se zverne itd.

§. 11(1. Glagoli tretje  ver  ste  vtikajo med
osnovi zlog in končnico nedoločnega naklona sa¬
moglasnik e, za šumniki pa najraje a, in v zdanjem
času imajo i-m: n. pr.
žel-e-ti, zel-im (želiš, želiva, želimo, žele);
gor-e-ti. gor-im (goriš, goriva, gorimo, gore) j
molč-a-ti, molč-im (molčiš, molčiva, molčimo, molče);
derž-a-ti, derž-im (deržiš, derživa, deržimo, derže).

Naloga.  Prepišite te le stavke in podajte jih tudi v
dvojnem in tnnožnem številu: Otrok kriči. Kača siči. Ptič
sedi na veji. Jabolko visi na drevesu. Reka šumi. Krogla leti
naglo. Zob me boli. Bolnik terpi. Gluhi vidi pa ne sliši.
Zajec beži. Klada leži na tleh. —

Tretje verste so zlasti tako imenovani začenjavni
glagoli, ki se izpeljujejo od pridevnikov: n. pr. bled—bledeti,
bogat — bogateti,, temen—temneti, rumen—-rumeneti, tolst—-
tolsteti itd.

§. 117. Glagoli če ter te verste  imajo med
osnovnim zlogom in končnico ti soglasnik I, in v
zdanjem času tudi i-m; n. pr.
gon-i-ti, gon-im (goniš, goniva, gonimo, gonijo);
uč-i-ti. uč-im (učiš, učiva, učimo, učite, uče);
hval-i-ti, hval-im (hvališ, hvaliva, hvalimo, hvalijo).

Naloga.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Človek misli in govori. Otrok cesti svoje starše. Ži¬
val čuti bolečino, kakor jo čutilno mi. Zvezda jasno sveti.
Mlhaar grad: vodo. Dober otrok ničesar ne pokaži. Krava
doji tele. Kerčmar toči vino. Mati svari hčer. Kupec meri
sukno. Pajek lovi muhe. Kmet redi živino. Švelja robi srajco.

Pazite : Kadar se pri glagolu, ki se v nedoločnem na¬
klonu končuje na niti, n pred iti šteje še k osnovi, tedaj
je glagol IV. verste, n. pr. poln-iti (polnim), prazn-iti (pra¬
znim), ran-iti (ranim), naklon-iti (naklonim) itd ; — sicer pa
spada v II. versto, kakor: mi-niti (minem), pla-niti (planem),
ri-niti (rinem) itd.

Nekteri glagoli IV. verste so izpeljani od glagolov I.
ali pa III. verste po spremeni osnovnega samoglasnika, n. pr.
vesti (vedem) — voditi, zveneti (zvenim) — zvoniti, smCr-
deti — smraditi, sedeti — saditi, nesti — nositi, lesti
(lezem) — laziti, vleči — vlačiti.

§. 118. Glagoli pete verste  vtikajo v nedo¬
ločnem naklonu samoglasnik a in imajo v zdanjem
času končnico a-m ali e-m; n. pr.
del-a-ti, del-am (delaš, delava, delamo, delajo);
sek-a-ti, sek-am (sekaš, sekava, sekamo, sekajo);
pis-a-tl, piš-em (pišeš, piševa, pišemo, pišejo);
br-a-ti, ber-em (bereš, bereva, beremo, bero);
se-j-a-ti, se-jem (seješ, sejeva, sejemo, sejejo).

Naloga.  Napišite te le stavke tudi v množnern številu:
Človek prihaja slaboten na ta svet. Pastir napaja čedo. Voznik
dovaža in odvaža blago. Sodar nabija sode. Cerkovnik po¬
zvanja. Jamar koplje jamo. Konj zoblje oves. Tesar teše les.
Ovčar kliče psa. Pes gloda (gloje) kost. Švelja šiva. Perica
pere. Kmet veja žito. Tkalec snuje. Kovač kuje.

Glagoli pete verste se izpeljujejo iz glagolov prejšnjih
verst ter ob enem zadi spreminjajo osnovni samoglasnik; n. pr.

odpustiti — odpuščati, premisliti — premišljati, priporočiti
— priporočati, sesti 1 — sedati, odpreti ■— odpirati, ošteti —
oštevati, umreti'—umirati, vneti — vnemati, napeti — napenjati,
mahniti — mahati, stegniti — stezati, stisniti - stiskati,
skleniti (sklepniti) - sklepati, omedleti — omedlevati, pre¬
saditi — presajati,

§. 119. Glagoli šeste  v e r s t e vdevajo v ne¬
določnem naklonu dva zloga namreč: ova (za oz¬
kimi soglasniki e vaj, v zdanjem času pa izhajajo
na u-j-em: n. pr.

kup-ova-ti, kup-ujem (kupuješ, kupujemo);
ver-ova-ti, ver-ujem (veruješ, verujemo, verujejo);
kralj-eva-ti. kralj-ujem (kraljuješ, kraljujemo);
plač-eva-ti, plač-ujem (plačuješ, plačujemo).

Glagoli šeste verste se izpeljujejo od samostavniko 1 ', pri¬
devnikov in pa iz glagolov ktere druge verste; n. pr. dar —
darovati, gospod — gospodovati, pust — pestovati, moder —
modrovati, priporočati — priporočevati. skakati — poskako¬
vati, zebsti — prezebovati, napolniti — napolnjevati.

Naloga 1.  Naredite glagole šeste vprste iz teh le
besed : boj, vojska, kmet, župan, smeh, strah, mir, terg,
kupec, rad, prazen, nič, prepisati, oznanjati, povišati, obre¬
zati, izkazati, pričakati.

Naloga 2.  Primerjajte te le glagole enega drugemu ter
povejte, v ktero versto se šteje vsak izmed njih: zbosti —
zbadati, potegniti — potezati — p trgovati, opasati — opa-
sovati, pit: — prepivati, pokriti — pokrivati, stresti — stre¬
sati — stresovati, zaleteti se — zalctati se — zaletovati se,
povzdigniti — povzdigovati, migniti — migati — namigovati.

§.. 120. Nekteri. glagoli imajo tudi manj savne
končnice, ki djanje nekako manjšajo; n. pr. (tičati
— čičkati, gledati — gledkati, spati — spančkatii; sto-

87

pati — stopkati, zibati — zibkati; al pa; mahati —
mahljati, pihati — pihljati, rezati — rezljati, skakati
skakljati, šumeti — šumljati; n. pr. Dete sladko
spančka; otrok previdno stopka; vetrec prijetno
pihlja; potočiš ljubko Šumija.

Drugi dobivajo tudi vekšavne končnice; d. pr. lomiti —
lomastiti, mikati — mikastiti, sopsti — sopihati, udriti —
udrihati itd.

Kako se dele glagoli z ozirom na
trajale ali terpež djanja.

§. 121. Glagoli izrekujejo, da djanje podmeta
terpi ne glede na začetek in doveršitev, ali pa da
je nastopilo ali dokončalo se.

Po le tem razločujemo n e d o v e r š n e in do-
veršne  glagole.

Nedoveršni  glagoli kažejo terpeče djanje ali stanje
brez ozira na njegov začetek, konec in uspeh. Z ujimi se
odgovarja na vprašanje; kaj delaš? kaj se godi?
n. pr. nesem, pečem, pijem, mislim, učim se, vidim, slišim,
gledam, ležim, kličem, germi, bliska se, ura bije.

D o r e r š n i glagoli znanijo doveršeno djanje brez ozira
na njegov terpež, ali pa kažejo nastop, konec ali uspeli djanja;
n. pr. suniti, dregniti, sesti, predati, spregovoriti, posekati,
uloviti.

Doveršni glagoli n i m aj o pravega zdanjega  časa
in z njimi se ne more odgovoriti na vprašanje: kaj delaš?

Opomba.  Glagoli so doveršni, če jih je mogoče name¬
stiti v stavku: počakaj,  da  —, n. pr. počakaj, da na¬
pišem, spregovorim, sedem, da prodam, po¬
sekam da se oblečem  itd.

88

Nedoveršni pa so glagoli, če se dado pridružiti glagolu
z a č e t i ali pa n e h a t i; n. pr. začel je g o v o r i t i, v p i t i,
delati, kričati:  nehalo je g e r m e t i, mesti.

Pomislite, bi li se moglo reči: počakaj, da se oblačim;
ali pa: začel je spregovoriti ? Jeli mogoče na vprašanje:
kaj delaš?  odgovoriti: Pismo napišem?

Malo ne vsi glagoli II. verste so doveršni glagoli, tudi
se lahko doveršni glagol naredi iz nedoveršnega, če se sestavi
s predlogom; n. pr. gnati —- pregnati, kriti pokriti,
pasti (pasem) — popasti, vezati — povezati, odvezati,
zavezati, leteti - prileteti, odleteti, naleteti se. zaleteti
se, Zleteti (vzleteti).

Nasproti pa se iz doveršnega glagola naredi nedoveršni
s tem, da se pomakne na višjo versto; n. pr. skočiti —- ska ¬
kati, pahniti — pahati, pokriti — pokrivati, izgnati — izga¬
njati, prekleti, preklinjati.

Nedoveršni glagoli so:

aj  e n o d o b n i, ki znanijo sploh terpež djanja; n. pr.

nesem, grem ali idem, vedem, pijem;

b)  v e č d o b n i, ki kažejo večkratno djanje, n. pr. nosim,

hodim, vodim, vozim;

c)  p o n a v 1 j a v n i, ki naznanjajo djanje v različnih dobah

ponavljano; n. pr. noševam, hodevam.

Opomba.  Pravi ponavljava! glagoli so v slovenščini
manj znani.

Naloga.  Napravite doveršne glagole iz teh le nedo-
veršnih: vlečem, predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem,
tergam, berem, klečim, piham, nosim.

§. 122. Pri glagolu moramo dalje paziti na
naklon ali n a č i n, na č a s. na osebo in na
število.

Naklon.

§. 123. Pri glagolu se razločujejo tile nakloni
ali načini, v kterih se glagol v stavku rabi, namreč:

1. Nedoločni  n a k 1 o n, kadar djanje zgolj
imenujemo, pa ne naznanjamo, kdo to dela, niti
kdaj  se to godi; n. ]n*. presti, piti, pihniti, letati,
učiti se, podvizati, vojskovati se.

Glagol nedoločnega naklona ne more nikdar
sam o sebi biti stavek.

Nedoločni naklon se končuje vselej na ti. Včasih je v
stavku p o d m e t; n. pr. Razumeti  resnice božje je dar
božji. Boga ljubiti  je najlepša modrost.

Pogostoma pa služi -za dopolnilo glagolom nepopol¬
nega pomena,  kakoršni so: hoteti, želeti, moči, morati,
smeti, začeti, končati, nehati, znati, umeti, dati, utegniti, učiti,
vaditi, veleti, ukazati, braniti; n.  pr. Učim se brati.  Leni
noče delati.  Znaš li pisati?  Sodnik je dal hudodelnika
zapreti.  Ne dovoli bolniku jesti.  Ne utegnem nikamor iti.

Kadar je nedoločni naklon pridružen takemu
glagolu, ki pomeni gibanje, ali premikanje z mesta
na mesto, skrajšuje se v n a m e n i v n i na k 1 o n
n. pr. pojdimo kosit;  grem spat;  pojdi po¬
gledat.

2. Z n.ani vni naklon,  kadar se z glagolom
naznanja, da se nekaj zares dela ali ne dela. da
se res godi, da se je ali da se bode godilo, ali
pa kadar vprašamo, kaj se dela ali ne dela.

Glagoli znanivnega naklona so lahko sami ob
sebi stavek; n. pr. Žvižga  m. Pav k r i č i. P/tv
ne poje. Ali ne poje  pav? Molčim. Ne govo-

rimo. Ali ste p i s a i i ? Aii ne boste igrali?  Ne¬
topir je šesaVee. Neopir ni ptica. Jeli  netopir
ptica ?

Znanivni naklon se rabi v terdivnib. nikavnih in vpra-
šavnih stavkih. (Glej §. 20.)

3. P o g o j n i n a k 1 o n. kadar se z glagolom
pravi, da bi se to ali ono zgodilo, če se tudi še
nekaj drugega zgodi, ali pa tudi, kadar želimo, da
bi se kaj zgodilo; n. pr. Pisal  bi, pa nimam peresa.
Bi 1 i prišel k meni, a k o bi mogel? Ko
ne bi te bil v i d i 1, n e bi te dolžil.  Pastline
bi ne mogle r a s ti. k o bi ne imele  toplote,
svetlobe, zraka in vlage. Pojdemo na vert, d a bi
se pokrepčali. O, ko bi bili  vsi učenci
pridni! Da bi imeli  kaj jesti! Sin bi imel
ubogati očeta. Na svetu ni človeka, da bi u s t r e-
.g e 1 vsem ljudem.

Pogojni (nvetni) naklon se rabi v pogojnih in želevnih
stavkih (§. 20).

4. Dopustni  naklon, ki izrekuje neko do¬
puščanje, ali pa neko željo: n. pr. Naj se zgodi,
kar hoče, ne jenjam. N a j bo lepo ali gerdo vreme,
pojdem. Naj nam Bog ne p o vrač  a po naših
delih! Terdna vera naj nam bode  vodnica! —
Naj bi bil pred delal,  pa bi zdaj ne stradal.

Opomba.  Naj bi delal, naj bi plačal, je dopustno-
pogojni način.

Naloga.  Pristavite k tun le stavkom druge primerne
stavke z glagoli pogojnega ali dopustnega naklona! Hodimo
v šolo, da bi —. Otrok bi poginil, ko bi —. Delal bi, ako
:>i —. Predno začneš delati, prosi Boga, naj —. Pojdem v
šolo, naj —.

5. V el e v ni ali zapovedni naklon, kadar
z glagolom razodevamo, kaj naj se zgodi ali ne
zgodi ; ; n. pr. Mladenič, pošten bodi! Otroci,
učite  se!  Janezek, ne bodi  odtod! Pridite  k
nam! Postrezi  svojemu očetu na starost. Kar je
ysejano, zabranajmo,  kar je umerlo, p o k o-
pajmo. Moli in delaj.

§. 124. Velevni naklon se nareja ali obrazi iz
perve osebe zdanjega časa v edinem številu ter se
končuje na i ali pa na j, in v dvojini in množini
privzema še končnice znanivnega naklona.

a. Glagoli, kteri imajo v !. osebi eni . brez naglasa ali
s kratkim e in pa iIII (glagoli IV. verste tudi jim), delajo
velevni naklon na i, n. pr.

nesem, nesi, nesiva, nesita, nesimo, nesite;
pečem, peci, peciva, pecita, pecimo, pecite;
mabliem, mahni, mahniva, mjhnita, mahnimo, mahnite;
zrem, zri, zriva, zrita, zrite, /rimo, zrite;
letim, leti, letiva, letita, letimo, letite ;
zvonim, zvoni, zvoniva, zvonita, zvonimo, zvonite;
gnojim, gnoji, gnojiva, gnojita, gnojimo, gnojite;
mažem, maži, maživa, mažita, mažimo, mažite.

b. Glagoli, ki imajo v 1. osebi am ali pa em z nagla-
šenim dolgim e, spreminjajo 111 v j; n. pr.

delam, delaj, delajva, delajta, delajmo, delajte;
znam, znaj, znajva, znajta, znajmo, znajte;
snem, snej, snejva, suejta, snejmo, snejte.

c. Glagoli, kterim se 1. oseba zdanjega časa končuje
na jem ali jim, snemajo em ali im. in kar ostane, je
velevni naklon; n. pr.

pijem, pij, pijva, pijve, pijta, pijte, pijmo, pijte;
kupujem, kupuj, kupujva, kupujmo, kunuite;

92

bojim se, bbj se. bojva se, bojta se, bojte se.
stojim, stoj, stojta, stojte, stojmo, stojte.

Opomba 1.  Glagoli, ki se v zdanjem času končujejo na
— im z naglasom, predevajo v velevnem naklonu te naglas na
osnovni zlog, n. pr. terpim—terpi, molčim—molči.

Opomba 2.  Vediti, vem ima: vedi, izvediti, izvem:
izvedi, povedati, povem pa po pravilu: povej.

Opomba 3.  Glagoli I. versfe, ki imajo v zdanjem času
šumnik Č; ali Ž, spreminjajo C v č ,Ž v Z; n. pr. rečem— reci,
reciva; sežem — sezi, strežem — strezi, veržem — verzi.

Naloga.  Napravite od teh le glagolov pervo osebo
zdanjega časa v ednini in od te velevni naklon: striči, vleči,
teči, žreti, tkati, spati, čuti, pljuniti, dergniti, želeti, terpeti,
učiti, kropiti, tajiti, rediti, marati, motati, rezati, kresati,
•česati, sramovati se, pripovedati, praznovati.

Za tretjo osebo zlasti, množnega, pa tudi edinega in
dvojnega števila se jemlje tretja oseba dopustnega naklona;
n. pr. naj plača; naj delata: naj bodo mirni.

Opomba.  Pravi povedni načini ali nakloni glagola, kter 1
v stavku vežejo podmet s povedkom, so samo: znanivni,
velevni, pogojni in dupustni naklon.

§. 125. Mecl načine se štejejo dalje 6. delež¬
niki in 7. glagol  ni  sam  os  ta  vni  ki.

Deležniki so ali prislovni (glagolni prislovi) in
torej nepregibni,  ali pa pridevni, kteri se kakor
pridevniki sklanjajo, stopnjujejo pa ne; n. pr. stoje
smo spali; mimo grede  sem ga vidil. — Nad hišo
leteča  ptica. Žena na pragu stoječa.

S prislovnimi deležniki se dasta dva z vezniki in, a,
pa, zvezana stavka, če imata oba en podmet, v en sam
stavek skrajšati ali skerčiti; h.  pr.

Šel je in bral.

Klečala je in molila.

Gredoč  je bral.
Kleče  je molila.

Gledajo pa na vidijo.

Sprehajam se po travniku šli
tergam cvetice.

Obernil sem se i 11 šel domu.

To izreče in obmolkne.

Obmedlel sem in zgrudil se
na tla.

Pristopil je n obe ni mu
rane.

Gledajoč  ne vidijo.

Sprehajaj  e se po trav¬
niku tergam cvetice.

Obernivši  se sem šel domu.

To i z r e k š i obmolkne.

O m e d 1 e v š i sem zgrudil se
na tla.

P r i s t o p i v š i obezal mu je
rane

Opomba.  Napačno bi tukaj bilo: Gledajoči ne vidijo.

§. 12f>. Prisiovni deležniki so z dan j ega in

preteklega  časa.

Peni se izpeljujejo samo od n e d o v e r š n i h,
drugi najbolj od d o v e r š n i h glagolov.

V zdaujem času so ti deležniki dvoje oblike.
Eni. vsegdar prisiovni, izhajajo na e ali je, drugi
pa na e (-oč, -ec), ki se okrajšani obliki tretje
osebe v množnem številu zdanjega časa pritifca;

n. pr.

pletem, p 1 e t č, p 1 e t o č ;
grem, grede, gredoč;
sedim, sede, sedeč;
ležim, leže, ležeč;
pijem, — pijoč;
govorim, g o v o r č, govoreč;
tergam, t e r g a j e, t e r g a j o č ;
omahujem, — o m a h u j o č.

Opomba.  Deležnik na aje pravilno imajo samo glagoli
pete verste s končnico ain v zdanjem času.

Prisiovni deležniki preteklega časa se končujejo pri gla¬
golih 1. verste, kterim osnovni zlog izhaja na soglasnik, na —
Si, pri vseh drugih doveršnih glagolih pa na — VŠi, n. pr.

94

Xaloya.  Napravite iz sledečih nedoveršnih glagolov
prislovne deležnike zdanjega časa, namreč: cvesti, germeti,
stati, spati, stokati, hvaliti, tuliti, ozirati se, žgati, peči,
zdihovati, pričevati.

Iz teh doveršnih glagolov pa naredite deležnike prete¬
klega časa: migniti, namuzniti se, prispeti, domleti, sneti,
prijeti, pripoditi, popisati, pogoreti.

Deležnik zdanjega časa na P(; ali oč in pa deležnik
preteklega časa na ši, vsi pa je lahko tudi pridevni deležnik
in se sklanja kakor pridevnik; n. pr. Cvetoča  roža ima
najprijetniši duh.' Ali slišiš ptičke v logu prepevajoče?
Stoječ  mlin in molčeč  jezik ne hasnita. Lastovice
žvergoleče  oznanjujejo, da se je pomlad vernila. Našli
so popotnika o m e d 1 e v š e g a.

Tudi s pridevnimi deležniki se lahko po dva stavka v
enega skrajšata, n. pr.

Usliši glase, ki k tebi vpijo.
Čiči, ki stanujejo blizu
Kranjske, govore slovenski.
Kakor je na oder stopil, pre¬
cej sem ga spoznal.

Strica, ki je pred nekimi leti
umeri, moja sestra ni po¬
znala.

Usliši glase k tebi vpijoče
Čiči, stanujoči  blizu
Kranjske, govore slovenski
Stopivšega  na oder sem
precej spoznal.

Strica, pred nekimi leti umer-
š e g a, moja sestra ni po¬
znala.

Opomba.  Nekteri pridevni deležniki zdanjega časa so
postali popolnoma pridevniki in stoje tudi lahko kakor po¬
vedek, n. pr.: vroč, mnerjoč, boječ, hodeč, žareč itd.

§. 127. Razen deležnika na vsi imajo vsi
tako doveršni kakor nedoveršni glagoli še drug pri-
devni deležnik preteklega časa tudi tvorne oblike.

Le-ta drugi deležnik preteklega časa tvorne
oblike, rabi se edino za opisovanje pogojnega na¬
klona (§§. 123, 3.) m pa preteklega in prihodnjega
časa (§§. 130—132) ter se končuje vsegdar na I,
la. lo.

Pritikanio pa to pripono nedoločnemu naklonu,
snemši končnico ti; n. pr.
nes-ti, nesel, nesla, neslo:
pi-ti, pil, pila, pilo;
mahni-ti, mahnil, mahnila, mahnilo;
žive-ti, živel, živela, živelo;
molča-ti, molčal, molčala, molčalo;
suši-ti, sušil, sušila, sušilo ;
plava-ti plaval, plavala, plavalo:
darova-ti. daroval, darovala, darovalo.

Opomba 1.  Glagoli I. verste, kterim se osnovni zlog
sklepa s soglasnikom, privzemajo za moški spol gibljivi e,
n. pr. nesti, nesel, nesla, neslo; dolbsti, dolbel, dolbla, dol¬
blo itd

Opomba 2.  Nekteii glagoli I. verste na eti. ki imajo
v osnovi r, prestavljajo e v vseh deležnikih preteklega časa
tvorne in terpne oblike, n. pr.

prostreti, prosterši, prosterl, proste rt,
umreti, umerši, umeri,
odpreti, odperši, odperl, odpert,
odreti, oderši, oderl, odert,
ocvreti, ocverši, ocverl, ocvert.

Zadnjič imajo p r e h a j a v n i glagoli tako do¬
veršni kakor nedoveršni (Glej. §. 111) še terpni
deležnik preteklega časa.

96

Izpeljuje se pa terpni deležnik iz nedoločnega naklona,
ki se mu sname končnica ti, in sicer tako :

a) Pri glagolih I. verste, kterirn se osnovni zlog kon¬
čuje na soglasnik, dodaje se eil. ena, eno; n. pr.

tep-sti, tepen, tepena, tepeno;

krasti (krad li), kradell, kradena. kradeno;

molsti, molzel), molzena, molzeno;

striči (strižen), strižen, strižena, striženo.

Drugi glagoli I. verste, kterirn se osnova končuje s sa¬
moglasnikom, delajo terpni deležnik najraje na t, n. pr.
mleti, mlet, mleta, mleto;
napeti, napet, napeta, napeto ;
viti, vit, vita, vito;
obuti, obut, obuta, obuto;
za«uti, zasut, zasuta, zasuto itd.

b) Pri prehajavnili glagolih III., V. in VI. veste se
namesto končnice nedoločnega naklona ti jemlje -n, -na. -110,
n. pr.

žele-ti, želeli, zelena, želello;
derža-ti, deržan, deržalia, deržano ;
križa-ti, križan, križana, deržano;
kaza-ti, kazan, kazalia, kazallo;
posla-ti, poslan, poslana, poslano ;
zaničeva-ti, zaničevali, zaničevana, zaničevano.

c) Glagoli II. in IV. verste privzemajo po odbiti konč¬
nici ti tudi eil. ena, eno, in pri tem se jim spreminja
zadnji soglasnik in to: (I. v j, t, večkrat v Ž, st v ŠČ, S v Š,
Z v Ž, 1 in n v Ij ter nj, r, če nima še drugega soglasnika
pred sabo, v rj ; za ustniki b, p, ra, V pa se vtika Ij,
samo j in pa šumniki ostajajo nespremenjeni; n. pr.

rodi-ti, rojen, rojena, rojeno;
omlati-ti, omlačen, omlačena, omlačeno ;
pusti ti, puščen, puščena, puščeno;
kosi-ti, košen, košena, košeno;
pokazi-ti, pokažen, pokažena, pokaženo.

97

lrvaii-ti,

rani-ti,

stvari-ti,

poostri-ti,

ljubi-ti,

utopi-ti,

lomi-ti,

polovi-ti,

doji-ti,

uči-ti,

trešči-ti,

suši-ti,

množi-ti,

hvaljen, hvaljena, hvaljeno;
ranjen, ranjena, ranjeno;
stvarjen, stvarjena, stvarjeno;
poostren, poostrena, poostreno;
ljubljen, ljubljena, ljubljeno;
utopljen, utopljena, utopljeno ;
lomljen, lomljena, lomljeno;
polovljen, polovljena, polovljeno;
dojen, dojena, dojeno;
učen, učena, učeno ;
trešcen, treščena, treščeno;
sušen, sušena, sušeno;
množen, množena, množeno.

Opomba.  Končnica en terpnega deležnika ima vsegdar
polnoglasni e in po tem se nekteri deležniki ločijo od pri¬
devnikov, kteri imajo v pervem padežu moškega spola pol¬
glasni ali gibjjivi e, n. pr.

postrežen, postrežna, postrežno (pridevnik);
postrežen, postrežena, postreženo (deležnik);
podložen, podložna, podložno (prid.);
podložčn, podležena, podloženo (del.);
snažen, snažna, snažno (prid.);
snažen, snažena, snaženo (del.);
podučen, podučna, podučno (prid.);
podučen, podučena, podučeno (del.);
gnojen, gnojna, gnojno (prid.);
gnojen, gnojena, gnojeno (del.).

Slovenščina ima torej dvoje  deležnikov sedanjega časa,
dvoje  deležnikov preteklega časa tvorne ali d javne oblike in
zadnjič en deležnik ter p ne oblike in sicer preteklega časa.

Opomba.  Nekteri deležniki tvorne, kakor tudi terpne
oblike so postali zgolj pridevniki, kakor: vrel, vel, zrel, gnjil,
preperel, stekel; — učen, znan.

Slovenska Slovnica. 7

98

§. 128. G1 a g o 1 n i s a m o s t a v n i k ali gla¬
gol n i k razodeva glagolno djanje v obliki samo-
stavnika: n. pr. P r e v z e t o v a n j e in bahanje
se samo tepe. Ležanje  ne bogati.

Glagolnik imajo najraje nedoveršni tako prehajavni,
kakor tudi neprehajavni glagoli. Nareja se s končnico je
(-arije, -enje, -itje, -otje) od deležnika terpne oblike, ali če
glagol ni prehajaven, — po enakih pravilih, kakor terpni
deležnik; n. p.

pi-ti, pit, pitje;

umre-ti, (premert), umertje ;

nagni-ti, nagnjen, nagnjenje ;

sede-ti (obseden), sedenje;

uči-ti, učen, učenje:

vpraša-ti, vprašan, vprašanje:

žalova-t!, (obžalovan), žalovanje.

Naloga.  Napravite glagolne samostavnike iz teh le
glagolov: brati, žgati, početi, odpreti, vreti, cvreti, dergniti,
deržati; nositi, pisati, stokati, iskati, zdihovati, prerokovati.

Čas.

§. 129. Z glagolom naznanjamo tudi čas,
v kterem se kaj dela ali godi.

Razločujemo pa troji čas; zdanji, pretekli
(ali minoli) in prih  o d n j i (ali bodoči) čas.

Zdanji  čas naznanja, da je zdaj nekaj, da
se zdaj nekaj godi ali dela; n. pr. Bog je visoko
in vidi  taleč. Smert nima pratike.  Kaj  delaš?
Piše m. Kam greš  V Domu gre m. Hodi  počasi.
Vsak človek si želi  dolgega življenja. Ce moreš
komu pomagati, pomagaj  mu hitro.

99

Zdanji čas se izražuje z eno samo besedo, torej je
nesestavljen.

§. 130.  Pretekli  čas  kaže, da je nekaj bilo;
da se je nekaj že godilo, storilo ali delalo; n. pr.
V začetku je bila  zemlja pusta in prazna. Bog j e
rekel:  Bodi svetloba! In bila  je svetloba. Oblak
je zakril  nebo ; od daleč se je zaslišal  grom
in vzdignil  se je velik vihar. Bež je curkoma
1 i 1 z neba. Po nevihti se je zopet zjasnilo.  Slo¬
venci so od najstaršili časov drobnico in goveda
pasli,  radi zemljo obdelovali,  in kot kmeto-
vavci pošteno živili  se.

Pretekli čas je sestavljen čas, ker se zlaga iz dveh
besed: perva je pomožni glagol: se m, s i, j e, sva, s ve, sta,
ste, smo, ste, so, droga pa je deležnik tvorne oblike na I.
(Glej §. 127, 1.

S. 131. Ako hočemo naznaniti djanje, ki je
prej preteklo kakor drugo, združimo pretekli čas
glagola biti  (bil sem, si —) s tvornim deležnikom
od doveršnega glagola. To je prej pretekli  čas,
n. pr. Popotnik se je deržal poti, ktero s e m mu
bil pokazal.  Kadar so bili odšli,  glej. prikazal
se je angelj. Kakor s e m m u bil naročil,  tako
je tudi opravil.

§. 132. S prihodnjim časom  naznanjamo,
da nekaj bode, ale da se bo nekaj zgodilo, storilo
ali delalo; n. pr. Bode  pomlad. Sneg bode
skopnel.  Žito bode ozelenelo in začelo  rasti.
Drevje bode poganjalo in razcvetlo  se. Ptiči
bodo  veselo prepevali.  Lastovice se, po ver n ejo

100

k nam in bodo delale  gnjezda. pod streho. P o
pomladi h o d e poletje.

Tudi prihodnji čas je sestavljen, ker se nareja
z dvema besedama, namreč s pomožnim glagolom:
bode m. bodeš, bo d e, bodeva, b o d e t a,
bode m o, bodete,  b odo  in pa s tvornim delež¬
nikom preteklega časa na 1: n. pr. Pel bode m.
Bode  m ribe lovil.  Tukaj pod lipo bodemo
sedeli.

Nekteri doveršni glagoli, zlasti s prednico po- naznanjajo
prihodnji čas v obliki zdanjega časa, imajo torej nesestavljen
prihodnji čas; n. pr. pojdem  = šel bom, ponesem  = nesel
bom, popeljem  se = peljal se bom, poletim  — letel
bom, potečem  — tekel bom. po d ir jam — dirjal bom itd.

Opomba.  Nednveršni glagoli pa se v obliki zdanjega
časa ne morejo nikdar rabiti za prihodnji čas. Napačno je
torej: Jutri grem  v Ljubljano, namesto: jutri pojdem
v Ljubljano.

Naloga.  Recite s prihodnjim časom, kar se tu izrekuje
v zdanjem času: Poletje se začenja z 21. dnem meseca junija.
Takrat vidimo solnce visoko na nebu. Dan je najdaljši in noč
najkrajša. Toplota raste, da zemlja od vročine poka. Po noči
oblaja rosa rastline. Po travnikih dorašča trava in se kosi.
Žitni klasi se polnijo in zore. Žanjice žanjejo zrelo žito, vežejo
ga v snope in devajo na kupe. Hlapci ga odvažajo v kozolce.

Pazite:  Doveršni glagoli imajo v glavnem stavku lahko
sestavljen prihodnji čas, v stranskih stavkih (Glej §. 149:
pa se raje rabijo v podobi zdanjega časa; n. pr. Kadar oče
pride,  bode že naredil. Ako denarjev dobim,  bodem plačal;
ne pa: ako bom denarjev dobil itd.

101

Oseba in število.

§. 133. Pri glagolu moramo gledati tudi na
osebo in na število  podmeta ali subjekta.

Oseba je trojna v edinem, dvojnem in množnem številu.
Kako oznamljamo na glagolu osebo podmeta, učili smo se
v. §§. 19 in 20.

Sprega.

§. 134. Glagole po obliki, naklonu, času, šte¬
vilu in osebi spreminjati, pravi se spregati jih.

Glogol biti ima svojo lastno sprego.

Drugi glagoli, kakor so razdeljeni na šest verst, imajo
prav za prav tudi šestero sprego; to da po priponah, ki jih
imajo v zdanjem času tvorne oblike, dado se razverstiti po
trojem vzoru.

Po pervem vzoru  spregajo se glagoli, ki izhajajo
v pervi osebi edinega števila na am.' n. pr. sekam, tergatll.
vladam.

Po drugem vzoru  gredo glagoli, ki se končujejo
v pervi osebi na em; n. pr. predem, manem. dergnPm,
kupujem, mažem, sejem.

Tretjega vzora  se derže glagoli, ki imajo v pervi
osebi zdanjega časa pripono im; n. pr. letim, sedim, učim.

Opomba.  Vidili smo pred, da se od zdanjega časa
izpeljujejo velevni naklon in deležniki zdanjega časa, od ne¬
določnega naklona pa deležniki preteklega časa tvorne in
terpne oblike in glagolni samostavnik. Odtod prihaja, da se
samo tisti glagoli, ki nimajo v zdanjem času in nedoločnem
naklonu različnega samoglasnika, spregajo popolnoma po enem
vzoru, — to velja za glagole I. in IV. vrste, in za nektere
glagole V. verste. — Drugi glagoli pa, ki imajo ondi različne
samoglasnike, preskakujejo z ene sprege na drugo.

102

Spreganje.

§. 135. Glagol biti.

1. Znanivni naklon.

Zdanji čas.

D v o j i n a.

1 .

2 .

3.

Ednina.

sem,

si,

je,

sem j
si
je

SV&, SV6,
sta, ste,
sta, ste,

Pretekli čas.

Pr

<i cas.

1.

2 .

3.

1 .

2 .

3.

bodem, bom,
bodeš, boš,
bode. bo.

bil, -a, -o bi,

bodeva, bodeve,
bova, bove,
bodeta, bodete,
bosta, boste,
bodeta, bodete,
bosta, boste.

2. Pogojni naklon.

bila, bili bi,

3. Dopustni naklon.

Množina.

smo,

ste,

so.

bili, bile,
bila.

bodemo, bomo
bodete, boste
bodo.

bili, bile, bila
bi.

naj bodem, naj bodeva, -ve,

naj bode, naj bodeta, -te, i

Dopustno-pogojni: naj bi bil, -a,

naj bodemo,
naj bodo.
o itd.

103

bodiva, -ve,
bodita, -te,
(naj bosta),
preteklega časa:

bodimo,

bodite,

(naj bodo),
bivši, II. bil,

4. Velevni naklon.

1 - —

2. bodi.

3. bodi,

Deležnik preteklega časa: I.
bila, bilo.

Deležnik prihodnjega časa: bodoč.

Nedoločni naklon: biti.

Glagolni samostavnik: bitje.

Opombe:

1. Za prihodnji čas se v govorjenji navadno okrajšane
oblike rabijo: bom, boš, bo itd. vendar je bolje pisati:
bodem, bodeš, bode itd.

2. Nikavnica ne se v znanivnem načinu zdanjega časa
sprjjema s pomočnikom: sem v eno besedo: nisem, nisi, ni,
nisva, nismo, niste itd

3. Sestavljeni glagoli: dobim, zadobim, iznebim  se,
imajo še tudi pervotno sprego: dobodem. zadobodem, izne-
bodeni se.

4. Razloček v dvojini za ženski spol: s ve, ste, bodeve,
boste,  je bolj po knjigi ter se v navadnem govorjenji ne sliši.

Tvorna oblika.

§. 136.Glagoli: I. delati, II. nesti. II. goniti.

III. II. 1.

1. Znauivni naklon.

51. delam,

'32.  delaš,
w3. delft,

2 I. delava, -ve,
.2. delata, -te,
>3. delata, -te,

Zdanji čas.
nesem,
neseš,
nese,

neseva, -ve,
neseta, -te,
neseta, -te,

gonim,

goniš,

goni,

goniva, -ve,
gonita, -te,
gonita, -te,

Dvojina. Ednina. Množina. Dvoj. Ednina. Množina.

104

delamo,

delate,

delajo,

sem,

si,

je,

nesemo,

nesete,

neso (nesejo),
Pretekli čas.
° sem,
si,
je,

a

gonimo,

gonite,

gonijo.

a

o

aC

sem,

si,

je.

ste, g [sta, S [ste,'g [sta, g [ste,

smo,

ste,

so,

|ste, sej sta, &c |ste.
smo,

ste,

so.

g

Sc

Pri

m cas.

I. o

i

o «f

J,  >

3 ^-3

• H)

i.

a

2- *
cž

3. 2

bodem,

bode,

bo de ve,
-ve,
bodeta,
-te,

bodeta,

-te,

Ednina, Množina, Dvojina. Ednina. Množina.

105

1.

2 .

3.

1 .

2 .

3.

1.

2 .

3.

bi,

bi.

bi,

2 I
S  i

"J

J. d

2 .

3 .

bi,

bi,

Pretekli čas.
o

bi bil, -a, -o ~

or.

2. Pogojni naklon.

Zdanji čas.

bi,

C

O

bC

*s

o

'OC

s

o

bc

bi bil, -a, -o .

O

OC

bodemo

bodete,

bodo.

bi,

bi,

bi,

bi bil, -a, -o

. 106

I.

c6

> ^
«3. -3.

1. o3

i

S 3.

bi bila, -i

bi bili, -e, -a

3. Dopustni naklon.

■ l.naj delam, naj nesem naj gonim,

H-5 - -- -

w  3. naj dela, naj nese, naj goni,

1. naj delava, -ve, naj nevesa, -ve, naj goniva, -ve,.

° 3. naj delata, -te, naj neseta, -te, naj gonita, -te,
l.naj delamo, naj nesemo, naj gonimo,

C

C "

S 3. naj delajo, naj neso, naj gonijo.

Dopustno- pogojni,
naj bi delal, a, o itd.
naj bi bil delal, a, o itd.

4. Velevni naklon.

. 1. — —

'S: 2. delaj, nesi, goni,

w  3. delaj, nesi (naj nese), goni (naj goni),

(naj dela).

107

1. delajva, ve,
j> 2. delajte, -te,
—• 3. (naj delata,
-te),

>cs 1. delajmo
§ 2. delajte,

^ 3. (naj delajo),

nesive, -ve,
nesita, -te,

(naj neseta, -te),

nesimo,

gonite,

(naj neso),

goniva, -ve,
gonita, -te,

(naj gonita, -te),

gonimo,

nesite,

(naj gonijo).

5. Deležniki.

zdanjega časa:

I. delaje nese (gone),

II. delajoč, a, e, nesoč, a, e, goneč, a, e,

pretekla časa:

I. (pri)delavši, (pri)nesši, (do)gonivši,

II. delal, a, o, nesel, nesla,neslo, gonil, a, o,

terpne oblike; de- nesen, a, o, gonjen, a, o.
lan, a, o.

6. Nedoločni naklon.

delati, nesti. goniti.

7, Namenivni naklon.

delat, nest, gonit.

8. Dlagolnik.

delanje, nesenje, gonjenje.

Opombe:  (k vzoru I.)

1. Po vzoru I. se spregajo skoz in skoz samo nekteri
glagoli V. Verste; zastran tistih časov in naklonov pa, kteri se
ravnajo po nedoločnem naklonu, spregajo se po njem vsi glagoli V.

108

in VI. verste, in pa tisti III. verste, kterim se nedoločni naklon
končuje na ati..

2. Nekteri glagoli V. verste imajo za zdanji čas dvojo
obliko, namreč po I. in po II. vzoru; mikati—mičem, mikam;
pihati—pišem, piham; sukati—sučem,sukam; klepati—klepljem,
klepam;

(k vzoru II.)

1. Po vzoru II. se spregajo popolnoma samo glagoli I
verste, glede na zdanji čas, velevni naklon in deležnike zdanjega
časa pa se derže tega vzora tudi vsi glagoli II. in VI. verste in
nekteri V. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času ima pri
nekterih glagolih samo daljšo obliko (-ejo), deležnik zdanjega
časa pa se vselej naredi le iz krajše oblike (če tudi v govor¬
jenju ni navadna); n. pr. tresejo—tresoč.

3. Nekteri glagoli VI. verste lahko prestopijo na V. verste
s tem, da končnico nedoločnega naklona o vati  spremene v
avati  ter se po tem lahko spregajo po I. vzoru; n. pr. oko-
pOvati — okopujem, ali pa: okopavati — okopavam; obdelo¬
vati — obdelujem, in obdelavati — obdelavam itd.

4. Glagol moči  (mo  g), ima v zdanjem času r namesto
Z; morem, moreš, more itd. del. mogoč, mogel, mogla,
moglo;  (pre)možen.

5. Primerjaje zdanji čas vseh treh vzorov najdemo te le
povsod enake pripone za razne osebe edinega, dvojnega in množ-
nega števila, namreč:

Te končnice veže z osnovnim zlogom neki samogiasnik,
tako imenovana spona;  n. pr. nes-e-m, šte-je-m, pi-je-m,
hvai-i-m itd. ker brez spone bi se glasili: n e srn, štem, p im,
h val m.

109

Vendar pa imamo nekoliko glagolov, ki jim se končnice res
naravnost (brez spone)  k osnovnemu zlogu pritikajo. Ti so:

gredem, gredeš.

Dolež. zd. časa: jedoč, vede, vedoč, grede, gredoč.

Skrajšano spregajo se tudi: smeti, smem, znati, znam,
dospeti, dospem, umeti, urnem.

(K vzoru III.)

1 . Popolnoma po vzoru III. se spregajo samo glagoli IV.
verste, v zdanjem času in dotičnih deležnikih in v velevnem
naklonu se ga derže tudi glagoli III. verste, v sestavljenih
časih pa in naklonih, kteri se ravnajo po nedoločniku, drže
se ga vsi glagoli II. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času ima
pri nekterih glagolih samo daljšo obliko (-ijo), deležnik pa
se vendar dela iz le krajše, n. pr. nosijo—noseč, hvalijo—
hvaleč itd.

3. Glagoli III. verste na -eti vjemajo se v tistih časih
in naklonih, ki jih izpeljujemo od nedoločnega naklona, bolj
z vzorom II. — samo da imajo v deležnikih preteklega
časa polnoglasni e iz nedoločnega naklona, torej n. pr. prile¬
teli -priletevši, priletel, —letelo ; želeti—poželevši, želel,
želela, želelo.

110

Terpna oblika.

§. 137. Kaj je terpna oblika, slišali smo v
§§. 108 in lil.

Razen deležnika preteklega časa (§§. 127, 2.),
slovenski glagol nima posebne terpne oblike.

Terpno obliko nadomeščujemo najraje z glagoli
tvorne oblike.

Zlasti pa moramo vzeti glagol tvorne oblike takrat,
kadar imenujemo podmet,  ki kaj dela in kterega djanje
prehaja na kak predmet; n. pr. Bog je vstvaril nebo in
zemljo. Sosed je voli prodal in konja kupil. Učitelj podučuje
učence, hvali pridne, svari in opominja nemarne.

V teh stavkih se naznanjajo podmeti: Bog, sosed,
učitelj,  kterih djanje prehaja na predmet: nebo  in
zemlja, voli, konj, učenci.

§. ! 38. Kadar pa hočemo le zgolj naznaniti,
da podmet stavka ne dela sam, marveč da neko
tuje djanje tako rekoč terpi. pa ne imenujemo
osebe ali reči, od ktere to djanje izhaja, tedaj
umerimo glagolu terpni pomen.

Daje se pa prehajavnernu glagolu terpni pomen:

1. če se mu pridene povračavni zaimek se (Gl. §. 112):
n. pr. Kodar solnce teče, povsod s e kruh p e č p. Kar s e
rodi,  smerti zori. Terta se sadi, gnoji, okopava,
ob režnje.  Hiša se zida.  S pestjo se je zernjiče
sejalo,  snopje sena  ramah znaš«.  Kruh se je, se
je jedel in se bojedel.

A aloga.  Premenite prejšnje stavke v tvorne s tem. da
imenujete primeren podmet, od kterega djanje izhaja; n. pr.
Ljudje jedo  kruh, so ga jedli in ga bodo jedli . .

ill

Opomba.  Tako se pa terpni pomen lahko ne na¬
znanja, kadar je glagol že sam na sebi povraČaven (§. 112),
ali kadar je podmet stavka stvar živeča, na ktero se lahko
nje lastna djavnost povrača. Smemo reči: n. pr. Danes s e
pleše,  jutri se bode delalo.  Manj prilično bi pa bilo:
danes se veseli,  jutri se bo jezilo (namesto: danes se
veselimo, jutri se bomo pa jezili); ali j>a:  Kako se v cerkvi
vede (namesto: kako se ljudje v cerkvi vedejo; kako naj se
človek v cerkvi vede). Dvoumno je dalje, če bi se djalo;
ta učenec se hvali,  kadar hočemo dopovedati, da se ne
hvali .sam, ampak da ga hvalijo drugi.

2.  Terpni pomen se opisuje tudi s tretjo osebo množnega
števila; n. pr. iščejo ga s pismi, hvalijo te (namreč ljudje).

3. Terpni pomen se izrekuje, če se terpnemu deležniku
preteklega časa pridoda pomožni glagol hiti, bivati,  namreč:

a)  za zdanji čas znanivnega naklona, n. pr. klican
sem, vabljeni  ste, tepeni  so.

Opomba.  Pravi zdanji čas more se samo s terpnim
deležnikom nedoveršnih  glagolov izreči.

b)  za pretekli čas, n. pr. Slaba sekira še nikoli ni
b i 1 a s tnala ukradena.  Dopolnjeno je, kar je bilo
prerokovano  po prerokih. Vprašan  sem  bil, kje
sem bil ranjen. Klican  sem  bil, povabljeni
ste bili. Tepeni so bili.

c)  za prihodji čas, n. pr. Ne sodite, da ne bodete
sojeni.  Kar je storjeno, vse bode razodeto. Klican
bodem, povabljeni bodete. Tepeni bodo.

d)  za dopustni naklon; n. pr. Če bi hruška bila
cepljena, bilo  bi  nje sadje bolj čislano.

e)  za pogojni naklon; n. pr. Naj bode češčena
vekomaj Božja modrost!

f) za velevni naklon, n. pr. Bodi pohvaljena
večna dobrota! Božje ime bodi češčeno!

112

gj  za nedoločni naklon, n. pr. Bolje je biti hvaljen
nego grajan.  Težko je človeku zaničevanemu biti.

Naloga.  Prepišite te le stavke, izrazite pa terpni pomen
s terpnim deležnikom: Trava se je pokosila, posušila in
spravila. Nabralo se je dosti klaje. Z njo se bode preredila
živina čez zimo. Tudi žito se je poželo, nekaj se ga je že
omlatilo in semlelo; drugo se suši v kozolcih in se bode
pozneje omlatilo, zvejalo, obravnalo in v žitnico shranilo.
Krompir se bode na jesen izkopal, prebral in v klet znosil.
Zelje se bode posekalo, otrebilo in na nožeh zrezalo.

Nepopolni in nepravilni glagoli«

§. 139. Glagol grem  (glej opombo 5 na
str. 109) ima samo zdanji čas in deležnike zdaiijega
časa (gred  e, g r e d o č, a, e): za pretekli in pri¬
hodnji čas se rabi osnova še d: šel.  šla, šlo sem,
si, je, bodem, bodeš, bode itd. Nedoločni naklon pa
je zopet od drugega glagola, namreč: iti.

Ta glagol: iti.  ide  m (pridem, pojdem, dojdern,
prejdem, zajdem, snidem se) sprega se v zdanjem
času in velevnem naklonu pravilno po vzoru II.;
za pretekli in prihodnji čas pa prevzema tudi,
kakor : grem. osnovo š e d, torej šel (prišel, pošel,
došel. prešel, zašel, sešel se je, bode).

Naloga.  Prepišite te le stavke in prestavite glagole
v pretekli čas: Danes gremo zgodaj v šolo in pridemo za časa.
V šoli se snidemo otroci iz vse vasi, in čas nam hitro prejde.
Po šoli pojdemo zopet domu; ker nam je pot znana, nobeden
od nas ne zajde.

§. 140. Nepravilno se spregata hoteti, imeti,  ki
po nedoločnem naklonu spadata v. III. versto, namreč:

.1. hočem (čem),
%  2. hočeš (češ),

3. hoče (če),

hočeva (čeva),
S 2. hočeta (četa),
3. hočeta, -te,

imam

imaš,

ima.

-ve, imava, -ve,
te, - imata, -te,
imata, -te.

. I. hočemo (čemo), imamo

§2. hočete (čete), imate,

^ 3. hočejo (čejo, hote), imajo.

Velevni naklon: hoti. imej.

Deležnik zdanjega časa:

hote. hoteč, imaje, imajoč,

„ preteklega časa:

hotel, hotela, hotelo; imel, imela, imelo,
hotel, hotela, hotlo.

Glagolnik: hotenje, imetje.

Z nikavnico ne se v zdanjem času stapljata v: nečem,
nečeš, neče, nečeva, nečeta, nečem o, nečete, nečejo
(nete)—- nimam, nimaš, nima, nimava, nimata, ni¬
mate, nimajo.

Z okrajšano obliko- čem, češ, itd. ne sme se začeti
stavek, kakor se ne začenja s besedicami: ga, mu, se. bom,
boš, bo (Glej §. 56).

Slovenska Slovnica.

8

Osmi oddelek.

Prislovi.

§. 141. Kaj so prislovi, glej v §. 21, 7,

Prislovi stoje navadno pri glagolu.

1. Vprašavni  prislovi: kdaj? odkod? dokod?
kje ? kam ? kod ? doklej ? odklej ? kako ? koliko ?
kolikrat 0  zakaj? čemu? n. pr. Kdaj  se selijo ptiči
od nas v toplejše kraje? Kam popotuje lastovica?
O d k o d vleče veter ? Kam teče Sava ? K j e izvira
Soča V Kako  se sprega glagol kleti  v zdanjem
času ?

2. Prislovi, ki znanijo čas čna vprašanje kdaj?):
zdaj, koj (takoj), danes, nocoj, totodi, letos, precej,
kdaj, še, potlej, jutri, drevi, k letu, kmalu, časoma,
nekdaj, uže ali že, tedaj, včeraj, davi, sinoči, lani,
piedlanskim, prej, davno, kadarkoli, marsikdaj,
malokdaj, vsegdar, vselej, nikdar, nikoli, zjutri,
zvečer. zgodaj , prezgodaj, pozno, itd. n. pr.
Danes  meni, jutri  tebi. Imej vsegdar  Boga
na misli. Hudoben človek n i k d a r ni srečen.
Drevi  utegne marsikaj drugače biti, kakor je

115

davi bilo. Zdaj  zvoni. Prej  delajmo, potlej
bodemo počivali.

3. Prislovi, ki znanijo kraj (kje?): tu, tukaj,
tod. sem, tam, ondi. ondukaj, tje, kjerkoli, koderkoli,
kamorkoli, nekje, nikjer, drugej, notri, zunaj, doli,
spodej. gori, spredaj, sredi, zadi, povsod, zraven,
blizu, daleč itd. n. pr. Bodimo kjerkoli, povsod
je Bog z nami. Zunaj  lep. znotraj  slep. Jabolko
ne pade dale  č od jablane.

4. Prislovi, ki kažejo način, kako  se kaj dela
ali godi: ako, drugače, marsikako, nikakor, izne-
nadi, nenadoma, skrivši, visoko, globoko, lepo, slo¬
venski , popolnoma, nagloma, na robe, narazno,
tikoma, vedoma, lahkoma, polagoma, samotež, n. pr.
Zid stoji navpik.  Orel leta visoko. Lan se da
tenko  presti. Majhen lonček hitro  skipL Bolje
nekako,  kakor nikakor. Ali samotež  voziček
pelješ ? Vznak  leži. Dež curko  m a lije.

Naloga.  Preberite §§. 125 in 126 te slovnice o pri-
slovnih deležnikih.

§. 142. Vsak pridevnik s končajem srednjega
spola lahko rabimo za prislov; n. pr. Sosedov sin
lepo  piše. Solnce svetlo  sije. Ne govori p r e-
tiho; glasno  povej, kar hočeš. Oče je sinu
m o d r o svetoval in ga je živo  opominjal, ali bilo
je zastonj.  Pioža in vijolica prijetno  dišite.
Preja je debelo  predena.

Nekteri pridevniki na -s k i se rabijo tudi s
končajem moškega spola za prislove; n. pr. Moj

8 *

liti

brat govori nemški in angleški (ali pa: po nemški
in angleški).

§. 143. Prislovi načina, narejeni iz pridevni¬
kov, lahko se stopnjujejo kakor pridevniki, najraje
s končnico -eje: n. pr. čisto, čisteje, najčisteje.
Janez piše lepo, Simen piše lepše,  Stefan pa
n a j 1 e p š e.

Nepravilno -e stopnjujejo:

se drugod v misel jemljd, tako zlasti: predlogi  v tretjem
oddelku o padežik (§§. 59—G TJ, vezniki  pa v naslednjem
devetem oddelku o stavkih (§§. 149 153).

Deveti oddelek.

O stavki k.

§. 144. Stavek ali rek je prost aii pa zložen
po tern, koliko misli razodeva; n. pr. Kopriva žge.
Jabolko je rudeee. Nož je orodje. Učimo se. —
Pomagaj sosedom in oni bodo tebi pomagali. Kadar
solnee vzide, oblede zvezde. Kakor se posojuje,
tako se povračuje.

Prosti stavki.

§. 145. Prosti (jednoviti) stavek je gol ali pa
razširjen.  Gol je stavek, kadar ima samo podmet
in povedek (subjekt in predikat). Kadar je povedek
druga ktera beseda in ne glagol, pripenja se tak
povedek k podmetu z vezjo: sem,  si,  je  itd.
Podmet, povedek in vez so glavni členi  stavka:
n. pr. Drevo raste. Čebela brenči. Voda teče. Volk
tuli. Žito zeleni. Ilovica je mehka. Steblo je votlo.
Svinec je težak. Praprot je rastlina. Šipek je germ.
Jastreb je tira ujeda.

118

Opomba 1.  Brez glagola ne more biti stavka. Včasih se
•vendar vez zamolči, n. pr. mladost norost.

Opomba 2.  Podmet stavka je sploh v perveni padežu;
samo pri nikavnem n e-bi  ti  stoji v drugem padežu; n. pr.
Gospoda ni tukaj. Velikega mraza ni bilo.

Razširjeni stavki so talci prosti stavki, kteri
imajo poleg glavnih členov še druge besede, ki se
z njimi podmet ali pa povedek bolje določuje. Be¬
sedam. s kterimi se bodi podmet bodi povedek
bolje določuje in pojasnjuje, pravi se stranski
ali pri tič ni členi  stavka; n. pr. Mlado drevo
čversto raste. Pridna čebelica veselo brenči. Gladiti
volk tuli. Petelinovo perje je pisano. To drevo je
šibko. Vse rastline serkajo s koreninami vlago iz
zemlje. Umetnost je vsakemu koristna. Snaga je
Bogu draga. Popisan papir ni čist. Suha zemlja je
terda. Vadite se pridnosti že v mladosti. Bog je
povsod z nami.

Naloga.  Povejte, ktere besede so v prejšnjih stavkih
stranski členi in ktere izmed njih določujejo podmet, ktere
povedek.

§. 14(1. Gole stavke razširjamo:

1. Če pridenemo k samostavniku pridevnik,
zaimek, številnik ali kak samostavnik v drugem
Padežu ali pa samostavnik združen, s predlogom.
Besedam, s kterimi samostavnike v stavku tanje
določujemo, pravimo: prilastki;  n. pr. Staro
drevo se ne da pripogniti. Morska voda je slana.
'Tergamo zrelo sadje. Moj nožič je oster. Bolje je
hranjeno jajce kot sneden vol. Ta hiša je visoka.
En učenec je izdal Gospoda. Vsako č eter to leto je

11 !)

prestopno. Skorja mladih dreves je gladka. Zaupanje
v Boga okrepčuje terpečega. Mana je imela slast
kakor kruh z medom. Zdravje je največe bogastvo.

Naloga.  Dajte k sledečim samostavnikom priležne pri¬
lastke. David je premagal — Goljata. — vertnik (vertnar)
zaliva — cvetice, obrezuje — veje. Jelka je — drevo. Ovca
je - žival Iz — lubja delajo čreslo. Iz — semena delajo olje
- ptiči hitro plavajo. Oče je glava —. Orla imenujejo kralja —.
— obleka je topla. — hiše so terdne.

2. Če kak glagol ali pridevnik, da bi se bolje
razumel, s ktero besedo dopolnimo. Vsaka beseda,
s ktero naznanjamo, na koga se nanaša djavnost
ali pa lastnost podmeta, imenuje se predmet  ali
dopolnilo.

Glagoli in pridevniki, ki potrebujejo dopolnila, imenujejd
se predmetni;  n. pr. Do noči vidimo na nebu zvezde. Slišim
ropot. Ribe imajo merzlo kri. Xn verujte prilizovavcem! Dajajte
miloščino ubogim! Ezav je prodal Jakobu pervorojenstvo. Mati
je obdarovala otroke s sadjem. Jonatan je bil Davidu zvest.
Natergajte cvetic. Vsak delavec je vreden plačila. Iskra velik
ogenj užge.

Naloga 1.  Poiščite v prejšnjih stavkih predmetne glagole
in pridevnike, in podčertajte predmete, s kterimi se dopolnjujejo.

haloga 2.  Izpišite iz §. 59 te slovnice glagole ali
pridevnike, ki so tam dopolnjeni z drugim padežem.

Naloga 3.  Izpišite iz §. 60 v slovnici stavke, kjer je
predmet v tretjem padežn.

3. Kadar k povedki! pridamo besede, s kterimi
bolj na tanko naznanjamo, kdaj, kje, kako, ali za¬
kaj se nekaj dela ali godi. Takim besedam, s kte¬
rimi določujemo čas, kraj, način ali vzrok djavnosti,
pravi se prislovna določila.

120

§. 147. Prislovno določilo izreku jemo ali z go¬
limi prislovi, tudi prislovnimi deležniki, ali s samo-
stavniki, ki imajo pri sebi predloge, ali jih pa tudi
nimajo, n. pr.

Določilo časa:  Velike skerbi zgodaj lase
ubelijo. Previdnost nikoli ne škoduje. Imejte vsegdar
Boga pred očmi! Pomagajte hitro! Pridite berž!
Poleti je dan najdaljši. O sv. Mihelu dozori ozimno
sadje. Planinar mora na zimo v nižavo. Jabolko je
zjutraj zlato.

Določilo kraja:  Z resnico najdalje prideš.
Zrak okrožuje našo zemljo z vseh strani. Solnce za¬
haja za gore. Iloža rase na ternju. Ozka cesta
pelje v nebesa. Glas se razlega po logu. Pojdite
na ravnost. Prevzetija se povsod spotika.

Določilo načina:  Vrana počasi leta. Zrele
jagode prijetno diše. Š erjanec lete poje. Glas
grede rase. Laž bodi ob eni nogi. Govorite na
glas. Suha derva gore s plamenom. Vrata so na
stežaj odperta.

Določilo vzroka i n n a m ena:  Ves se

tresem od straha. Od šale glava ne bolt. Setev se
je po dežju opomogla. Savel je preganjal Davida iz
zavisti. Pervi stariši so bili za svojo nepokorščino
iz raja izgnani. Človek je stvarjeu za delo.

Nnlocja.  Odgovorite na ta-le vprašanja in podčertajte
prislovne določke: Kdaj je najbolje učiti se? Kdaj je treba
potrebnemu pomagati? Kdaj se seje jaro žito? Kdaj se za¬
čenja pomlad? Kdaj začenja drevje cvesti? Kje leži Gra¬
dec, kje Ljubljana, kje Terst? Kje je bil sv. Mohor škof?

Kje rada lastovica gnjezdi? Odkod vlečejo merzli vetrovi?
Kam se vzdigujejo soparji? Kako pojejo ptiči s pomladi?
Kako koraka pav? Po čem poznamo ptiča ? Zakaj biva otrok
strahovan ?

Zloženi stavki.

§. 148. Zložen stavek je sestavljen iz dveh ali
več prostih stavkov, ki so zvezani v eno celota;
n. pr. Dvakrat meri, enkrat reži. Nebesa pripove¬
dujejo Božjo slavo, in delo Njegovih rok oznanjuje
vesvoljni svet. Tudi najboljši otrok, če pride v slabo
tovaršijo, lahko se izpridi.

§. 149. Deli sestavljenih stavkov so prosti
stavki, ter so ali glavni stavki ali pa stran¬
ski  stavki.

Glavni stavek je vsak stavek, kteri sam ob
sebi dopoveduje celo misel, n. pr. Človek obrača,
Bog oberne. Steblo se posuši, in zerno dozori. Vsa
telesa so teška, za to pada tudi naimanjši prah
k tlom.

Stranski stavek pa je tak stavek, kteri samo
z glavnim stavkom vred izrekuje polno misel; n. pr.
Kdor ne seje,  ta ne veje. Kadar se bliska,
ne hodi pod drevo. Kadar  n i m a č k e dom  a,
so miši dobre volje. Dokler  si živ,  delaj dobro;
ko umerješ,  ne bodeš utegnil. Kar te ne peče,
tega ne pihaj. Nihče ne ve, doklej bode živel.
Kdor čaka,  tudi dočaka.

§. 150. Zloženemu stavku, ki ga sestavljajo
sami glavni stavki, pravi se z d r u ž n o - z 1 o ž e n

stavek; če pa sestoji iz enega glavnega in enega
stranskega stavka, takrat se imenuje poddružno-
zl ož en stavek.

Združno-zloženi stavki.

§. 151. V združno-zloženik stavkih stoje stavki
ali zgolj eden poleg drugega, ali jih pa vežejo vez¬
niki: in (i) pa. in pa, a, ter, tudi, p a k. po
tem; zakaj, kajti, za to, torej, za tega delj;
ali, pa, toda, vendar, le, samo, sicer  itd.

Posamezni stavki se odločujejo eden od drugega z vejico;
če so daljši, deva se med nje podpičje (glej §. 14); n. pr.

Solnce vzhaja izza gor; po vsi okolici se dani. Delajte dobro,

in ne pride hudo na vas. Naši predniki so za nas drevje

sadli, sadimo tudi mi drevje za naše zanamce. Naša zemlja

ima podobo krogle; tudi druga nebna telesa so okrogla.
Pazimo se grehov; kajti grehu kazen za petami hodi.

Zdravje je velik dar Božji; za to moramo zelo ceniti ga.
Miši so čebelam škodljivke; za to mora čebelar dobro paziti
na nje. Noč ima svojo moč, dan pa je od Boga dan. Zdaj me
mraz trese, zdaj spet vročina kuba. Žetev je sicer velika, ali
delavcev je malo. Rožice lepo cveto, pa vendar enkrat odcveto.
Vse nas zapusti v smerti, le dobra dela gredo z nami.

§. 152. Zdražni (spovedni) stavki, ki imajo isti
podmet ali isti povedek, ali ki imajo kteri drugi
člen vkupno, imenujejo se skrajšani stavki; n. pr.
Ogenj sveti in greje. Solnce, mesec in zvezde so
nebna telesa. Jaz in ti sva učenca. Pravični in
krepostni ljudje dobe plačilo pri Bogu. Rože in vi¬
jolice sprelepo diše.

12-i

Skrajšani stavki se stikajo z vezniki: in, i,.
ne le, ampak tudi, ne samo, temuc, tu <1 i r
kakor - tako, nekaj — nekaj, bodi,
bodi, ne — n e, ni — ni, niti — niti, pa,
ali, ali pa, za to; n. pr.

Premičnine (planeti) in družice tekajo okoli
stalnic. Severni narodje delajo iz sobove (jelenove)
kože ne samo obleko, temuč tudi šotore. Kakor
konja, tako rabimo tudi vola za vožnjo. Rastline
serkajo potrebno vlago, nekaj s koreninami iz zemlje,
nekaj s listjem iz ozračja. Cista voda nima ni barve
ni duha. Pav ima lepo perje, pa gerde noge. Ko¬
vine se dobivajo iz zemlje bodi čiste, bodi (ali pa)
v rudah. Živali nimajo uma; za to ne morejo ločiti
dobrega od zlega.

Nalagal.  Razstavite prejšnje stavke v proste stavke, n. pr.
Premičnice tekajo okoli stalnic. Družice tekajo okoli stalnic.

Naloga 2.  Skerčite te le stavke tako, da bode iz več
stavkov po en sam stavek: Drevo rase, drevo cvete. Hrastje
gozdno drevo, bukva je gozdno drevo. Zidarji stavijo hiše,
tesarji stavijo hiše. Pri potopu sveta so poginili ljudje; pri
potopu sveta so poginile živali. Korenino razločujemo na vsaki
rastlini; deblo ali steblo razločujemo na vsaki rastlini. Žirafa
ima dolg vrat; žirafa ima truplo kratko. Iz solitarja dela se
smodnik (strelni prah), iz žepla dela se smodnik, iz oglja dela
se smodnik. Jeleni žive v gozdih, jeleni se rede v zverinjakih.
Ne bodimo skopi, ne bodimo zapravljivi. Iz zlata se kujejo
denarji, iz zlata se delajo dragotine.

Kadar je v skrajšanem stavku več podmetov različnih,
kar se tiče osebe, ravna se povedek po prednjejši osebi; n. pr.
Jaz in ti p o j d e v a skup. Ti in tvoj brat lepo piše  t a.

Ce so podmeti različnega spola, ima v povedku moški
spol prednost pred ženskim, ženski prednost pred srednjim
spolom; n. pr. Sin in hči sta odšla. Ljudje in živali so poginili.

124

Poddružno-zloženi stavki.

g. 153. V poddružno-zloženih stavkih nadome¬
ščuje se s stranskim stavkom bodi podmet, bodi po¬
vedek, prilastek, predmet ali pa prislovni določek
glavnega stavka; n. pr.

Stranski stavek nadomeščuje podmet:

Kdor laže.  tudi krade. Kdor se terna
b oj  i, ne bo natergal rož. Kar škoduje,  to uči.
Otrokom se spodobi, da so vljudni. Kogar je
kača pičila,  ta se zvite vervi boji. Da so Inče
stoj  i, to je gotovo.

Stranski stavek nadomeščuje povedek:

Bog je tisti, k t e r i j e vse s t v a r i 1. Laznik
je. k d o r d r u gače govori  i n d r u g a č e
m i s 1 i. On bi bil rad to, kar  je  bil  n j e g o v o č e.

Stranski stavek nadomešča prilastek:

Človek, k t e r i greš  i, vreden je kazni. Deček,
ki sem hodi,,  je moj prijatelj. Vodi. kteri iz
zemlje  izvira, pravimo studenec. Bog je dal Moj¬
zesu zapoved, naj odpelje Izraelce  iz
Egipta. Dela, k t e r o danes lahko  s t o r i š. ne
odlagaj na jutri. Ni ga človeka, da bi vse vedel.

Stranski stavek je namestnik predmeta:

Ne voli za prijatelja, kogar ne pozna  š.
Izpolni zvesto, kar si obljubil.  Ne verjemi tem,
kteri se ti prilizujejo.  Gospod Jezus je pred
napovedoval, da od m e rt v i h vstane.  Vsak
človek si želi, da bi b i l z d r a v. Kogar Bog
ljub  i, tega kaznuje.

Stranski stavek stoji namesto prislovnega do¬
ločila :

Kadar nevihta  p r e j d e. oglase se zopet
ptiči v logu. Tergaj hruške, kadar so zrele.
Ptič ne leta. dokler m u peruti ne zrasejo.
Terta se joka, p red no rodi.  Hudobneža pomi¬
luj. ko se mu najbolje godi. — Kjer.j  e
o d p e r t o. tam stopi notri: k j e r j e z a p e r t o,
tam poterkaj. Ne kopaj se. kjer je globoko.
K oder j a g n j i č e skače,  da Bog tudi paše.
K j e r laž k 6 s i. tam ne večerja. Vsaka tiča rada
tje leti, kjer se je izvalila.  Truplo se verne
tje. odkoder je bilo vzeto.  — Govori tako,
da te razumem. Kakoršno je bilo živ¬
ljenje,  takšna bode tudi smert. Kakor nase-
j e š, tako bodeš žel. Cim više kdo stoj  i. tem
niže more pasti. Več ko je 1 a ž n i k o v, laglje
se izve resnica.

Stranski stavek lahko stoji pred glavnim stavkom ali za
njim. ter se loči od njega z vejico. Če pa stoji sredi glavnega
stavka, imeva vejico pred seboj in za seboj; n. pr. Kdor
ne dela.  naj tudi ne je. Naj ne je, k d o r ne dela. Ta,
kdor ne dela,  naj tudi ne je.

Naloga 1 .  Poskušajte iz zgornjih zloženih stavkov nare¬
diti proste stavke s tem, da stranski stavek zamenite s pri¬
mernim samostavnikom, pridevnikom itd., n. pr. Laznik tudi
krade. Bog je stvarnik vsega itd.

Naloga 2.  Odgovorite na ta le vprašanje z zloženimi
stavki: Kdo ima kmalu dosti? Kdo bode povišan in kdo
ponižan? Kaj se spodobi kristijanu? Kaj se samo hvali?
Kteri učenci bivajo v šoli pohvaljeni? Koga nihče ne hvali?

česa je učitelju mar? Komu ne smemo zaupati? česa bi
se nekdaj kesali? — Kdaj se mora železo kovati? Kdaj je
prišel Jezus s svojimi starši v Jeruzalem? Kdaj vidimo mavrico
na nebu? Kje se žito ne ponaša dobro? Kje ni prepira? Kako
se imamo vsegdar vesti? Kako govori odkritoserčni človek?
Kako teče naše življenje? Zakaj je treba slišati dva zvona?

§. 154. Kak pregovor, kak stavek iz ktere
knjige, ali kar je kdo rekel, lahko na ravnost, od
besede do besede  povemo.

Po navadi stoji pred takim dobesednim govorom ali
izrekom vvodni stavek,  za kterim se dene dvopičje (:).
Ako pa vvodni stavek stoji v sredi govora, kterega od besede
do besede ponavljamo, ali če prihaja za njim, loči se od njega
z vejico. Verh tega se tak govor ali izrek rad še od spredaj in
zadaj oznamlja z ušesci. X. pr Oče je zbudil svoje otroke,
rekoč: „Vstanite, napravite se! 11  — „Vidite/' djal je oče,
„solnce, luno in zvezde je naredil Bog in odkazal jim pot po
nebeški terdnini.“ — ,,Kaj pa Šumija za tem germovjem?
vpraša deček.

Naloga.  Pridenite tem le izrekom vvodne stavke: Sveta
pri modrem išči! (Tobija sinu.) Kdor maže, temu kaže
(Pregovor). Kakoršno delo, tako plačilo (Pregovor). Kje je tvoj
brat? (Bog Kajnu.) Bog se napuhnjenim ustavlja, ponižnim
pa daje milost. (Sv. Peter.) Dajte cesarju, kar je cesarjevo,
in Bogu, kar je Božjega (Jezus Izraelcem).

S. 155. Včasih pa tega, kar je kdo govoril, ne ponav¬
ljamo na ravnost, od besede do besede, marveč samo pripovedu¬
jemo o tem. Tedaj se tak govor odločuje od vvodnega stavka
z vejico, in pristavi se mu veznik da, pri velevnih stavkih pa
naj;  n. pr. Salomon pravi, da ni nič novega p o d
s o 1 n c e m, in da nihče ne more reči: Glej!
to je novo.  Pregovor pravi, da je boljši dober
glas kakor zlati pas.  Oče je zbudil otroke in rekel,
naj vstanejo in se napravijo.

Nauk,

kako se pisma ali listi in opravilni
sestavki pišejo.

-«3 i 'č>j-

V vo d.

(Učitelje m.)

Listi in opravilni ali poslovni sestavki,
s kterimi razodevamo svoje misli drugim, zlasti
nepričujočim, so v vsakdanjem življenji tako na¬
vadni, tako koristni in včasi neogibno potrebni, da
je današnjega dne res milovanja vreden, kdor ne
zna takih pismenih naznanil sestavljati. Zelo mora
torej mar biti vsakemu, da se nauči, kako se listi
ali pisma spisujejo.

Pervi nauk o tem daje šola, zlasti pa ljudska šola.

Vpraša se samo, kako naj šola pri tem nauku
ravna, in doklej na gre v njem.

Ce preudarimo, kaj so listi in opravilni se¬
stavki sami na sebi, vidimo, da so niz ali versta

stavkov (rekov), t. j. z besedami naznanjenih misli,
ktere so za neki namen ubrane ali zverstene. Kdor
pa hoče v neki namen stavke stikati, ta mora prej
že znati misliti in svoje misli pravilno vezati.

Potrebno je pa tudi, da djanje in nehanje
vsakdanjega življenja že nekoliko pozna.

Iz tega se vidi, da je posebnemu nauku za
pisanje listov in opravilnih sestavkov še le čas, ko
poučevanje v ljudski šoli k koncu gre, ko so vse
slovni.ške vaje v maternem jeziku dognane in je
tudi učenec že zmožen, da potrebe in opravila
družbenega življenja razume. —

Za opravilne sestavke  velja to brez iz-
imka; pa tudi za sestavljanje pisem učenci sploh
niso zmozni, kakor še le tedaj, ko so bili za to pri¬
pravljeni z vajami v branju, v dopovedovanju tega,
kar so brali, v učenju na spomin, v popisovanju
reči, ktere jih obkolujejo, v zapisovanju svojih misli
in čustev, ki so jih v raznih okolščinah imeli.

Vendar pa bode dobro in koristno, da se z ma¬
limi, umevnimi pisemci že prej začne. Kdaj pa naj
se začne s tem ukom, to se mora prepustiti uči¬
telju samemu, da on presodi po zmožnosti svojih
učencev.

Narekuje. naj jim in prepisati daje kratke,
lahko umljive liste. Vsak list naj jim dobro razloži'
in razbere stavek za stavkom in naj jim po tem da
primerno nalogico, nebi li mogli napisati sami po¬
dobno pisemce, to se ve da o takih rečeh, ki so
jim popolnoma znane.

Zlasti se poda dobra prilika k vadbi v sestav¬
ljanju listov, kadar učitelj pri slovniških vajah pride
do zaimkov, ki se v pismih pogostoma rabijo. Kar
se pisave same ali zloga tiče, naj se polagoma na¬
preduje od manj težkega k težjemu: namesto samih
prostih pripovedovavnih stavkov naj se malo po
malo vpeljujejo vprašavni in želevni stavki in med
glavne naj se vplete po kteri postranski stavek.
Važen pripomoček k temu, da učenec zadobi roč¬
nost in umeteljnost, ktere je treba k sestavljanju
listov, bodo mu popisi,  kakoršnih najde za po-
snemo v Berilih. Tudi v tem naj učitelj mladino uri
in vadi. Popisujoč to ali ono reč, navadi se učenec
misli po nekem razumnem redu stikati in zastran
reči, ki jih je kje vidil, določno pripovedovati, kaj
je na njih spomina vrednega.

Tudi z opravilnimi listi se lahko po malem že
prej začne, zlasti z zapiski domačega gospodarstva,
z računi, naznanili, pobotnicami, prejemnimi listi,
dolžnimi pismi itd,

Tu bode učitelj učencem najpred pripovedujoč
razlagal opravila, ki se primerjajo v vsakdanjem
življenju, in na ktere okolnosti je pri njih treba
paziti.

Iz tega bodo učenci malo po malo razumeli,
čemu je ta ali oni sestavek, potreben in zakaj mora
biti takšen in ne drugačen. Učitelj naj jim daje
primere, ter naj jim razloži, kaj je pri vsakem po¬
glavitno , da bodo razumeli. N. pr. da se v pre-
jemnem listu mora povedati, kdo je prejel, kaj je

Slovenska Slovnica. 9

130

prejel, od koga in kdaj  je prejel? ali pa v pobot¬
nici: koliko denarjev  je kdo prejel, od koga,
zakaj in kdaj?  ali v računu: ktero  d e 1 o je
storjeno ali ktero  blago je oddano, po kteri
ceni, koliko znese  vse skup v denarjih, kdo
izdaja račun in k o m u ?

Y zadnjem razredu po tem naj se učencem da
v roke le-ta Nauk, ki bo vodilo tako učencu kakor
učitelju.

Deli se na dvoje:  pervi del govori o pismu
ali listu,  drugi pa o opravilnih  sestavkih.

Opravilni  ali poslovni listi na konci pervega
dela so tako rekoč most, ki pelje k pravim opravil¬
nim sestavkom.

Kdor pregleda, kaj ima ta nauk v sebi, spoznal
bode tudi red, ki koristnemu poučevanju najbolj
služi; najpred gredo primeri  ali zgledni sestavki,
za njimi p o u k, in na zadnje so naloge.

Pri pismih različnega za popadka  niso
povedane naloge, ker se v vsakem primeru posebej
ravnajo preveč po okolščinali, kakor da bi se dale
z besedami omejiti. Tudi jih bo lahko najti učitelju,
ako pisma, ki so tu v bukvah, z učenci prebira in
dobro pretresuje. Berž pri pervem pismu n. pr. po¬
nudi se naloga, ki se lahko učencem da, namreč,
da napišejo odgovor na to pismo. Koliko da more
učenec pri tem pokazati samostojne djavnosti, to
bodemo razumeli, če reč bolj na tanko premislimo.
Sploh se more reči, da bode odgovor na Janezovo
pismo v sebi imel zahtevana sporočila in pa zahvalo

131

za skerb in sočutje. Vendar, glede na zapopadek
Janezovega pisma, lahko si mislimo nekoliko mo¬
gočih prigodkov, n. pr.

a)  Simna in brata njegovega je huda ura za¬
jela, in ona nista našla nikjer zavetja.

h)  Nevihta ju je vjela. ali ona sta našla streho,
kamor sta se skrila.

c)  Vidila sta, da se strašna nevfhta bliža, pa
sta še vendar srečno dospela domu, predno se je
ulilo.

Drugačne naloge so speljane v tretjem  pismu.
Kar se je namreč pred samo v poglavitnih rečeh
povedalo, dopoveduje se tukaj obširno in tudi z
manjšimi okolnostmi.

Sploh za učitelja ne bode teško, najti pripravnih
primerov. Samo da učencem ne bode dajal takih
pisem, kjer bi imeli govoriti o rečeh, ktere so jim
čisto neznane ali za ktere jim manjka naravne be¬
sede. Za to se tudi izmed danih primerov ne more
vsako  pismo vzeti, da bi se na-nj odgovor na¬
pisal, niti da bi se obširneje izdelalo. Z mnogim
se ne da drugo storiti, kakor da se z mladino prebere
in da se razjasni, kaj pismo v sebi ima. ter pove,
ktere so mu poglavitne misli. To poslednje je ko¬
ristna vaj Ji pri vsakem listu.

Pri opravilnih listih in sestavkih so pridjane
nektere naloge, to da učitelj ni primoran samo njih
deržati se.

Kar se zlasti tiče opravilnih  sestavkov, bilo
je pred zastavljeno vprašanje, koliko je v tem ljudski

9  *

132

šoli storiti. Ne sme se tu pozabiti, da namen
ljudske šole ni, izobraževati mladež
za kak poseben stan.  Tudi gre pomisliti, da po
zdanjih razmerjih tergovstva bivajo nektere verste opra¬
vilnih sestavkov tiskane ali litografirane, in da je treba
samo dostavljati, kar in kakor kje okolnost nanese;
n. pr. nakladni, vozni listi, računi, pobotnice zastran
obresti, menice : druge neke verste nasproti pa da
se zavoljo svoje važnosti ne sestavljajo brez pomoči
kakega pravnika, n. pr. dolžna pisma. pogodbe,
oporoke: in zadnjič da je za največ opravilnih se¬
stavkov. potreba vedeti in poznati razne okolnosti,
v kakoršne človek priti utegne, ki so pa učencem
ljudske šole še premalo znane. Takih torej še
lahko razumeti ne morejo.

Ali z druge strani je ravno naloga razumnega
začetnega poučevanja, in lepa njegova zasluga, da
se po njem, kar je visoko, detinjemu umu in spo¬
znanju malo po malo primika in da, kar je teško
razumljivo in nenavadno, mladini malo po malo
postaja bolj jasno in znano. To velja sploh za vse
predmete, ki se v ljudski šoli uče. in torej tudi
za opravnile sestavke. Gori se je že govorilo, kako
je učitelju najpred ravnati. Ta le nauk pa kaže
metodični razvoj dotičnih vaj. V njem je več verst
opravilnih sestavkov, kakor to najbližja potreba
učencev zahteva; to da ni da bi učenci morali se¬
stavljati  vse, kakor jih ima ta nauk. To bi bilo
teško mogoče, in tudi bi zelo ne koristilo. Al: r a z-
u m e naj jih učenec vse; po njih naj se duševno

133

vpelje v opravilstvo družbenega življenja, naj se pri¬
pravi za okolnosti. ki se lahko vsak dan primerijo,
in ki jih je treba časih nagloma, vselej pa zrelo
preudariti; in sploh naj se do dobrega prepriča,
kako nam je pri opravilih neogibno potrebna pre¬
vidnost. natančnost, rednost in pravilnost v mišljenju
in izreki tega. kar mislimo, če nečemo priti v ob¬
čutljivo škodo. To je najimenitnejša stran vsega
pouka o opravilnih sestavkih.

Kdor opravilne sestavke tako pojmi in raz¬
ume, temu tudi ne hode težavno sestavljati  jih.

S tem, kar se je dotod reklo, dosti je nazna¬
njena učna tvarina, ki jo obsega ta Nauk; drugo pove
knjiga sama.

I. Pisma ali listi.

a) Pisma različnega zapopadka.

Primeri.

1 .

(Vprašanje.)

Ljubi Simen!

Močno me skerbi, nili se morebiti tebi in
tvojemu bratu včeraj pripetilo kaj neugodnega. Zakaj
komaj pol ure potem, ko sta od nas bila odšla, pri-
podila se je strašna nevihta; blisk in grom, hud
vihar in ploha, kakor da hi iz škafa  lil. Ko je pri
nas že curkoma lilo, utegnila sta Vidva na pol poti
hiti. Moji materi je bilo žal, da je Vaju pustila. Pa
ker si Ti rekel, da Vama je oče določil uro, kdaj
imata domu priti, ni Vaju hotela ustavljati. Ko je
pa začel vihar razsajati, smo Vaju vsi milovali: ,.Ali
sta že doma?“ — „Saj je ob poti dosti hiš, kjer lahko
najdeta zavetja.” — „Da bi jima le serce ne upadlo
od hude ure!“ „1! Simen se ne preplaši tako hitro,
hode že brateča spravil naprej!”

135

Tako smo se pogavarjali in eden drugega tola¬
žili. A si pa so mi terdo naročevali, da naj Ti pišem
in vprašam Te, sta li srečno domu prišla in kako
se Vama je po poti godilo. Nam vsem, sosebno pa
moji dobri materi bodeš jako ustregel, če nam ob¬
širno popišeš, kako sta včeraj hodila. Stori to še
danes in ne izpusti tudi najmanjšega prigodka, ki
se je Vama morebiti pripetil.

Med tem moram Ti odkrito povedati, da bi
jaz včeraj bil stokrat raji z Vama ob hudi uri in
plohi, kakor doma pod streho; no to se ve da kaj
takega bi pred materjo ne smel ziniti. Bodi zdrav!

Tvoj

Janez.

V Svetem Vidu, dne 30. rožnika 1882.

2 .

(Naznanilo.)

Draga sestra!

Veseli se z nami! Jakop je prišel domu. Včeraj,
ko smo ravno pri večerji sedeli, stopi nenadoma v
izbo. Lahko si misliš, kako smo se razveselili.
Ljuba naša mati malo da se ni jokala od veselja!
Jakopa sem komaj spoznal, tako zelo se je preme-
nil; večji in krepkejši je in ogorelih lic. Vidi mu
se, da je živel v južnih krajih.

Berž po pervem sprejetju in pozdravu je
poprašal po Tebi, po svaku in Vajnih otrokih, kako
:;e Vama godi, ali sta dobila njegova pisma itd.

Vprašanja in odgovarjanja ni bilo konca ne kraja.
Polnoč je že odbilo, ko smo se še vedno menili,,
dokler nas ni mati opomnila, da je Jakop truden
in počitka potreben. Jakop mi je naročil, naj Ti
poročim, da se je vernil, in naj Ti naznanim, da
ga je misel, berž kakor v Ljubljani najsilniše reči
opravi, na nekaj dni k Vam podati se. Pozdrav¬
ljamo in poljubljamo Vas vse.

Tvoj

odkritoserčni brat
Jože.

V Ljubljani, 20. vinotoka 1882,

3.

(Pro silni list.)

Preljubi Blažek!

Bukve s podobami, ki mi si jih v nedeljo kazal,
dopadle so mi tako, da hočem očeta zaprositi, da
bi mi tudi take bukve kupil. Prosim, bodi tako pri¬
jazen, in posodi mi jih za en dan, da jih morem
očetu pokazati. Verne Ti jih zopet nepokažene
Tvoj

France.

V Postojini, 12 grudna 1882.

4.

(isti list obširneje.)

Ljubi Blažek!

Ko sem v nedeljo pri Vas bil, kazal si mi
bukve, v kterih so podobe vsakoverstnih rastlin,
kakoršnih ima naš kraj. Vsaki podobi je pridano

137

ime rastline, ktero pred oči postavlja, in pa kratek
popis od nje. Spoznal sem marsiktero zelišče, ki
sem ga kdaj v gozdu ali na travniku vidil, ter sem
iz Tvoje knjige zvedel, kako se mu pravi in kaj
ima spomina vrednega na sebi. Bukve so mi tako
dopadle, da si jili ne morem iz glave izbiti. Sklenil
sem bil, da bodem vsak belič ki ga kje dobim, dotle
hranil, da mi bode moči kupiti si jih.

Menda se spominjaš pregovora, kterega nam je
gospod učitelj nedavno razkladal: „Človek obrača,
Bog oberne . 11  Danes sem se prepričal, da je resničen.
Cuj, kaj se je zgodilo! Ob petih pride oče s sprehoda
ter mi pove veselega obličja, da je srečal našega
gosji, učitelja. Malo po tem me pokliče v svojo izbo,
pa mi reče: „France! tvoj učitelj je s tabo zado¬
voljen; to me veseli. Tudi jaz bi tebi rad kako ve¬
selje napravil. Premisli, kaj bi ti sosebno ljubo a
ob enem tudi koristno bilo, pa mi jutri povej.“

Ne morem Ti. Blažek, dopovedati, kako mi je
-dobro delo. ko sem slišal očeta tako govoriti. Vesel
mu poljubim roko ter sem se koj odločil.

Lahko si misliš, da ga hočem prositi za take
bukve s podobami.

Od samega veselja pa nad lepimi podobami
sem v nedeljo pozabil pogledati na tanko, kakšen
naslov ima knjiga, ter ne vem, kako se prav ime¬
nuje, kdo jo je spisal in kje je na svetlo prišla.

Prosim Te torej, ljubi Blaž. pošlji mi te bukve
še danes, in dovoli, da jih smem do jutri popoldne
obderžati. Skerbno bodem pazil, da se ne z a maž p jo

138

niti drugače pokvarijo, in v določeni čas jih dobiš
zopet v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost. Pri¬
poroči me Svojini ljubim starišem in daj mi kmali
priliko, da Ti enako postrežem.

Tvoj

France.

V Postojini, 12. grudna 1882.

5 .

(Zahvalni list.)

Spoštovani gospod stric !

Včeraj mi je moj dragi oče izročil Vaše ljubo
pismo in lepo knjigo, ktero ste mi blagovolili po¬
slati za godovno vezilo. Preserčna hvala, dragi
gospod stric. Ne morem popisati veselja, ktero
sem imel, ko sem jo začel pregledavati in ko sem
toliko sprelepih podobščin v nji našel. Pridno bodem
prebiral v nji rastlinske popise in primerjal podobice
z živimi rastlinami.

Vaš

hvaležni stričnik
Bogumil.

V ... dne ... .

6 .

(Naznanilo in prošnja.)

Draga prijatlica !

Včeraj na večer nam je ljubi oče nazaj prišel,
prej kot smo se ga nadjali in kot je sam namenjen
bil. Razveselili smo se, ali naše veselje se je koj

skalilo, ko smo zveclili, da ga je bolehnost prisilila,
tako hitro verniti se. Lotila se ga je namreč mer-
zlica, ktere se že štirnajst dni ne more znebiti. To
ga je jelo zelo skerbeti, ter raje ni čakal, da bi
doveršil opravila, zaradi kterih je bil izdoma, mar¬
več je podvizal k svojim nazaj. Blaga mati upa
sicer, da drug zrak in domača postrežba očetu
krnali zdravje poverne. vendar je v velki skerbi
:za-nj in ga nagovarja, ta bi se s kterim zdravnikom
posvetoval.

Znano Ti je pa, ljuba prijatlica, da ima naš
oče od nekdaj veliko zaupanje do vašega hišnega
zdravnika, gospoda I. I. Zato Te po materinem na¬
ročilu sprelepo prosim, nagovori ga, da bi berž ko
more k nam v I. prišel, očeta pogledal in njega
kakor tudi nas umiril.

Nekoliko nas pa tolaži že to, da se oče do
zdaj še dobro počuti, če prav se je bal, da se danes
merzlica poverne. Bog daj, da bi tako ostalo! Mo¬
rebiti je to nasledek premenjenega zraka, ker pra¬
vijo, da ta prememba najraje pomaga pri merzlici.
Upajmo, vendar preveč se na to ne zanašajmo.
Vsikakor nas bi zdravnik najbolje potolažil.

Prosi ga torej, naj krnali pride, in prejmi na¬
prej mojo serčno zahvalo za to prijaznost, ktero
nam izkažeš.

Tvoja

odkritoserčna prijatlica
I. I.

V I. dne 8. vinotoka 1882.

140

7.

(Poročilo in prošnja.)

Prespoštovani gospod doktor!

Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, pre¬
cej naznanili, ako bi se stan bolnega brata utegnil
na huje oberniti. Žali Bog, da se je tako zgodilo.
Zadnjo noč se prav nemirno spal; tožil je, da ga
glava hudo boli in včasih se mu je vzdigovalo. Kakor
ste ukazali, dal sera mu zapisanega zdravila ob
določeni uri. in prosim zdaj, da bi ukazali, kako
mi je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni,
ako bi blagovalili bolnika še danes obiskati. Ako bi
Vam pa opravila tega ne dopuščala, lepo prosim,
la bi mi po človeku, ki Vam to pismo odda, vedeti dali,
kaj naj storim do takrat, ko Vam bode mogoče priti.

Vaš

ponižni služabnik

V I. 29. grudna 1882. I. I.

8 .

(Popraševanje.)

Preljubi brat!

Kmali bo leto preteklo, la nismo besedice sli¬
šali od tebe. Zdaj smo iznenada zvedeli po popot¬
nem človeku, da si v Celju v kovačnici gospodarja
I. 1. Lahko si misliš, kako smo mi vsi zavoljo tebe
v skerbeh bili, ter se nismo mogli načuditi, kako
nam moreš kaj takega storiti, ko vendar veš, da te
vsi serčno ljubimo.

141

Naznani nam torej berž, kako se ti godi, kako
ti je do zdaj bilo in zakaj si tako dolgo molčal V

Za terdno se nadjamo, da tega našega popra-
ševanja ne pustiš v nemar, sicer bi morali misliti,
kakor pravi oče, da si pozabi! na četerto Božjo
zapoved.

Mi doma smo, hvala Bogu, vsi zdravi in veseli.
Serčno te pozdravljajo oče in mati, drugi bratje, .
sosebna tvoj

zvesti brat
Tomaž.

V Novem Mestu, 16. kimovca 1882.

9.

(Volilo ali čestitanje.)

Preljubi oče !

Vaš god spominja me mnogih in velikih dobrot,
za ktere sem Vaši ljubezni hvalo dolžen. Čutim, da
nisem v stanu Vam te ljubezni poverniti, in vem tudi,
da naj počnem, kar koli . ne bi mi bilo mogoče
poplačati Vam vseh tistih skerbi, ktere sem Vam
prizadjal, odkar sem živ, ali popolnoma nadomestiti
dobrot, ktere sem iz Vaših rok prejel.

Na misli so mi tudi blagi opomini , s kterimi
ste tolikrat spodbadali me k marljivosti, svarili me
zaradi mojih slabosti in napak, in sploh kazali mi
travo pot. Vem dobro, da ste blagi in prizanesljivi
Jo svojega otroka in da zahtevate samo to, kar
s svojimi močmi storiti more. Pa kar morem,  to
hočem z Božjo pomočjo tudi storiti; hočem biti

142

poslušen in priden in v vsem Vaše ljubezni vreden.
Vsak dan hočem prositi svojega nebeškega Očeta
za milost, da me poterdi v tem mojem sklepu.

In ako Vašim željam zadostim ter mi se posreči,
da Vam zares veselje storim, tedaj bode, predragi
oče, izpolnjena moja najserčnejša želja. Daj vsemo¬
gočni Bog, v čegar roki je vse vaše življenje, da
bi dnevi Vašega življenja srečno in veselo tekli; naj
Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram
hvalo vedeti, meni pa naj ohrani Vašo očetovsko
ljubezen.

Poljubljaje Vam, dragi oče, roke sem in
ostanem v s

V 3. S

pokorni sin
Štefan.

A' Podragi. 16. sušca 1882.

10 .

(Vošilo za novo leto.)

Predragi starši!

Priserčno me veseli, da Vam spet morem vošilo
za novo leto pisati. Ker ste tako dobri, Vas bode
ljubi Bog še prav dolgo zdrave in vesele ohranil;
in Vam še veliko veselja dal doživeti. Jaz bom
storil vse, s čimer bi Vas razveselil, bodem pridno
učil se in Vas lepo ubogal. To vam danes obljubuje,
in bode tudi izpolnjeval

Vaš

hvaležni sin

V . . . dne . . . Janez.

143

(Prošnja za odpuščanje.)

Predragi stariši!

V poslednjem pismu mi očitate moje dozdanje
obnašanje. Zaslužil sem to; kajti lahkomiselno sem
ravnal, in ne tako, kakor se spodobi sinu. Glo¬
boko čutim, da sem to svarilo zaslužil in da nisem
vreden Vaše ljubezni.

Preudaril sem vse, kar mi v svojem listu na
seme pokladate, ter sem sklenil pred Bogom, da
mi volja Vaša od zdaj bode sveta postava, da se
bodem pridno in v šoli spodobno obnašal. Moj
součenec Juri, ki me je k marsikteremu nepremiš¬
ljenemu djanju zavedel, ne sme več k nam zaha¬
jati ; na mojo prošnjo mu je to gospodar prepove¬
jta!. Gospod učitelj mi je dovolil, da zamujene
naloge ob pervih praznikih dodelam in dotegnem.
petertek in nedeljo se ne ganem iz hiše ter bodem
neprehehoma delal, dokler ne doženem, kar sem
prejšnje dni zamudil. Za terdno Vam obljubujem,
da se hočem poboljšati in da Vam vse žive dni
več ne napravim žalosti, kakoršno ste zdaj zavolj
mene imeli. Osrečujte me zopet s Svojo ljubeznijo!

Odpustite mi napake, ki jih iz celega cerca
obžalujem in kterih slabe nasledke spoznani; z vso
močjo si bodem prizadeval, da se nič več ne pregrešim.

Ko to dopišem, ljubi stariši, dognano bode moje
delo današnjega dne, in predno ležem, hočem samo
prositi Očeta nebeškega, da bi mi podelil moč

144

k izpolnjenju mojega sklepa in tako drage moje
stariše oveselil s tolažbo, da imajo še v meni posluš¬
nega in hvaležnega sina. Naj nocoj zaspim v ter-
dnem zaupanju, da se na me ne jezite, da mi zopet
verjamete, in da še priserčno ljubite

Svojega

skesanega sina
Janeza

V Kranju dne 15. ročnika 1882.

12.

(Izgovor.)

Ljubi prijatelj!

Bukve te - le si imel že pred osmimi dnevi
dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Priznavam,
da sem kriv, in prosim Te, da mi ta pot odpustiš.
Mogel bi se sicer z nečim izgovoriti, pa se bojim,
da Ti ne bode zadosti. Knjiga namreč je bila pred
osmimi dnevi zares pripravljena, da se nazaj pošlje.
Tu pride k meni najin prijatel Milan, zapazi knjigo,
popraša me, kaj ima v sebi, in ko to zve, hoče jo
po vsi sili imeti ter si jo za nekaj dni kar vzame.

Če Ti je on to res sam naznanil, kakor mi je
obetal, tega ne vem. ali to vem, da samo zaradi
njega nisem bil mož beseda. Odpusti, dragi prijatelj,
in preženi nevoljo s to mislijo, da je Tvoja knjiga
dvema prijateljema pripravila nekoliko prijetnih ur.
Milan mi vsaj piše, da mu je neizrečeno v serce
segla; pa tudi jaz Ti moram reči, da mi je od
kraja do konca kaj zanimljiva bila. Kadar se

145

snideva, hočeva se ko se Tvoje čelo zopet raz¬
vedri, — obširneje pomeniti o ti prelepi knjižici.

Ne vem, ali bi smel po tem takem k današ¬
njemu pismu pristaviti prošnjo, da mi spet kake
bukvice posodiš? Pripravljen sem na ostre pogoje,
če mi hočeš ustreči; bodi pa prepričan, da rad
tudi najostrejše izpolnim, samo da svoj pregrešek
popravim.

Serčno Te pozdravlja Tvoj

Bogoslav.

V I., dne 18. velikega serpana 1882.

13.

ČPrijateleko očitanje.)

Dragi prijatelj!

Štiri mesece je že, da mi nič ne pišete; ter še
danes odgovora nimam na svoje zadnje pismo. To
molčanje mi malo predolgo terpi, in začenja se mi
čudno zdeti. Mislim im premišljujem, kaj bi bilo
temu vzrok; pa ga ne morem nikakor najti.

Ste li morebiti bolni? To menda niste. Ali ste
Se podali na pot? To v tem letnem času ne more
lahko biti. Ali morda me več nimate radi? Na to
še pomisliti nečem. - Tako si zdaj zmislim en
vzrok Vašega molčanja, zdaj ga spet zaveržem; in
nazadnje mi pri vsem tem ne ostane drugo, nego
misliti si, da nekaj vendar le mora temu vzrok biti.

Res je. da dolgo molčanje ni da bi moglo (mo¬
ralo) biti znamenje razdertega prijatelstva kakor

Slovenska Slovnica. 'j (l

14(5

tubi pridno dopisovanje še ni dokaz stanovitnega
prijateljstva. Ali ker ste prej tako pridno in pitno
odgovarjali na moja pisma, djal bi, da sem se nekako
razvadil, verli tega so se Vaša prijazna poročila mo¬
jemu sercu tako priljubila, da mi. odkar molčite,
zmeraj nekaj manjka; tudi sem v skerbeh za Vas.
Prosim Vas torej, dragi prijatelj, rešite me teli misli,
ki mi nepokoj delajo, povejte mi če tudi le z ne¬
koliko versticami, da ste živi in zdravi, in da ste
s svojo ljubeznijo vdani

svojemu vernemu

Janezu.

V Gorici, dne 6. prosinca 1882.

14.

(Povabilo.)

Dragi Peter!

Izpolnjena je moja vroča želja. Kavno danes
sem prejel od svojega dobrega očeta list, v kterem
mi, — dobivši ugodna sporočila o meni, — do¬
pušča, da na šolske praznike s seboj pripeljem pri¬
jatelja součenca, ki se je izverstno učil.

Kdo je ta tovariš, tega Ti ne potrebujem še
le dopovedovati. Poskerbi samo za to, da bodeš,
kakor bo preskušnja storjena in spričevalo v Tvojih
rokah, berž pripravljen na odhod in da z menoj
vred nemudoma mestu pleča oberneš. Bodi si pa
v svesti, da ne prideš med tuje ljudi. Moji stariši
Te že poznajo iz mojih pisem, in Tvoja odlična
spričevala bodo dobro misel, ki jo imajo o Tebi,

147

še zvišala. Kakor meščanu pa Ti bo dobro djalo,
da bodeš nekaj tednov cisto gorsko sapo dihal;
in jaz si bodem prizadeval, Tebi svoj dom, kolikor
bo mogoče, prijeten storiti.

Kadar svojim dobrini starišem naznaniš, kar
Ti tu pišem, ne pozabi priporočiti me in reči jim,
da prihodnjo nedeljo sam pridem, prosit jih v oče¬
tovem imenu, da Ti dovolijo iti z menoj.

Priserčno Te pozdravlja
Tvoj

zvesto vdani
France Podgornik.
V L, dne 24. malega serpana 1882.

15.

(Priporočilo.)

Ljubi prijatelj!

Mladi Jugovič, ki Ti izroči ta listek, hodil je
tukaj pri nas v šolo, in zdaj so ga njegovi rodi¬
telji poslali v Ljubljano, da se tam uči tergovino.
Kako bi mu ljubo bilo. v tako velikem mestu, kjer
nima ne ene znane duše, da najde saj enega pri¬
jatelja, kteremu bi se mogel pridružiti in ki bi mu
včasi z besedo in djanjem na roko šel; tega ti,
dragi Šimen, ne potrebujem razkladati.

Za to bi mu iz serca rad polajšal toliko te¬
žavni stan; to da v tem oziru nimam razen Tebe
nikogar, komur bi svojega ljubljenca Jugoviča pri¬
poročiti mogel.

10

148

Sprejmi torej prijazno tega mladeniča; berž
se Ti bode prikupil. Pa je tudi vreden Tvojega
prijatetjstva in zaupanja, kajti poznam ga že več let
in Ti morem povedati, da je pameten in pošten
mladenič, prijeten tovariš, in pa zanesljiv, zvest in
veren prijatelj.

Z eno besedo, sprejmi ga tako, kakor si mene
sprejemal, ko sem v Ljubljano prihajal vedrit se
v Tvoji prijatelski tovaršiji, ter bodi prepričan, da
napraviš veliko radost

svojemu

odk ritoserčnemu prijatelju
Andreju.

Na Reki, 3. vinotoka 1882.

Pouk.

Pismo ali list je sploh pismeno poročilo.,
namenjeno neki osebi (včasi tudi več osebam)..
Pismo je namesto ustnega pogovora. Tudi pismene
vloge na visoke osebe, da se spomnijo kake ustno
izrečene prošnje (Pr o m e mori a, spomenica),  in
pa prošnje podane oblastvu (gosposki,) so p i s m a
glede na zapopadek, samo da po vnanji podobi uradno
lice dobivajo. Pismo ali list obseza v sebi to,
kar bi pisec temu, kteri ga prejme, z besedo
povedal, ko bi gal imel pred seboj. Ako na pismo
pride odpis ali odgovor,  ali če si dve ali več
oseb ena drugi pišejo, tu postane med njimi
d o p i s o v a nj e (korespondencija).

List je pismen sestavek in kakor tak mora
imeti na sebi vse lastnosti, ki se od dobre pisave
sploh zahtevajo. Kdor se je torej naučil to. kar
misli, na tanko, določno in jasno zapisati, ta bode
tudi znal pismeno poročilo na koga sestaviti tako,
da svoj namen dosegne. Toda ni še dovolj v listu
paziti samo na to, kar se hoče komu poročiti.

Vsak drug sestavek je pisan brez ozira na
bravca, bodi si ta ali drug; med bravcem in pi«avcem

150

ni nobene posebne zveze, ali vsaj ni, da bi mogla
biti. List nasproti je namenjen vselej neki določni
osebi; iz njega se mora torej viditi, v kteri osebni
zvezi so eden do drugega tisti, kteri si dopisujejo.

M a to je treta paziti temu, kdor pismo piše,
in deržati se mora posebnih pravil, ki zadevajo
nekaj pisavo, t. j. način, kako, in red, po kterem
se dopovedujejo misli, ki se hočejo komu naznaniti
(listovni zlog), nekaj pa vnanjo podobo ali
■obliko,  ki jo ima list ali pismo. Nektera teh pravil
imajo svoj začetek le v sprejeti navadi, pa bi gre¬
šil zoper lepo šego in vljudnost, kdor bi jih pustil
v nemar.

a)  O pisavi ali zlogu v listih.

1.  Kadar se zgovarjamo z drugimi, moramo
■deržati se nekih postav, kterih ne sme zanemarjati,
kdor ho. e čislan biti kakor človek omikan in
čednega obnašanja. Karkoli se v spodobni
družbi sme govoriti, dopuščeno je tudi
v pismu povedati.

2. Ker pri pisanju pisma imamo več časa in
miru. da reč premislimo, kakor pa pri ustnem
pogovoru, za to lahko besede skerbneje izbiramo
in misli bolje zverstujemo, kakor pri pogovoru, ko
se beseda za besedo naglo izgovori, in izgovorjena
naglo prejde. ter se marsikaka nepravilnost ne
opazi ali vsaj ne zameri. Pismo pa po navadi paz¬
ljivo beremo, beremo časi po večkrat in bero ga
nor d a tudi drugi, kterim ni bilo pisano.

Po tem. kako je pisano, sodi se o pisavčevem
umu, o njegovi omiki in njegovem značaju. Kdor
tedaj piše pismo, naj dobro preudari, kako ga na¬
piše, da bode po slovniških pravilih uravnano,

3. Kdor pismo prejme, more se ravnati samo
in edino po tem, kar je pisano, ter mu ni moči,
kakor se to godi pri besednem pogovoru, oberniti
se na pisavca, — ki ni pričujoč, — naj bi mu to
ali ono bolje pojasnil ali terdneje dokazal. Za to
je treba, da pismo določno in očitno naznanja, kar
se hoče poročiti, in misli morajo biti tako v red
djane in ubrane, da je lahko razumeti, kaj prav
za prav hočemo s pismom.

4. Če se že pri ustnem pogovoru mora človek
ozirati na to, s k o m se pogovarja, kaj še le pri
pismeni menitvi. Drugače govorimo in pišemo, če
je ta, s komer povorimo ali komur pišemo, nam v
rodu, naš dobrotnik, naš prijatelj, naš višji ali
podložnik, če je zdrav ali bolan, če je mož sivih
las ali nežen deček, če je vesel ali žalosten,
malobeseden ali zgovoren. Kaj zastran tega le
nekaj v misel vzamemo. Višji stan zahteva globoko
spoštovanje  in včasih tudi veliko poniže¬
vanje,  nižji stan pa vsaj tisto čislanje in
ljubezen,  ktero moramo sploh vsakemu človeku
izkazovati. Z občutljivim in bolehnim človekom
moramo n e ž n o in rahlo,  s pri jateljem in
znancem z zaupljivo  o d k r i t o s e r č n o s t j o
ravnati; vsem pa mora iz celega poročila biti
očitno, da je mišljenje in čutenje, kakoršno se

J 52

razodeva iz pisma, v resnici pisavčevo
mišljenje in čustvo.

5. Dostikrat je že prav ponevedoma ktera ne¬
premišljena ali napačno zabernjena beseda, kaka
dvoumnost bila kriva, da pisavec s pismom ni do¬
segel, kar je želel, marveč da je še škodo in za¬
mero imel. V izbiranju besed previdni  m biti
veleva nam tudi ozir  na zvezo, ki je med nami
in tistim, komur pišemo. Najbolje nam pomaga
pri tem, če smo ponižni ali skromni.

Kdor nima navade, sam sebe hvaliti in po¬
vzdigovati , ta. se ne pregi eši tako lahko zoper
spodobnost in vljudnost¬
ih O vnanji obliki listov ali pisem.

Vse, kar se ne tiče na ravnost reda, po kterem,
in načina, kako so izrečene misli, ki jih pismo v
•sebi ima, vse to se šteje k vnanji obliki. Sem gre:

1. Ogovor,

2. vvod,

3. sklep ali doveršek s podpisom.

1. V ogovoru  imenujemo osebo, kteri je
list namenjen, z oznamenilnimi besedami, dajemo ji
naslov.  Za prijatle in znance najdejo se lahko
take besede; tu govori prirojeni čut in ta nam da
tudi spoznati razloček, ki je po vsebini pisma treba
pri odgovoru na-nj paziti. Ta čut nam poreče, ali
bodemo, kadar pišemo prijatelju ogovorili ga:
,.dragi ali dobri, ljubi prijatelj, preljubi,
predragi, s p o š t o v a ni, m n o g o c e n j eni,

15 :?

preljubljeni prijatelj! Ravno tako bode omi¬
kanemu človeku lahko presoditi, ali kaže prijatla
ogovoriti po okolščinah, ki so v pismu obširneje
omenjene, ima li namreč pisati: „Moj srečni  ali.
nesrečni, moj žalostni, ubogi, s k e r b n i,
prizanesljivi  p r i j a t e 1 j! “ itd.

Drugače pa je, kadar se piše tujim in nezna¬
nim, starejšim in više postavljenim, in sploh takim,
s kterimi nismo v prijatelski zvezi in razmeri..
Dobra olika in šega zahteva tukaj, da jih ogovo¬
rimo z navadnimi imeni ali naslovi  *).

V listih na dobre znance sme se ogovor vplesti
tudi v pervi stavek ali pa se postavi listu na čelo;
n. pr. „Ne bi mi, dragi prijatelj, bil mogel bolj,
ustreči itd.“ ali pa:

Dragi prijatelj!

„N’e bi mi bil mogel colj ustreči itd.“

V drugih pismih pa stoji ogovor zmerom nad
pervo verstico, in ten: više nad njo, čim višja je-
oseba, kteri se piše.

Tudi sredi lista, kjer v pismih na prijatle in
znance stoji zaimek „ti“ ali „vi,“ rabijo se včasi
ogovori prejemnikovemu naslovu primerni, n. pr.
„Vaše Blagorodje, Vaša Milost" itd. **).

*) V pridavku so popisani najnavadniši naslovi za
ogovor, za pismo samo, za podpis in nadpis na
pismih.

**) Pišejo se najraje taki naslovi z velikimi začetnimi čer-
kami.

154

2. V v o d pisma pripravlja na njegov zapo-
padek. Po navadi se v njem omenja prilika ali
vzrok, zakaj pišemo. Pri prijatelskih pismih to ne
dela take težave kakor pri drugih. Kolikor laglje
in prosteje vvod na zapopadek pelje, toliko bolji
je. Da se pa v tem vselej prava struna zadene, za
to je treba dolge vaje v pisanju pisem.

Y zgled in na izbiranje naj stoji tu nekoliko
takih vvodov:

imam čast, naznaniti Vam itd.

Veseli me, da Vam morem dati ugoden odgovor na Vaš
list itd.

Nadjaje se, da Vašemu Blagorodju ustrežem, dajem Vam
vedeti, da —

IS'e zamerite, da Vaše naročilo tako kesno izveršim.

Vsemu svetu znana plemenitost, prijaznost in dobrotlji¬
vost Vašega Blagorodja dajejo mi serce, da se v stiski
■k Vam zatečem. Jaz sem namreč itd.

Dovolite, prečastiti gospod, da se na Vas obernem v neki
reči, ktero morem samo Vaši prijazni dobroti razodeti —

Močno mi je žal, da Vam ne morem izpolniti želje,
izrečene v cenjenem listu -—

Upam, da si za terdno prepričan o mojem odkritoserčnem
■sočutju do Tebe, ter da ne bodeš štel za golo vsakdanjo
navado, če Ti tudi pri zdanjem radostnem prigodku izrečem
svoje serčno veselje itd.

Zanašaje se na Vašo pravičnost, derznem se Vam, pre-
blagorodni Gospod, vestno in odkrito razložiti dogodek, ki me
je pripravil v nevarnost, zdeti se nevreden Vašega zaupanja,
ter mirno prepuščam Vam, da Sami razsodite, sem li v teh
■okolnostih mogel drugače ravnati.

3. Sklep.  Kakor mora pismo imeti priličen
vvod, tako mu se hoče tudi dobrega sklepa ali
konca.

Sklep se podaje najlagije iz tega, kar pismo
obseza, ter je najbolje, da stoji s tem v neki no¬
tranji zvezi. Če se pa tako ne more, odločiti je
poseben odstavek sklepu pisma, ki se v drugem
tudi, kakor ogovor, ravna po višjem ali nižjem
stanu tistega, komur pišemo.

Pisma znancem in prijatlom zaveršujejo se

navadno tako nekako:

Bodi zdrav! Z Bogom!

Želeč vsega dobrega Tebi in Tvojim, sem in ostajem
Tvoj —

Ostani z Bogom in ljubi svojega zvesto udanega —

Priserčno Tebe in Tvoje pozdravljaje, sem in bom vedno
Tvoj —

Bodi prepričan, da ne neham nikdar biti Tvoj zvesti
in odkritoserčni prijatelj —

Z Bogom, daj ter kmalu razveseli z odgovorom svo¬
jega ---

V duhu s Teboj žaluje Tvoj zvesti prijatelj

Tvoje dozdanje prijateljstvo mi je porok, da tudi zdaj
ne ostane neuslišan Tvoj —

BogYas obvaruj in daj Vam učakati veselja nad Vašim —

>S celega serca sem Tvoj —

Pozdravi svoje in spominjaj se svojega —

Ne pozabi ni na tujem svojega nekdanjega in zdanjega
odkritoserčnega prijatelja —

V pismih namenjenih manj znanim ali pa višjim
treba je skerbno izbirati besede, s kterimi jih skle¬
nemo. Taka pisma se sklepajo po navadi z zagotovilom
spoštovanja in vdanosti ali pa s prošnjo za daljo
prijaznost in dobrotnost, blezo tako le:

Z globokim poštovanjem podpisuje se —

' S popolnim (neomejenim) spoštovanjem štejem si v čast
imenovati se —

156

Z največjim spoštovanjem ['odpisujem se (imenujem se)
Vaše Blagot odnest i —

Z resničnim (posebnim, odkritoserčnim, najodličnejšim,
stanovitim) poštovanjem Vaše milosti —

Sprejmite, Preblagorodni Gospodi zagotovilo globokega
spoštovanja, s kterim se podpisuje —

Priporočaje se ponižno Vaši blagi prijaznosti (dobroti)
86 m —

Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše dobrote bila bi tako
velika, kakor je vsegdar bilo poštovanje, s kterim ostajem —

Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagorodnosti
izročujoč, imam za čast, da se podpisati morem —

V pismih na najvišje osebe. n. pr. kneze v-
s k e g a rodu,  povečavajo se ta zagotovila vdanosti
na koncu še bolj:

Z najglobokejšo spoštlivostjo sem (ostajem) —

Poln veselega upanja pričakujem, da bo milostivo (de-
brotljivo) uslišana moja ponižna (] reponižna) prošnja, ter osta¬
jem z najglobokejšim spoštovanjem —-

V pismih na višjo in odlično gospodo dodaj e
se na koncu še tudi navadni naslov, ki se vjema
z naslovom v ogovoru in v listu rabljenim, ter se
postavlja na koncu sredi verste, n. pr.

Imam za čast z iskrenim poštovanjem podpisati se
Vaše Blagorodnosti

vdani služabnik
I. I.

ali:

Ponižno nadjaje so milostivega uslišanja ostajem z naj¬
globokejšo spoštljivostjo (blagočestivostjo),

Vaše Šofje Milosti

prepokorni služabnik
I. I.

157

ali :

Ponižno podpisani bode si vseskozi prizadeval, da bi se
prejete dobrote vrednega skazal. ter ostaje z najglobokejšo
vdanostjo

Vaše cesarske Visosti

najpokornejši služabnik
L I.

V pismih (vlogah, podneskih) na gosposke,
zbore, društva  itd. izpuščajo se sklepne be¬
sede ter se na konci postavlja samo podpis,  kraj
in dan.

Podpis  tega, ki pismo piše, ima po navadi
razen kerstnega imena in priimka še izraz spošto¬
vanja in vdanosti do tistega, komur se piše; n. pr.
tvoj iskreni brat I. I. Vaš pokorni sin. — Tvoj
odkritoserčni prijatelj. — Vaš vdani, verno vdani
(voljni, pokorni, najkvaležniši) služabnik 1. I. itd.

V podpisu, zlasti kadar se tujemu piše, mora
ime biti razločno pisano.  Globoko spoštovanje
mislimo, da kaže, če se med sklepom pisma in
podpisom pusti več prostora * praznega ter se ime
postavi doli na desno prav na Kraj pisma. 1' pismih
na osebe, s kterimi prej nismo bili v nikaki zvezi,
dodaje se podpisu imena in priimka tudi stan pi-
savčev in po okolnostib še stanovališče.

Potrebna reč, ki se ne sme izpustiti, v pismu
je. da se naznani kraj.  kjer, in leto, mesec in
dan,  kdaj je pismo pisano. Pisavcu je nabolj pri¬
ročno, če vse to na koncu postavi, ter se tudi
(zlasti v pismih na višje) navadno zapisuje n a
levo  pod zadnjo versto samega pisma. Za onega

158

pa, ki pismo prejemlje, zopet je zložneje, da kraj,
leto in dan najde berž na začetku; za to se rado
(v opravilnih sestavkih vselej) postavlja na desno
nad ogovorom. Pa naj se že dene od kraja ali na
koncu, samo da se ne izpusti.

Pismo brez naznanjenega kraja in časa ne
samo da očitno kaže pisavčevo nemarnost, temuč
mnogokrat izgubi tudi svojo vrednost za prejemnika,
ker se to ali ono poročilo sodi tudi po času, kdaj
je pisano, ter je marsikaj, o čemer govori pismo,
še le mogoče prav razumeti, če se primerja čas.

4. K vnanji obliki lista se šteje tudi pisanje,
kakšno namreč je, potem p a p i r, zavite  k, n a d-
pis  (adresa) in pečat.

a)  P i s. Včasih ne more biti drugače, kakor
da se list z naglo roko napiše. V listih na znance
in prijatelje ni v tem velike zamere, samo če so
misli v dobrem redu postavljene , razločno izrečene
in tako zapisane, da se dado brati.

To da vselej je to le izimek in izimki so red-
koma dopuščeni. Že vljudnost in spoštovanje do
prejemnika hoče, da smo pri pisanju paznejši in
marljivejši, a nemarnost v tem nam utegne časih
tudi škodovati.

Pred vsem drugim pismo bodi razločno  pi¬
sano, da se brez spotike prebrati da, in da ne bode
nikake pomote. In ker vsak želeti mora, da bi se
že z vnanjo podobo pisma prikupil temu, komur je
namenjeno, to naj si prizadene, da bode pisanje
tudi za oko kar je moči lepo. Nespodobno je in

159

nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža, iz-
sterže, med verste zapiše ali popravi; komaj da se
kaj takega v prijatelskih pismih spregleda. Tudi
se ne spodobi odpraviti list s peskom tako posut,
da ga prejemnik mora otepati. pralno ga bere.
Da vzamemo d o b r o, terno  ti  n t o,  to zahteva
že razločnost.

h)  i’ a p i r. Za pismo je treba vzeti č i s t, o b r e-
z a n papir. Barvni  papir se sme sploh rabiti pri
istih na znance; sicer pa se jemlje bel, likan papir,
kakoršen se prodaje pod imenom 1 i s t o v n e g a ali
pisemskega  pa  p i r j a.

Za pisma na k n e ž e v s k e osebe  in za vloge
na gosposke  jemlje se cela pola, podolgoma v
sredi pregnjena; za pisma na višje  in za opravilne
liste pa se jemlje pol pole pregnjene na četertine
(četverka, Quartformat)  in za prijatle in znance naj¬
več četertina pole, pregnjena na osmine (osmerka,
Octavformat).  V vsakem pismu pušča se zgoraj in
zdolaj kakor tudi na levi strani čist ali prazen pro¬
stor in sicer po velikosti papirja. 1

c)  Zavitek.  V redu bi bilo, da se nobeno
pismo ne pošlje brez zavitka (couvert),  ker je le
tako mogoče ubraniti, da se ne umaže, ko vendar
vsak želi, da pride čisto v prejemnikove roke. Samo
manjša pisemska naznanila (biljeti), po tem prija¬
teljski in opravilni listi smejo se poslati brez
zavitka.  Odperte se pošiljajo tudi dopisnice
(Correspondenzkarten). Pri skladanju pisma je treba
gledati na to, da je oblika všečna in spodobna,

160

do zapopadek (vsebina) ostane skrit zvedičnim očem,
in da. ko se pismo odpre, ni treba začetka iskati. Po¬
doba zavitka ravna se po podobi papirja, na kterem
je pismo pisano. Papir cele pole in pa četverke se
namreč dvakrat pregne, najpred podolgoma, po tem
po širjavi, pri osmerki pa se pregne na tri enake
dele j)0 širjavi. Tako zložen list je prijetne podobe,
tudi se zavitek lahko naredi. Pismu iz cele pole je
za zavitek dosti pol pole  papirja ravno tiste veli¬
kosti, pismu iz osmerke ali osminke pa je dosti č e-
t e r t pole.

d)  Pečat.  Pismo se zapirajo ali pečatijo s
pečatnim voskom ali z oblati.

Važnejša pisma in na odlične (višje) osebe se
pečatijo največ z rude  čim  pečatnim voskom; kader
se naznanja smert ali če žalujoči piše. vzame se
čern vosk, pri pismih na znance pa tudi vosk ktere
druge barve.

Pečat se najpriličneje pritiska prav sredi pisma,
ali vsaj enako daleč od levega in desnega kraja, če
tudi bliže gornjemu ali doljnjemu kraju.

161

e) K a d p i s (adresa). Nadpis je za to, da pismo
pride v roke tistemu, komur je namenjeno. Nadpis
mora pred svem drugim povedati prejemnikovo ime
(kerstno in rodovinsko ali priimek) in pa stano¬
val išče. To mu je najpoglavitniši namen. Vse
drugo, kar se temu dodaje, kakor: stan ali do¬
stojnost, poklic, delo, s komer se bavi itd. s
primernim pridevnikom, — hoče sicer lepa navada,
pa ni bistveno potrebno k odpravi pisma, če ravno
prejemnika bolj na tanko naznanja *). Samo po
sebi se razume, da je treba nadpis prav pazljivo
in razločno pisati, da se lahko bere, ker sicer se
lahko zgodi kaka pomota in neprilika.

Za zgled stoji tu nekoliko nadpisov; pazi in
zapomni naj se, kako so verste razdeljene, ker tako
hoče navada:

1 .

Gospodu

Janezu Istiniču

V

Godoviču.

*) Zastran nadpisa glej: Pridavek.

Slovenska Slovnica.

11

162

2 .

Nadpis pod št. 1 bil bi zadosti samo, če bi se pismo
poslalo po kom, ki dobro poznž kraj in prejemnika.

Ce bi se poslalo po pošti, to bi, ker v Godoviču ni
pošte, pod št. 2. treba bilo pristaviti zadnjo pošto ; še bolj
na tanko se naznani kraj, kadar se, kakor pod št. 3., doda
še dežela, v kteri je tisti kraj, in pa najbližja pošta.

Ni pa vselej dosti, da se dene samo ime in priimek
prejemnikov, per je večkrat, posebno v velikih mestih, lahko
več oseb enega in istega imena, temuč se mora pristaviti še
njegov obert, stan ali poklic in hiša, kier stanuje; n. pr.

163

4 .

11 *

164

Pod št. 4 je dodmo kraju še predmestje in hišn.i šte¬
vilka, pod št. 5 pristavljeno je razen mestne četerti in hišne
številke še ime ulic, nadstropje in število stanišča; za pre¬
jemnika pod št. 4 misli se da ga pismonosec lahko po obertu
najde, v tem ko prejemnik pod št. 5. po svojem stanu na¬
vadno pri kom drugem prebiva.

Če se pa pristavi bolj znano ime tega, pri komer pre¬
jemnik stanuje, kakor pod št. 6., sme se staniščna številka
izpustiti

Priimek piejemnikov se deva ali v 3. pa dež, kakor gori
pod št. 1—3, 5 in 6, ali pa ostaja v 1. padežu, neizpremenjen
kakor pod 4, kar je v slovenščini primerneje in razločneje.

Ako pošiljamo pismo v tak kraj, kjer se govori drug
in ne slovanski jezik, dobro je napisati ves nadpis po nemški
ali francoski, da ga poštar razume.

Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih priporoča
se, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, če je
različno od slovanskega, n. pr. Postojina (Adelsberg), Ipava
(Wippach), Karlovec (Karlstadt), Gramca (Wcifikirchen),
Vcrhnika (Oberlaibach), Pri Fari (Unter-Idria) itd.

S posebno previdnostjo je treba delati, kadar se peča¬
tijo in nadpišujejo pisma, v kterih se pošiljajo denarji ali
važni kakšni spisi.

Tu se je treba na tanko in terdo deržati zaukazov,
kakoršni so zastran tega c. kr. poštam vsak čas dani.

Ako v pismu pošiljamo novce ali denarje  (ki
se pa vozijo po vozni  pošti in ne po pisemski
pošti), moramo jih na nadpisu na tanko razkazati in
pismo s petimi pečati zapečatiti tako, kakor se na
sledeči strani vidi. Kadar se porabi od c. kr. pošte
kupljen zavitek, dovolj sta dva pečata. Na strani,
kjer so pečati, mora se tudi pristaviti ime in stano-
vališče tega, kteri pismo pošilja.

165

Gospod

Juri Premeri

mizarski mojster.
Vloženo v bankovcih:

4 po 10 gld. = 40 gld.

6 po 5 „ =30 „

70

Ljubljana,
Frančiškanske
ulice štev.

Opomba. 1.  Na navadno pismo, ki ne gre prek meje
avstrijskega cesarstva, prileplja se, če ni že zavitek štempljan,
marka (znamka) za 5 krajcarjev, s čimer je poštnina
opravljena. Ako hočemo biti varnejši, da pismo pride na
svoje mesto, lahko ga priporočimo (rekomandiram ; t. j.
plačamo še 10 kr. priporočnine in dobimo od poštnega
uradnika primko  ali r e c e p i s.

Tudi priporočena pisma na pečatni strani dobro je če
imajo zapisano ime tistega, ki jih pošilja, kakor se gori vidi
na denarnem pismu. — Papirnati denarji ali bankovci čez
100 gld. smejo se do 15 lotov teže na pošto oddajati tudi
v nezapečatenem pismu. Če se tako stori, prešteje jih poštni
uradnik, zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim in šti¬
rikrat s pošiljavčevim pečatnikom, odloči poštnino po vagi
in po vrednosti, izda primko in tako je pošta odgovorna ; a
prevzeti znesek denarjev. Če se pa denar prinese v pismu
tako zapečatenem, kakor se tu gori vidi, določi poštni urad¬
nik poštnino ter izda primko za vpovedani znesek.

166

V takem primeru pošta ni porok za to, da je v pismu
res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, temuč samo za to,
da se pismo, kakor je, z nepokvarjenimi pečati izroči, komur
gre. Za to je treba najpred na pečate pogledati in tudi
pismo tako odpreti, da se noben pečat ne pokvari.

j)  Dodatek.  V prijateljskih pismih se pri¬
meri časih, da bi prejemniku radi še nekaj nazna¬
nili, ko smo pismo že doveršili in podpisali. Temu
se pravi dodatek ali pripisek. Tak dodatek je do¬
puščen in včasih celo potreben, če pisavec z njim
utegne kaj nerazločnega razjasniti, kaj neresničnega
popraviti, kaj nepristojnega izgovoriti ali prejemniku
poročiti kaj imenitnega, kar je še le pozneje zve¬
del ali domislil si. To poslednje izgovarja dodatek
celo v poslovnih ali opravilnih listih. Nespodobni
pa so dodatki v pismih, ki jih pišemo zgolj iz
vljudnosti, zahvale ali poštovanja, takisto, kakor bi
bilo nespodobno z kakim odličnim (visokim) go¬
spodom na novo začenjati govor, ko smo se mu že
priporočili.

b) Opravilni listi.

Naroeilni listi ali naročbenice.

A. Pri m eri. -

1 .

Gospodu L. C. Hardmuth na Dunaju.

V Idriji, 21. kimovca 1882.
Lepo vas prosim, da bi mi po zanesljivi poti in
kmalu dobrega blaga in po nizki ceni poslali, namreč:
(10 tucetov svinčnikov zadnje verste.

20 tucetov boljših št. 5 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 5 v nudečem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v rudečem lesu.

Denarje dobite na ravnost po pošti, berž kakor
mi blago nepokvarjeno pride.

S spoštovanjem Vaš

vdani

I. I. kupec
v Idriji, š. 87.

168

2 .

• V Kranju, 15. grudna 1882.

Gospodu Janezu Stepančiču v lpavi.

Zvedel sem po gospodu Peternelu, da imate
na prodaj 100 kvinčev (150 veder) vina svojega
pridelka, in da bi ga vsega skup po 20 gl. kvirič
dali.

Ker bi se rad prepričal o dobroti tega vina,
prosim Vas, da bi mi po pervi priložnosti poslali
sodec (kviuč ali poldrugi kvinč), in kar znese cena
za to, prejmite na pobotnico od gosp. kupca I. I.
v lpavi, ki sem mu zastran tega že pisal.

Če mi bode vino po misli, volja me je kupiti
ga vsega od Vas, samo bi želel jaz, če se to zgodi,
da prepeljevanje vina Vi poskerbite pod svojim
odgovorom, in da za vino naredite pravšni kup.
Naproti pa si bodem tudi jaz v čast štel, z Vami
dalje kupčijo imeti.

S posebnim poštovanjem
Vam
vdani

Pavel Poklukar,
gostilničar.

B. Pouk.  Naročilni listi (Bestellungsbriefe),
kakor sploh vsi opravilni listi, zahtevajo prosto,
natančno in rozločno besedo, sosebno pa je treba

169

na j večje natančnosti v oziru na številke ali cifre in
na imena, da ne bode pozneje kake pomote. Ogovori
se navadno izpuščajo, in namesto ogovora stavi se
v listu gori prejemnikov nadpis. Kraj, mesec, dan
in leto se postavlja tudi zgoraj na desno. Opravilni
list se piše na pol poli v četverki, ter največ zloži
in zapečati brez zavitka, v tem ko se druga pisma
devajo v zavitek, razen če prav kratka in nagla
poročila v sebi imajo.

C. Naloge.

1. Prepišite zgornja lista na listovni papir in
pripravite ju, kakor če bi se imela res poslati.

2. Napišite naročilni list, podoben pervemu,
vzemite pa namesto svinčnikov kako drugo robo.

3. Neki čevljar naročuje pri kožarju I. I. v. I.
več verst usnja, ter določuje poprek ceno in pa
čas, do kdaj naj se mu usnje pošlje. Napišite to
naročbenico!

Ponudni listi ali ponudnice.

A. Prime  r i.

1 .

Vi sokorodna Gospa!

Milostiva Grofinja!

Ravno kar sem zvedel, da je Vaša Milost
sklenila dati v novo sezidani cerkvi v. I. napraviti
stranski altar gotiške oblike- Ker sem jaz že v več
krajih imel taka dela, in so, kakor smem reči,
povsod z menoj bili zadovoljni; derznem se prepo-

170

nižno Vaši Milosti svojo službo zastran omenjene
naprave ponuditi.

Da izkažem svojo zvedenost v tem predelu,
bodi mi dovoljeno, tu v blagovoljni pogled priložiti
narisa dveh altarjev, ktera sem po naročbi visoko-
častitega gospoda K. škofa za cerkvi v. K. in B.
iz lesa izdelal, ter ob enem zagotoviti Vašo Milost,
ako bi me s Svojo naročbo počastili, da si bodem
prizadeval, to delo vestno in kolikor je mogoče
po ceni zveršiti.

Bagovolite, Milostiva Gospa, sprejeti zagoto¬
vitev globokega spoštovanja, s kterim se podpisuje
Vašega Visokorodja

ves vdani služabnik

I. I.

Kraj in dan.

kipar (nadpis).

2 .

Poštovani Gospod!

Pek Janez Germ je dal slovo svojemu opra¬
vilu in jaz sem njegov obert prevzel. Prosim torej,
Blagorodni gospod, da bi z zaupanjem, ktero ste
njemu toliko let izkazovali, tudi mene počastiti bla¬
govolili.

Če bi se primerilo, da bi berž iz začetka ne
ustregel vsem željam častitih jemavcev, prosim,
blagovoljno pripisujte to težavi, s ktero se mora
vsak novinec boriti.

Narskerbneje pa si podem prizadeval, da po
svojih močeh odpravim vsako napako, berž kakor

171

zvem za njo, in da s pazljivo in dobro postrežbo
opravičim izkazano mi zaupanje.

Vašega Blagorodja

vdani služabnik
I. I.

Kraj in dan. pek (Nadpis).

B. Pouk.

V takšnih listih imamo se zlasti varovati in
ogibati dveh napak: da ne obetamo več kot bi iz¬
polniti mogli, in da si ne dovoljujemo besed, s kte-
rimi bi svoje delo na škodo drugih obertnikov
preveč hvalili. Kdor hoče svoje delo priporočiti,
stori najbolje, če se opira na spričevala vere vre¬
dnih ljudi, ali če taka spričevala priloži.

C. Naloge.

Neki mizar se ponuja občini I., da ji na]»ravi
potrebno pohišje za njeno novo šolo. Sklicuje se
na to, da je že več šol s potrebno mizarsko robo
preskerbel, ter obeta, da zgotovi delo za t r i m e-
sece  od dne, ko se mu delo naroči; ako ne bi v
tem času dodelal, dovoljuje, da se mu kolikorkoli
odbije od dogovorjenega njegovega zaslužka.

2, Neki zidar se ponuja c. kr. okrajnemu gla¬
varstvu, da v I. prevzame zidanje nove šole po
uradno poterjenem čertežu za 8400 gld. in da jo
dodela v 9 mesecih, če mu se zagotovi, da mu
občina k zidanju potrebno robo, kakor je ustanov¬
ljeno, peljaj za 70 kr. na zidališče navozi. Voljan
je pak dati 2000 gld. položnine (kavcije);

172

Izgovorili listi ali izgovornice.

A. Primeri.

1 .

Blagorodni Gospod!

S tem listom prejmete naročeno obleko, namreč :
suknjo, hlače in telovnik. Da Vam vsega tega nisem
poslal 1. dan t. m., kakor sem bil obljubil, nisem
sam kriv, ampak kriva je bolezen, ki je zadela
mojega pomagača. Za tako lično delo pa v histrosfi
drugega dobiti ni bilo moči. Prosim torej, Blagorodni,
gospod, da mi za zdaj dobrotljivo odpustite in dovo¬
ljeno mi bodi zagotoviti Vas, da bodem, kar mi za
naprej naročiti blagovolite, hitro in po obljubi dover-
ševal. S polnim spoštovanjem

Vašega Blagorodja

ponižni služabnik

Kraj in dan. I. I.

krojač.

o.

Mnogo spoštovani gospod!

Zelo me je zabolelo, ko sem slišal, da z obla¬
čili, ktera sem Vam te dni poslal, niste popolnoma
zadovoljni, kajti vsegdar je moja želja, da cenjene
svoje naročnike v vsakem oziru zadovoljim. Ako
je pa suknja, kakor Vaše Blagorodje omenja, v
plečih pretesna, tedaj je pogrešek v meri, in tu bi
bil jaz sam kriv. Za to sem pripravljen, suknjo

173

nazaj vzeti in drugo narediti; in celo prosim, da
ini to vsikakor dovolite. Izgubo, ki jo bodem s tem
imel, dovoljno mi poverne zaupanje, ktero mi bode
Vaše Blagorodje kakor doslej tako tudi za naprej
izkazovalo.

Priporočajo se Vaši prijazni dobroti sem in
ostanem s posebnim spoštovanjem
Vašega Blagorodja

vdani služabnik
Matija Premeri.

Kranj in dan. krojač.

B. Pouk.

Mož beseda biti dolžan je ne samo oberinik,
temuč tudi vsak človek; in brez velike sile ne
sme se prelomiti obljuba. Kdor vselej izpolni, kar
obljuci, temu zaupajo ljudje, ki imajo kaj opraviti
z njim; kdor pa svojo besedo lehkomiselno prelomi,
ali svojo obljubo znanemari, izgubi zaupanje in spo¬
štovanje pri drugih ljudeh. Obertnik pa ima posebej
še to škodo, da se z lehkomiselnim obetanjem dosti¬
krat ob gotov dobiček pripravi. Kajti kdor je sam
mož beseda, ne bode dolgo pečal se z nezanesljivim
obertnikom ali rokodelcem. Ako nas torej kaj po¬
sebnega zaderžuje, da obl.jube celo ne moremo
izpolniti ali ne v določeni dobi, to zahteva pre¬
vidnost in vljudnost, da se zavolj tega izgo¬
vorimo,  t. j. da povemo vzroke, za kaj nismo
mogli dostati, kar smo bili rekli. Za to se izgovor-
nice ali izgovorni listi (Entschuldigungsbriefe).

174

izgovor bode takrat najbolji, kadar povedani vzroki
p r e p r i č a j o tega, komur se izgovarjamo.

To se pa ne da naprej določiti, ker so ljudje
različnih misli; kar se enemu zdi silno in neodložno,
lahko se drugemu vidi manj imenitno in prav odlož-
no. Vsikakor pa je potreba, da so razlogi, s kterimi
se izgovarjamo, resnični; kajti resnica na zadnje
vendar le koristi temu, kdor jo izreče, če bi se s
tem tudi kakega pregreška ali kake nemarnosti
sam obtožil.

C. Naloge.

1. Ako primerjamo oba zgleda, vidimo, da je
drugi list pisan po odgovoru na pervi list. Napišite,
kakšen je utegnil ta odgovor biti.

2 .  Gostilničar I. v Ljubljani naročuje z listom
pri kmetovavcu I. v Ravniku nekoliko mernikov
krompirja s tem pristavkom, da mu se blago v
hišo pripravi in voznina v računu posebej postavi.
Tudi se ustanovljuje čas, do kdaj se mora krumpir
pripeljati.

3. Krompir je pripeljan za 14 dni pozneje,
kakor je bil naročen. Prodajavec se izgovarja z
mrazom, ki je bil med tem nastopil, in ki bi bil
krompirju gotovo škodoval, ako bi ga bil ob določe¬
nem času poslal.

175

Opominjavm listi ali opomenice.

A. Primeri.

Kraj in dan.

1 .

Blagorodni,

Prepoštovani gospod!

Konec prosinca t. 1. sem Vam poslal račun za
dela, ki sem jih še lani kakor bukovez za Vas
opravil.

Ker je od tiste dobe že skoraj štiri mesece
preteklo, pa mi še niste mojega računa poterditi
blagovolili, derznem se ponižno Vas na to opomniti
in prositi, da bi teh verstic ne vzeli na zlo.

S spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani

Nikolaj Terpin,
knjigovez.

2 .

Velecenjeni gospod!

Pred dvema mesecema sem se bil prederznil
ter sem pismeno poprosil, da poravnamo naš račun,
ki še od lani za storjena knjigoveška dela stoji.

Vi mi, Blagorodni gospod, od te dobe niste ni
prošnje izpolnili, ni vedeti dali, do kdaj smem
za terdno plačila pričakovati.

S tem sem pa prišel tudi sam v zadrego ter nisem
nekega plačila ob izgovorjenem času opraviti mogel,
kar mi je zelo neprijetno, ker red in natančnost ljubim.

Ker sem si v svesti, da sem Vaše Blagorodje
vselej v pravem času postregel in da cene nisem
presilil, menim, da bi tudi od Vaše strani bil
pravičnega ozira vreden, ter za to silno prosim, da
mi dolžni znesek najpozneje do konca prihodnjega
meseca poslati blagovolite.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani

Nikolaj Terpin,

Kraj in dan. knjigovez.

3 .

Spoštovani gospod !

Dvakrat sem Vas že pismeno prosil, da mi
plačate za delo, ktero sem Vam oskerbel; pa
nisem prejel ni plačila ni odgovora, ki bi vsaj na¬
znanil vzrok. zakaj se tako dolgo s plačanjem obo¬
tavljate. Čakal sem čez pol leta, da bi ne bilo za¬
mere, vkljub veliki zadregi, v ktero je Vaše odkladanje
mene samega pripravilo.

Zdaj pa sem prisiljen, Vašemu Blagorodju
resno napovedati, da me je volja, če me od danes
v osmih dneh ne plačate, pri sodišču pomoči iskati.

Ne zamerite mi, poštovani gospod, teh mojih
odkritih besedi. Za res jaz tega nisem rad storil
niti bi bil storil, ako bi me Vi s svojini obnašanjem

177

na ravnost ne silili, ter bodite prepričani, da od
serca želim, da bi mi ne bilo potreba v resnici
.zgoraj omenjene poti nastopiti.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani služabnik
Nikolaj Terpin.

Kraj in dan. knjigovez.

B. Pouk.

Z opominjavnim ali terjavnim listom (Mahnbrief)
terjamo nekoga, da stori, kar je dolžan, ali kar je
obljubil. Kolikor ponižneje, spodobneje in vljudneje
je takšen list napisan, toliko prej se smemo nadjati,
da bo opominjani storil, kar je dolžan. Druga in
tretja opomenica sme biti že nekoliko resnejša in
ostrejša, nikdar pa ne bodi nespodnobna, če bi se
dolžnik tudi do upnika še tako nedostojno obnašal.
Tuja nevljudnost nas ne opravičuje, da bi tudi mi
bili nevljudni.

C. Naloge.

1. Prepišite liste za primer dane.

2. Napišite opomenico. Plačilo terja kujigar,
dolžnik pa je ravnatelj kake učilnice. Ker opominja-
vec za terdno ne ve, ali je dolžnik račun res dobil,
;za to mora biti močno pazljiv pri izbiranju besed
in pri vzrokih, s kterimi opravičuje svoj opomin.

3. Odgovor na to opomenico. Ravnatelj še ni
dobil računa.

Slovenska Slivnica.

12

4. Drugačen odgovor. Ravnatelj je sicer prejel
račun, pa ga je bil nekam djal, da mu ni pred oči
piv šel, ter je bil pri mnogih opravkih na-nj pozabil.

Prosilni listi (Prosbenice).

A. Primeri.

1 .

(Odznnaj).

Preslavni  c. kr. deželni vladi v Ljubljani
Luka Podgornik, učenec 1. razreda na c. kr.
višji realki v Ljubljani,

prosi za oprost od učnine.

CZ 2 prilogama j

(Odznotraj.)

Preslavna  c. kr. deželna vlada!

(Na pol strani.)

Ponižno podpisani je od začetka tekočega
šolskega leta dijak pervega razreda c. kr. višje
realke v Ljubljani.

A. Spričevalo pod A priloženo, ktero je dobil
konec pervega pol leta, kaže v napredku j) ervi
razred z izverščino,  iz posameznih pred¬
metov pa kakor tudi zastran obnašanja in
marljivosti vseskozi pohvalno sodbo. Glede
imenja sme reči, da je v veliki stiski; kajti njegovi

B. stariši, kakor se vidi iz spričevala pod B  pri¬
loženega, komaj uterpe preskerbeti ga z najpo-
trebnišim za življenje in on sam si pri najbolji
volji ne more še nič zaslužiti.

179

Najponižneje podpisani misli torej, da po¬
stavno dopuščene oprostitve od učnine ni
nevreden, ter se derzne prepokorno zaprositi,
da bi mu

Preslavna c. kr. deželna vlada blagovolila
dodeliti to dobroto, ktere vreden ostati si bode
z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti nepre¬
nehoma prizadeval.

V Ljubljani, 24.  svečana 1882.

Luka Podgornik,  s. r.
učenec 1. razreda
na c. kr. višji realni šoli
v Ljubljani.

9 .

Preslavna c. kr. deželna vlada!

(Odznotraj na ]>ol strani.)

Napomžneje podpisani prosi, da bi se njego¬
vemu sinu Francu podelila ustanovina (štipendija)
I., in opira svojo prošnjo na te-le razloge ali vzreke:

A. 1. Njegov sin Franc je po prilogah A

B. in B četerti razred glavne šole z najboljim
uspehom doveršil, ter se nahaja zdaj v pervem
razredu Kranjskega gimnazija.

2. Najponižneje podpisani je v resnici
L. ubožen, ker po prilogi C lastnega premoženja

nima, ter, dobivaje samo 600 gld. letne plače,
mora petero nedoraslih otrok živiti in zrejati.

3. Deržavi služi kakor uradnik že 10 let;
ves ta čas je svoje uradne dolžnosti marljivo

12 *

i 80

izpolnjeval ter njegovi višji niso nikdar imeli

zakaj biti z njim nezadovoljni.

V Loki, dne 15. listopada 1882.

Anton Logar,
kancelist pri c. kr. okraj¬
nem sodišču.

(Odzunaj.)

Preslavni  c. kr. kranjski deželni vladi.

Anton Logar kancelist pri c. kr. okrajnem si*
dišču v Loki, prosi, da bi se ustanovina I. pode¬
lila njegovemu sinu Francu, učencu pervega raz¬
reda na Kranjskem gimnaziju.

(S 3 prilogami.)

B. Pouk.

1. Prosilni listi (Gesucke)  imajo v sebi prošnjo
z razlogi podperto na javne gosposke ali posamm-
osebe, pri kterili stoji uslišati jo.

2. Razlogi ali vzroki, s kterimi se prošnja
podpira, morajo biti poterjeni s spričevali, ki se
prosilneniu listu prilagajo.

3. Neke prošnje, n. pr. za ustanovine (štipen¬
dije), za denarno podporo, za izpraznjene službe itd.,
morejo se v nekem določenem roku (času) položiti
pred dotično oblastvo. Ta rok in pa pogoji (uveti).
ktere je treba v prosilnem listu izkazati, oglašujejo'
se po navadi v službenih časnikih.

4. Prosilni listi na oblastva ali gosposke morajo
biti štempljani.

18 !

C. Naloga.

a) Kdo sme prositi za oprostitev od učnine ali
šolnine! S kakimi razlogi se taka prošnja podpira?

Kako dolgo (doklej) terpi dobljeno oprostilo
sploh? posebej?

b) V uradnem oglasniku Ljubljanskega časnika
bere se to le oznanilo: *)

Kje je treba oddati prošnjo za podelitev take
ustanovine? V čem obstoji užitek te ustanovine?
Kdo ima sploh pravico, oglasiti se za-njo?

Kake priloge je treba prosilnemu listu pridati?
Do ktere dobe se mora prosilni list podati?

*)  Učitelj naj tukaj učencem prebere primeren razpis.

II. Opravilni sestavki.

Računi *).

A. P i' i m e r i.

1 .

V Celju dne 28. maja 1882.

Račun

"blagorodnemu gospodu Štefanu Debelaku v Celju
od Petra Goloba, čevljarja.

Do dobrega prejel 2G gld. 10 kr. avst. velj.
dne 3. rožnika 1882. Peter Golob,

čevljar.

*)  Račun ali rajtenga.

183

Iz hišnega računa.

184

B. Pouk.

1. Pod računom kakor opravilnim sestavkom
razumemo popis oddanega blaga ali storjenega dela
z naznanilom cene za blago in plačila za delo.

Takšen račun se pogostoma imenuje z laško
besedo konto  (v množnem številu konti).

Drugačen pa je hišni račun,  v kterem
se pišejo dohodki in potroški v hiši.

185

2. V računu mora po njegovem bistvu to le
naznanjeno biti, namreč:

a) storjeno delo, oddano blago s ceno vred v
deželskem denarji;

bj čas (dan in mesec), kdaj je delo storjeno,,
blago oddano, po versti na tanko eno za drugim;

c) i m e in stan  tega, od kogar je račun, in
onega, za kogar je;

d) skupni znesek denarjev;

e) kraj, dan, mesec in leto,  kje in kdaj je
račun pisan;

f) podpis  tistega, od kogar je račun;

g) postavni štempelj;

h) poterdilo prejetega zneska.  Po pre¬
jetem plačilu se znesek pobota po navadi na računu
samem z d o 1 a j, pri čemer se v važnejših primerih
skupni znesek s č e r k a m i zapiše. Izpod poterdbe
mora stati svojeročni podpis tega, kteri je denarje
prejel.

C. N a 1 o g a.

1. Povejte ustno, kteri so bistveni členi v prejš¬
njih primerih.

Naredite račun a) za mizarsko delo, namenjeno
neki šoli, b) za knjigoveška dela, in c) o tem, kako
ste sami porabili denar, vam na male potroške dan *).

*)  V nekih okolnostih dal bi se sestaviti račun o stroških, ki
jih učenec svojim starišem napravi na mesec ali na leto.
Taka naloga bi bila zlasti koristna, ako bi učitelj gledal,
da bi posamna števila ne bila zmišljena, temuč iz življenja

186

Pobotnice * *).

A. Prime r i.

Navadne pobotnice.

1 .

Pobotniea

za «68 gld. 30 kr. osem  in  p e d e s e t goldinarjev,
30 krajcarjev avstr, veljave, ktere sem jaz pod¬
pisani od gospoda učitelja Jakoba Sternada ka¬
kor najemščino za pol leta od sv. Jurja do sv. Mihela
resnično prejel.

V Ljubljani, 24. malega travna 1882.

Peter Grižar.
lastnik hišo, št. ... v
Frančiškanskih ulicah.

2 .

Pobotnica.

Poterjujem s tem listom, da mi je gospa Eli¬
zabeta Tominka iz Černič dve sto goldinarjev
austr. veljave, ktere sem ji bil 1. malega serpana
t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi 5%, namreč

vzeta in resnična. Za tega delj bi se bilo oberniti na rodi¬
telje same, da povedč, koliko posamne potrebe, n. pr.
hrana, obleka, poučevanje itd. v denarjih zneso. To bi bilo
koristno in poučno tako otrokom, kakor tudi roditeljem,
in bi potrebno varčnost učilo.

*) Pohotni list ali pobotnica, tudi plači'ni list, plačani list =
k v i t e n g a, k v i t a n c a.

187

petimi  goldinarji, danas popolnem izplačala, ko
sem ji dolžno pismo nazaj dal.

V Ajdovščini, 31. grudna 1882.

Luka Bati6 y
tergovec.

4.

Pobotnica

50 gld., petdeset goldinarjev avstr, veljave, kakor
letno plačo od (.prosinca 1879 do 1. prosinca 1880,
prejela sem popolnoma današnjega dne od gospo¬
darja Jožefa Komana, tukajšnjega gostinilčarja, kar
s tem zahvalno poterjujem.

V Teržicu, dne 1. prosinca 1882.

Neža Kobo,

dekla.

4.

Pobotnica,

Št. 460.

Za petindvajset  goldinarjev konv. denarja,
ktere sem jaz podpisani kakor poluletne obresti,
dotekle od 14. maja 1880 do 14. novembra 1880
od 2000 gld. kapitala dne 14. maja 1880 na obresti,
po 2V a % naloženega danes popolno prejel iz c. kr.
občne blagajnice deržavnih dolgov.

Na Dunaju, dne 19. decembra 1882.

Jernej Gregorič.

188

а.

Pobotnica.

Da sem 185 gld. in 60 kr. sto osemdeset pet
goldinarjev in 60 krajcarev av. velj. za svoja mizar¬
ska dela, po pogodbi od 30. prosinca 1882 storjena
za mestno glavno šolo, iz blagajnice mesta Kranj¬
skega danes resnično prejel, poterjujem tu s svojim
lastnoročnim podpisom.

V Kranju, 25. listopada 1882.

Jovan Kotnik,
mizar.

б .

Pobotnica na delna plačila.

Na sto sedemdeset  in  p e t goldinarjev avstr,
veljave, ki mi jih je gosp. Anton Lesjak, krojač
v Ljubljani, za oddana sukna dolžan, prejel sem od
njega danes osemdeset  goldinarjev avstr. velj.
kakor delno odplačilo.

V Ljubljani, 25. rožnika 1882.

Alojzij Kosmač,
tergovec.

189

i.

Pobotnica.

Gospod Andrej Župančič, tukajšni čevljar, plačal
mi je danes obresti po 5% od 600 gld. avstr. v.
kapitala, dotekle od 1. sušca 1879 do 1, sušca 1880,
namreč trideset  goldinarjev, in po tem mi je
vernil še tri sto goldinarjev od kapitala samega
gori omenjenega.

V Novem mestu, dne 1. sušca 1882.

Podpisana sva danes svoje medsebne račune
preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da
do današnjega dneva nimava ničesar eden od dru-
zega iskati. Za to sva uničila račune in vse spise
o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah ioiela,
ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o
tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost
sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, pod¬
pisala in si vsak po eno vzela.

V Loki. 15. kimovca 1882. Juri Gnezda,

Martin Sobi da,
tergovee.

8 .

Vzajemna pobotnica.

tergovee.
Tomaž Dolinar,
tergovee.

B. P o u k.

Iz zgornjih izgledkov da se posneti:

1. Pobotnica (Quittung)  je pismeno poterjenje,
da je neki iznos denarjev ali dolg ves do dobrega
ali pa deloma (nekaj) izplačan; ali ps, da ste se
dve osebi, ki ste med sabo račune imeli, popol¬
noma ali deloma pobotali. Razen navadnih po¬
botnic  (št. 1 do 5) so tedaj še popotnice od¬
bitne ali na delna plačila  (6 in 7) in zadnjič
vzajemne pobotnice (8).

2. Da bode pobotnica veljala, mora na sebi
imeti postavni štempelj ter odgovarjati ua ta-le
vprašanja:

a) Kdo plača?  (Včasih je dosti ime in prii¬
mek plačujočega, navadno pa se doda še stan in
stanovanje, da ne bi bilo pomote v osebi.)

b) Koliko se plača?  (Da se goljufna pre-
nareja ali popačba ubrani, naznanja se denarni
znesek [sosebno goldinarjev] s čerkami in tudi s števil¬
kami [ciframi] ali gori od kraja ali pa zdolaj na levo).

c) Za kaj se plača?  (Pri odbitnih pobotnih-
cah mora se s čerkami zapisati tudi ves dolžni
znesek, pri popotnicah od obresti pa čas, za kteri
so obresti plačane. Pri pobotnicah zastran obresti
kakega javnega dolžnega pisma [Glej pob. št. 4]
napiše se zgoraj na levo število dolžnega pisma
[obligacije]; še se mora izrekoma pristaviti, kdaj
obresti dotekajo za izplačilo, dan in leto, kdaj
je bil kapital naložen; po kterih odstotkih in kje
je bil naložen. Na to se zapiše ime lastnika na

191

obligaciji stoječega. Če je ona drugemu odstop¬
ljena,  t. j. če je lastninska pravica na drugega
predjana, kar se zapisuje na zadnjo stran obliga¬
cije, to se mora pod obrestno pobotnico postaviti
ime odstopovnika (cesionarja), t. j. tistega, na kogar
je prešla lastninska pravica do obligacije).

d) Komu se plača?  (Ta, kteri prejemlje
naznanjeni iznos, izdatnik je tudi pobotnice. Po¬
treben je lastnoročni podpis njegovega imena in
priimka, včasih je dobro povedati še, kterega stanu,
oberta je itd. Tudi se mora pred dan in mesec po¬
staviti kraj, kjer se izdaje pobotnica.)

e) Kdaj  s e p 1 a č a ? (Pobotnica se navadno
izdaje od tistega dne, kadar je plačano, in to se
razen dne, kterega je izdana pobotnica, še določuje
z besedami „danes“, „današnjega dne.“ Pobotnica
pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v nji za¬
pisano, da je dotični znesek kteri dan prej izplačan,
pobotnica pa pozneje izdana.)

C. Naloge.

1. Oče nekega učenca ima od kerčmarja Petra
Pivca v Celju dobiti 95 gld. 30 kr. avstr. velj. za
vino, in naroči svojemu sinu, da ta znesek prejme
in s pobotnico poterdi. Napišite pobotnico, ki bi se
prilegla temu slučaju!

2 .  Župan mesta I. izroči gospodu tajmoštru
50 gld. v ta namen, da se po enako razdele med
desetero otrok najvišjega šolskega razreda (5 dečkov
in 5 deklic), ki so se v šolskem letu najbolj
odlikovali s pridno hojo v šolo, s pobožnostjo, lepim

192

vedenjem in marljivim učenjem. Učenci in učenke
dado pobotnice za prejeti znesek.

3. Gospod fajmošter I. I. daruje 21. rožnika
1880 farni cerkvi v. I. kapital* 1000 gld. s to do¬
ločbo, da se vsako leto ena polovica dotičnih obresti
po pet od sto oberne na olepšavo Božje veže, druga
polovica pa podeli tistemu učencu farne šole, kteri
se pri očitni skušnji najde da je najizverstnejši. —
Kako bi se glasila pobotnica, ki bi jo obdarovanec
od sebe dajal za prejeti denar? (Pomni naj se še,
da obresti izplačuje cerkvena blagajnica.)

Prejemni listi ali primke (recepisi).

A. Pri m e r i.

Prejemni list.

a) Za osemdeset  goldinarjev avstr, velj.,
ktere mi je Miha  \*n 1 k današnjega dne oddal,
da jih izročim prečastnemu Logaškemu fajmoštru
gosp. Antonu Smrekarju.

Na Ravniku, 7. vinotoka 1882.

Matej Lisjak.

b) Poterjujem s tem listom, da mi je gosp.
Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za mene od gosp.
Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma neoško-
dovano izročil.

V Podragi, 1. kimovca 1882.

Juri Hobat.

B. Pouk.

S prejemnim listom se pismeno poterjuje, da
smo ali za se ali za koga drugega resnično prejeli

193

denarje ali kako drugo reč. Tak list ima sploh
ravno tiste člene, kakor pobotnica; najvažnejše je

1. da se naftanko naznani reč, po tem

2. dan, kdaj se je kaj prejelo;

3. da se pristavi prejemnikov podpis, in

4. če prejemnik ni prejel reči za se, da se pove
oseba, kten je namenjena.

C. Naloge.

1. Premenite prejemni list a), da se bode
začenjal tako:

a)  Miha Volk mi je itd.

b)  Poterjujem, da sem od itd.

c)  Da mi je Miha Volk itd.

2. Z ozirom na prejemni list b)  napišite, kako
bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlati
uri, namenjeni Jurju Hobatu. f

3. Spišite ta-le prejemna lista:

a)  Nekdo je od voznika Jakopa Hrasta  iz
Terziča prejel skrinjo, zaznamovano z A. S. št. 9.
ki po vpovedi ima podobščine v sebi, ter obeta, da
jo v treh dneh odpravi gosp. učitelju Kvasu  v
K r a n j.

b)  Gospodar Baštijan Kopun  iz Žavca je
prejel sod vina zaznamljen z B. 0. 5. in zapečaten,
da ga pošlje poštarju v Vransko.

Hranilni listi ali hranibeniee (depozitke).

A. P r i m e r.

Tukajšnji knjigar gosp. Stefan Gostiša
mi je danes dve sto petdeset c. kr. cekinov

Slovenska Slovnica. 1 3

194

pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Po-
terjaje le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na
njegov zahtev njemu samemu ali njegovemu po¬
oblaščencu. kadar mi izroči ta hranilni list, zopet
nazaj dati.

V Novem mestu. 4. maja 1882.

Pavel Dimeč.

B. Pouk.

V hranilnem listu ( Ver v ah ra n g s s eh ti n )  je bi¬
stveno :

a)  da se pove na tanko, kaj se je dalo hraniti;

b)  da so določeni pogoji, pod kterimi se ima
hranjeno nazaj dati;

c) da se zapiše i m e tistega, kteri reč hraniti
daj e. in onega, ki jo p r e v z e m a in hranilni list
izdaje, in zadnjič tudi d a n, kdaj je reč prejeta.

G. Nalog  e.

1. Prepišite zgornji prejemni list, pa da se
bode začenjal tako:

a)  Jaz podpisani poterjujem s tem listom itd..
ali pa;

b)  Današnjega dne mi je izročil itd. ali:

c )  Da sem od gospoda itd.

2. Nekdo poterjuje:

a)  da mu je dekla hraniti dala skrinjo z belim
perilom in obleko, ter pristavlja, da neče biti porok,
ako bi se te reči brez njegovega zadolženja kako
poškodovale.

b)  Da mu je gospa' 1. I. zapečateno škatlico,
ki po nje povedbi važna pisma v sebi ima, v

195

hrambo dala s tem pristavkom, naj jo nazaj da
temu, kdor mu ta list zopet izroči.

Odpovedni listi ali odrečuice (reversi).

A. P r i m e r i.

Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesar,
bil je tako dober, ter je zaprošen dovolil mi, da
smem za svojo potrebo jemati vode iz zdenca
(vodnjaka) na njegovem dvorišču.

Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom
nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temuč
da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno dotle
uživati, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja,
meni to uživanje dopustiti.

V Postojini, 3. sušca 1882.

Jožef Oparnik.

2 .

Gospod 1. L. zemljiščni posestnik v I.. prepustil
mi je iz dobrote kos svojega hišnega verta, štiri
sežnje dolg in tri in pol širok, da na njem po¬
stavim ulnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zem¬
ljišča, ako bi on ali njegovi dediči zahtevali, brez
vgovora zopet odstopim v tistem stanu, v kterem
sem ga prejel. Za poterjenje tega stoji tu podpis
moj in dveh naprošeuik prič.

V . . . . dne 14. aprila 1882. I. I.

učitelj.

I. I.

kot naprošena priča.

I. I.

kot naprošena priča.

13*

1 %

B. Pouk.

Z odpovednim listom ali odrečnico (Verzicht -
schein, Revers)  se izrekuje, da dovoljenja, ktero
nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli
za kako pravico.

V takem listu se mora povedati:

a) k  d o dovoljuje,

h)  komu  se dovoljuje,

c)  kaj se dovoljuje, in pa pristaviti,

d)  da se dovolitev ne bode nikdar imela in
terdila za pravico.

Večkrat se z odrečnico poterjuje, da se nekdo'
pravice, ktero ima, pod nekimi pogoji na daljšo
ali krajšo dobo odpoveduje. Tedaj se mora v nji
na znanje dati: 1. kdo se odrekuje pravice;

2. č e s a se odrekuje; 3. k o m u na korist se odre¬
kuje, in 4. pod k t e r i m i pogoji. Da so priče
podpisane, važno je pri teh kakor pri vseh privatnih
pismih glede na dokaz, če jih tisti, ki z njimi kaj
povedati hoče, ne piše sam.

C. N a 1 o g e. ■

a)  Kmetevavec I. I. dopustil je nekomu, da si
prek njegove njive, ktero je treba tanje zaznamo¬
vati, sme narediti kolovoz določene širokosti. Le-ta
mu da odpovedni list na to.

b)  Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas
po noči in po dnjevi hoditi skoz njegov vert, in da
za tega delj ima tudi ključ tako od prednjih kakor
od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpoved¬
ni list.

Dolžna pisma ali zadolžnice.

A. Primeri.

1 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da
mi je gosp. Martin Sodar,  posestnik v Loki, na
mojo prošnjo tisoč  in dve  sto  goldinarjev
avstr, veljave posodil *)  in danes ta znesek v ban¬
kovcih resnično v gotovem izplačal. Zavezujem se,
da bodem ta kapital za dve leti od današnjega dne,
ne čakaje odpovedi, gospodu Martinu Sodarju
ali njegovim dedičem v bankovcih zopet vernil in
da bodem letne obresti po pet od sto pol leta n a-
prej  gospodu upniku plačeval.

To svojo zavezo spričujem in poterjujem s
svojim in dveh zaprošenih prič podpisom.

V Loki, dne 1. sušca 1882.

Jovan Kolednik,  s. r.

Simen Zuia,  kakor priča.

Matej Sever,  kot priča.

2 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da
mi je gosp. Juri Globočnik,  kupec v Idriji,
dva tisoč  goldinarjev avstr. velj. posodil in danes
v gotovem izplačal. Zavezujem se, da bodem to istino •
(glavnico) z obrestmi po pet od sto pol leta po tem,
ko se mi odpove, v enaki veljavi vernil gospodu
•J u r j u Globočnik  u ali njegovim dedičem.

*) V zajem dal = vzajmil.

198

V zavarovanje istine in obresti dovoljujem, da
gosp. upnik sme ta dolg vpisati dati v zemljiščne
bukve na mojo nezadolženo hišo št. 18 v Žireh.

V dokaz tega lastnoročni podpis moj in na-
prošenih prič.

V Žireh, dne 8. kimovca 1882.

Martin Erjavec,  s. r.

Stefan Kobelj,  s. r.

kot priča.

Gašpar Medved , s. r.

kot priča.

3 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem pismom.,
da mi je moj sosed, gospod France Kosmač, mi¬
zarski mojster, današnjega dne šestdeset goldinarjev
avstr. velj. v zajem (na posodo) dal in ta znesek
v bankovcih odštel. Obljubujem, da mu na zajem
vzeti znesek od danes za pol leta resnično in z iz¬
govorjenimi obrestmi po (i° 0  vred poplačam.

V . . . dne . . . meseca . . .

Luka Star nad,
dolžnik.

B. Pouk.

Dolžno pismo (obligacija, Schuldschein)  je pismo,
s kterim poterjujemo, da smo od nekoga neki
znesek (neko vsoto) denarjev na posodo (v zajem)
vzeli. V njem se mora:

a)  razločno imenovati upnik ali Verovnik,
t. j. tisti, kteri je denarje posodil:

199

b)  prispoznati, ilo smo znesek prejeli;

c)  razločno povedati, v kterih denarjih ali v
kteri veljavi se je ta znesek izplačal; mora se

d)  povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali,
— ako so obresti obljubljene - ;

e)  obljubiti, da se posojeno verne, in kdaj;
mora se pristaviti

f)  kraj, dan in leto (s postavnim štempeljem), in

(j)  lastnoročni podpis dolžnikov, in če dolžnik

ni z lastno roko napisal dolžnega, pisma, še podpis
dveh prič (svedokov).

C. Naloge.

1. Čemu je v primeru 2. postavljen pogoj,
da se bo denar nazaj dal v tisti veljavi, v kteri je
bil prejet?

2. Napišite dolžno pismo za 300 gld., ktere
mora dolžnik verniti tri mesece po prejeti odpovedi,
in da bode dotle plačevati obresti po 4 1  / 4  od sto.

3. Napišite ravno to zadolžnico, pa s tem raz¬
ločkom, da morata dolžnik in upnik tri mesece prej
odpovedati.

Poroštveni listi ali porokovuiee.

A. P r i m e r.

Jaz podpisani se zavezujem s tem listom, da
hočem 200 gld., pravim dve sto goldinarjev avstr,
veljave, ktere je gosp. Anton Budin,  kupec v
Ipavi, dne 18. kimovca 1879 posodil gostilničarju v
istem tergu Tomažu Makovcu, jaz plačati, ako bi

200

gostilničar Tomaž  M a k o v e c ne mogel teh de¬
narjev z izgovorjenimi obrestmi vred v določenem
času verniti.

V Ipavi, 20. kimovca 1882.

I. I.

B. P o u k.

S poroštvenim listom (Burgschajtsschein)  ob¬
ljub uje nekdo, da hoče plačati dolg za nekoga, ako
bi dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnil. Porokovnica
se izdaje samo takrat, kadar upnik za svojo poso¬
jilo (svoj zajem) išče varnosti, ktera se mu z za¬
stavo ne more ali neče dati.

Štempelj se ravna po znesku (vsoti). Kdor je
obljubil, da bo za koga plačal, ako bi ta ne mogel,
ta je porok.

C. Naloge.

1. Povejte iz gornjega primera bistvene člene
poroštvenega lista.

2. Dopolnite ta le poroštveni list:

S tem — izrekujem, da — za —, ktere je

— v zajem vzel od — . Zavezujem se, da bodem ta

— z — vred brez vgorova — za —, ako bi on

— itd.

Odstopni listi (cesije).

A. Primer  i.

1 .

Jaz niže podpisani priznavam s temle listom,
da sem knjigarju gospodu Jurju Valetiču v Celju

201

dolžno pismo, slovoče na 150 gld. avstr, velj.,
ktero je kerčmar, gospod Š i m e n M u h a, v Celju
dne 2. sušca 1879 izdal, odstopil tako, da more z
njim popolnoma po svoji volji ravnati.

V Žavcu, 1. maja 1882.

Jožef Komar  s. r.,
posestnik.

2 .

Ker je dolžno pismo za 2000 gld. avstr, velj.,
ktero je posestnik v Bohinju, gosp. Miha Arko dne
8. kimovca 1879 izdal, doteklo (dospelo) za izplačilo,
odstopam gosp. Jerneju Cestniku, tukajšnjemu po¬
sestniku, s tem le odstopnim listom potirjevanje te
istine za 2000 gld. in na dolg ostavših obresti, ter
mu ob enem izročam dolžno pismo, da na svoje
ime istino in obresti iztirja.

V Bohinju, 1. grudna 1882.

Janez Rupnik,
strojar.

B. Pouk.

Z odstopnim listom (Abtretungtšschein)  se izpri¬
čuje, da se drugemu odstopa kak denarni znesek,
ali pa sploh kaka pravica.

Takov list je podveržen štemplju, ter mora v
njem biti povedano:

a)  kdo je nekaj odstopil (prepustil),

b)  kaj je odstopil.

c)  komu  je odstopil,

d)  kdaj  je odstopil, in

e)  pod kterimi pogoji. (To poslednje je od
potrebe samo v nekterih posebni slučajih.)

C. Naloge.

1.  Predrugačite nekoliko gori dane primere!

2. Jure odstopuje P e t r u za 50 gld. pravico,
da sme vsako leto od 15. listopada do 15. sušca
voziti čez njegov travnik, kterega je treba določ¬
neje naznaniti.

Nakaznice.

A. Primeri.

1 .

Gospod A n t o n J e 1 o v š e k naj bode tako dober
in naj na to mojo nakaznico prinescu (tu se pri-
nesec imenuje po imenu in včasi še bliže določuje)
50 gld.. pravim petsedet goldinarjev avstr. velj.
izplača (ali pa: naj blagovoli — izplačati, naj raci
— izplačati), in ta znesek na moj račun zapiše.

V Kamniku, dne 11. kimovca 1882.

Jernej Debelak,  s. r.

2 .

Gosp. logarju Poženelu v I.

Na to nakaznico bodi gospoda logarja volja,
mojemu sinu Filipu  dva sežnja bukovih 36 pal¬
cev dolgih derv izročiti in ceno na moj račun za¬
pisati.

V Ljubljani, 16. listopada 1882.

I. I.

203

3.

Gosji. Francu Lebanu v Celovcu.

Blagovolite prinescu tega lista na moj račun
zročiti 35 lakti pepelastega sukna od kosa s čer-
kami E. Gr. naznamovanega.

V Teržiču, 14. grudna 1882.

Matij.i Konjšek.

B. Pouk.

Z nakaznico (doznačnico, napotnico, asignacijo)
prosi nekdo nekoga, s k t eri m ima opravila
in račun,  da drugemu komu izroči neko vsoto
denarjev ali neko blago.

V nakaznici mora se povedati:

a)  kdo ima izplačati ali izdati kaj;

b)  komu, in

c)  koliko  denarjev ali ktero blago naj da;

d)  na č e g a v račun naj se znesek zapiše; še
mora list imeti

e)  podpis tistega, ki ga je pisal, in povedati
kraj, kje, in dan, kterega je pisan.

C. Naloge.

1.  Napišite gornje primere z drugimi besedami.

2. Nakaz, po kterein ima kupčevavec z vinom
Žigon vozniku Aliču izročiti vedro navadnega vina
po 40 kr. bokal, in ceno zapisati na naročite-
Jjevo ime.

■204

Javna ali očitna oznanila.

A. Primeri.

Naznanilo
o izgubljeni
reči.

1 .

Izgubljeno.

Dne 8. t. m. dopoldne je nekdo izgubil na
■Gradišču rujavo usnjeno listnico, v kteri so bila
različna pisma in dva bankovca po 10 goldinarjev.
Kdor bi jo bil našel, prošen je, da jo odda pristojni
gosposki, kjer dobi plačilo, ktero mu gre.

Oglas.

2 .

Konji na prodaj.

Štirje čisto enaki uprežni konji, brez napake,
po pet let stari, 10 pesti visoki, so prav po ceni
na prodaj. Kdor bi bil voljan kupiti jih, naj se po¬
trudi v konjarnico gosp. — kjer mu se povedo
tanji pogoji.

D. Pouk.

O marsikteri priložnosti se primeri, da moramo
kaj s pisanim ali tiskanim, kje na očitnem mestu
pribitim oglasom' ali oznanilom ljudem na znanje
dati. Pri tem velja naslednje:

1. Oglas se ravna po reči ali dogoditi, ktere
se tiče; zlasti je treba reč določno popisati in
©znameniti, čemu je, koliko je vredna, ktero število

205»

ima, koliko meri, vaga itd.; treba je, — kjer je-
to primerno, -

2. naznaniti uvete ali pogoje, pod kterimi čaka

tega ali onega kak dobiček ali kaka korist, in

pristaviti mesto, kje se reč lahko bolj na tanko

poizve, in zadnjič

3. mora se vse to prav ob kratkem,  pa
vendar razločno  povedati.

C. N a 1 o g e.

I. Napišite naznanilo: 1. o hiši, ki je na prodaj
(kakša je V kje je? kje je treba oglasiti se?)

2. o stanovanju, ki se daje v najem, 3. o psetu r
ki se je izgubilo! (Kakšno? Kaj dobi. kdor ga

nazaj pripelje ?)

Spričevala ali svedočbe.

1. /Spričevala o rečeh, ki so se pri godile.

A. Prime  r i.

Dne 24. maja pod večer med 7. in 8. uro
srečam na Travniku gospoda Antona I., ter po-
stojiva in se malo pogovoriva.

Med tem pristopi k nama gosp. Aleš I. ter jame
gosp. Antona I. sramotiti s tem le ogovorom:

„Zakaj mi ne plačate ure, ki ste jo od mene
vzeli? Mar hočete tudi mene tako prevariti, kakor
ste že več poštenih ljudi 'osleparili ?“

Na to odgovori gospod Anton 1.: „Prosim,
gospod, ne razžalujte me; pošteni ljudje se ne
napadajo tako gerdo na očitnih ulicah. Ako bi

206

bili, kakor ste rekli, k meni prišli, jaz bi Vara bil
Vaše denarje dal brez obotavljanja. Povem pa tudi,
da se bodeva zavoljo te osramotitve videla na dru¬
gem mestu. “

Aleš I. se je htel še dalje prepirati, toda mi¬
dva se obemeva in odideva, in on je godernjaje
ostal.

Na prošnjo gospoda Antona I. spričujem, kar
sem na svoja ušesa slišal, ter sem pripravljen, ako
bi treba bilo, tudi s prisego poterditi, da je resnica.

V Gorici, ne 25. maja 1882.

I. I.

2. Spričevala ptoslom, dajana.

(Spričevalo hlapcu.)

Spričevalo.

Janez Kalan. iz Ilotederšice (pod Planinski
okraj), 30 let star, bil je pri meni podpisanem tri
leta t. j. od 30. prosinca 1879 do 28. prosinca 1882,
v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega,
pridnega in poštenega posla izkazal tako, da sem
bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam
drugo službo izvolil in si želi, več poskusiti, za to
ga s tem listom rad vsakemu priporočam.

Temu na dokaz poterjujem ta list s svojim
lastnim podpisom in pečatom.

V Logatcu, dne 30. prosinca 1882.

(Pečat.) Simon Strel,  s. r,

posestnik.

207

B. Pouk.

1. Spričevala ali svedočbe o dogodkih (činih)
dajo se na prošnjo tega, kdor jih pred gosposko po¬
trebuje, ali pa na zahtev gosposke same. V drugem
teh slučajev pokliče se očevidec pred gosposko,
ter se tu, kar ve povedati zapiše, in on zapisano
s svojim podpisom poterdi. (To se po uradnem
govorjenju pravi: „s kom zapisnik narediti, nekoga
na zapisnik zaslišati, njegovo izreko na zapisnik
vzeti. “)

Kadar pripovedujemo prigodek, o kterem kakor
samovidci pričamo, treba je da na tanko in vestno
povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat
sreča ali nesreča našega bližnjega.

2. Pri spričevalih, ki se dajejo služabnikom in
poslom o službi, so te le reči poglavitne, namreč
da se povedo:

a)  ime, priimek, leta starosti in rojstveni kraj
tistega, komur se pričevalo piše; da se

b)  naznani, koliko let ali koliko časa je kdo
služil, kako je opravljal dolžnosti svoje službe, in
kako se je sploh vedel; da se pristavi

c)  kraj in dan, po tem podpis in pečat tistega,
ki spričevalo piše.

C. Naloge.

1. Ktere osebe so v gornjem primeru imeno¬
vane in kaj je izrečeno o vsaki?

208

2. Kakšen dogodek se pripoveduje in s kte-
rimi okolnostmi ?

3. Čemu je zahteval Anton t. to spričevalo?

4. Nekega učenca je njegov tovariš na očitnem
mestu zmerjal in zadnjič s kamenom udaril. Tretji
učenec je to vidil ter ima na prošnjo razžaljenega
izdati spričevalo o tem dogodku. Kako se bode to
spričevalo glasilo?

5. Napišite spričevalo dekli.

Pridavek.

X ekoliko naj navad niši h imen in naslovov,
kakor se rabijo v pismih ali listih za
ogovor, v listu samem, pri podpisu in na
zavitku za n a d p is.

Njegovemu Veličanstvu Cesarju.

Ogovor:  Vase cesarsko in kraljevsko apostol¬
sko Veličanstvo! Premilostivi cesar in gospod! ali
Presvetli cesar! Premilostljivi gospod!

V listu:  Vaše cesarsko Veličanstvo.

Podpis:  Prepokorni, preponižni, najvdanejši
podložnik; med besedami v listu pa: z najglobokej-
šim spoštovanjem podpisani.

Nadpis:  Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu cesarju Avstrijskemu, kralju češkemu
itd., in apostolskemu kralju ogerskemu.

Od zunaj pa se na prosbenice Njegovemu Veličastvu
namenjene piše kratkoma: Njegovemu cesarskemu iu
kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu.

Njenemu Veličanstvu Cesarici.

Ogovor:  Vaše cesarsko in kraljevsko Veli¬

čanstvo ! Presvetla gospa!

V listu:  Vaše Veličanstvo.

Podpis:  Prepokorni, preponižni, (v listu: z naj-
globokejšim spoštovanjem podpisani).

Slovenska Slovnica.

14

210

Nadpis:  Njenemu cesarskemu in kraljevskemu

Veličanstvu presvetli gospe.(ime), Cesarici

avstrijski.

Nadvojvodom in nadvojvodinjam avstrijskim.

Ogovor:  Vaša cesarska Visost! Presvetli gospod
nadvojvoda! Presvetla gospa nadvojvodinja!

(Gospem iz vladojoeih rodovin dajo se naslov gospa,
če tudi niso omožene.)

V listu:  Vaša cesarska Visost.

Podpis:  Preponižni preponi/,no podpisani.

Nadpis:  Njegovi nesarski Visosti, presvetlemu
gospodu, nadvojvodu ....  (ime), kraljevskemu princu
ogerskemu in češkemu itd. [Njeni t esarski Visosti,
presvetli gospe nad voj votlin ji ....  (ime), kraljevski
princesi itd .J

Kardinalu, ki je ob enem knez nadškof.

Ogovor:  Vaša Eminencija (Vaša Vzoritost)!
Visoko čestiti gospod knez nadškof!

V listu:  Vaša Eminencija.

Podpis:  Z najglobokejšim spoštovanjem pod¬
pisani.

Nadpis:  Njegovi Eminenciji, Visoko čestitemu
gospodu Kardinalu I. I. (tu slede drugi njegovi
naslovi), knezu nadškofu — skemu.

Knezu nadškofu.

Ogovor:  Vaša kneževska Milost '*). Visoko
čestiti gospod knez nadškof:

*)  Če je nadškof ali škof kneževskega rodu, daje mu se

naslov kakor sploh knezom.

211

V listu:  Vaša kneževska Milost.

Podpis:  8 preglobokim spoštovanjem podpisani.

\adpis :  Njegovi kneževski Milosti, visoko ča¬
stitemu gospodu 1. L (tu se postavijo drugi naslovi),
knezu nadškofu skemu.

Knezu škofu in sploh škofu.

Ogovor:  Vaša knezoškbfovska (škofovska) Mi¬
lost.' Visoko cestiti gospod knez in škof (škof)!

: V listu:  Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost.

Podpis:  Najpokornejši sin: Najponižniji.

Nadpis:  Njegovi knezoškofovski (škofovski)

Milosti, visokočastnemu gospodu I. I. (tu slede
drugi naslovi), knezu škofu (škofu) skemu.

Knezom in kneginjam.

Ogovor:  a) Vaša Svetlost! Milostivi knez in
gospod ! h) Vaša Svetlost! — Milostiva gospa kneginja!

V listu:  Vaša Svetlost!

Podpis:  Najponižnejši služabnik (preponižuo
podpisani).

Nadpis:  Njegovi (Njeni) Svetlosti, gospodu
(gospe) I. knezu  (kneginji*) (tu slede drugi
naslovi, ali pa: itd., itd.).

Grofom in grofinjam.

Ogovor:  Visokorodni gospod grof! (Milostivi
gospod!) Visokorodna pospa grofinja! (Milostiva
gospa!)

*) Samooblastno vladajočim knezom se dodaje beseda vla¬
dajoč, torej: vladajočemu knezu  itd.

14 *

212

V listu:  Vaše Visokorodje.

Piid/'is:  Preponižni služabnik. (Tu in v nasled¬
njih listih ne govori pisavec več v tretji osebi
[»podpisani"J, temuč v pervi osebi: jaz itd.)

Nad/ris:  Visokorodnemu gospodu grofu (viso-
korodni gospe grofinji) 1. I.

Baronom in baronicam.

Ogovor:  Preblagorodni gospod baron ! (Pre-
blagorodna gospa baronica!)

V listu:  Vaše Preblagorodje. Vaša Milost.

Pod/iis:  Najponižniši služabnik.

Nadpis:  Preblagorodnemu gospodu baronu

(preblagorodni gospe baronki) itd.

Vitezom in plemičem.

Ogovor:  Preblagorodni gospod !

F listu:  Vi, preblagorodni gospod.

Podpis:  Najvdaniši.

Nadpis:  Preblagorodnemu gospodu vitezu (ple
mieu) itd.

Za ljudi neplemenitega rodu, kteri se štejejo k omi¬
kanemu svetu pa niso duhovni, piše se navadno:

Ogovor:  Blagorodni gospod! (Vaše Blagorodje!
Mnogospoštovani, velecenjeni gospod! Cestiti, pre-
eestiti gospod!)

V listu:  Vi, blagorodni gospod in t. d.

Podpis:  vdani (ponižni) služabnik.

Nadpis:  Blagorodnemu gospodu 1. I. (navadno
se pridaje urad, stan, delo, s kterim se kdo živi) —

213

Duhovnim gospodom naj se sploh reče: pre-
častni gospod, višjim: vi sokoeestiti, visoko-
častni,  d o s t o j n i gospod ; torej:

Ogovor:  Prečastni gospod kanonik (koran),

dekan, fajmošter!

Nadpis:  Preeastnemu gospodu I. I. fajmoštru
— skemu. —

V vlogah na javne oblasti in urade razločujejo
se ti-le naslovi:

Visoko  c. kr. ministerstvo!

Visoka  zbornica poslanska (gosposka) deržav
nega zbora !

Visokočastni  (škofovski) ordinariat, konsistorij'

Preslavno  (tudi: visoko) c. kr. deželno pogla¬
varstvo (mestoderštvo, deželna vlada)!

Preslavni  deželni zbor!

Slavno  c. kr. okrajno glavarstvo

Slavno  e. kr. deželno (okrajno) sodišče!

Slavno  mestno svetovavstvo!

Slavno  županstvo! *)

*) Če  sc pridevnik slavni sploh rabi za urade, gosposk
in družbe, ne sme se vendar dati tudi uradniku pri iso
služečemu, torej: Slavno ravnateljstvo! naproti pa: Spoštc
vani gospod ravnatelj 1

Kazalo.

£. Slovnica.

Stran

Vvod (§. 1-21) ... 3

Glasovi (§.4).4

Samoglasniki (§. 5) . . . —

Soglasniki (§. 6) . . . . ti

Spreminjan je soglasnikov^, !)—
Zlogi in besede (§. 8—10) S
Sestavljene besede (§. | (in 12) 10
Raba velikih zavetnih Serk

(§. I?).II

Stran

l,očila in druga pisna zna¬
menja (§. 14) ....  12
Stavek (§§. 15—17) . . .13

Oseba, ktera je v podmetu

(§§. 18 in 191 ....  (5
Način, kako se kaj dopo¬
veduje (§. 20) . . . .10

Besedna plemena (§. 21) 18

Pervi oddelek.

Drugi oddelek.

Osebni zaimki  Kako se sklanjajo osebni

(§§. 50 - 53) ....  4U zaimki (§§. 54—56) . . 41

Nedoločni zaimki (§. 57) . 43

Tretji oddelek.

Kako se padeži v

stavkih rabiio
(§§. 58—67) . . . . .41
Pervi padež (§. 58) ... —
Drugi padež (§. 59) . . . —

Tretji padež (§. 60)... 48

Geterti padež (§. 6.1) . . 50

Peti padež (§§. 62 in 63) 51

Predlogi z dvema padežema

(.§§• 64—66) . . . . —

Predlog s tremi padci

(§. 67).55

(J eter ti oddelek.

Pridevniki  (§§.68—76) 56 I Kako se pridevniki stop-
Kako se pridevniki skla- njujejo (§§. 78 — 83) . 63

njajo (§. 77) .... 61 |

215

Peti oddelek.

Stran

Svojimi zaimki
(§§• 84-87) ....  67

Kazavni zaimki (§§.88—98) 69

Stran

Oziravni zaimki (§§. 94

in 95).71

VpraSavni zaimki (§. 96) 73

Šesti oddelek.

Številniki  (§§.97—103) 74 | Nedoločni številniki (§. 104) 74

Sedmi oddelek.

Glagol  (§§. 103—108) 79

Kako se glagoli razdeljujejo
po pomenu (§§. 109—113) 80
Verste glagolov(§§. 114— 120) 82
Kako se dele glagoli z
ozirom na terpež djanja

(§§. 121 in 122) ... 87
Naklon (§§. 123—128) . . 89

Čas (§§. 129-132) . . 98

Oseba in število (§. 133) 101
Sprega (§§. 134—136) . —

Terpna oblika (§§. 137 in
138).110

Nepopolni in nepravilni gla¬
goli (§§. 139 in 140) 112

Osmi oddelek.

Prislovi  (§§. 141—143).114

Deveti oddelek.

O stavkih  (§. 144) . I 17j Združno - zloženi stavki

Prosti stavki (§§ 145 14 7) - 1  (§§ 151 iu 152) . . . 122

Zloženi stavki (§§. 148— 1  Poddružno - žlozeni stavki

150).I2| I (§§. 153-155) . . .124

II. Nauk,

kake se pisma in opravilni sestavki pišejo.

.127

V vod

a) Pisma različnega z rt po¬
padka.

Primeri:

ali listi.

7. Poročilo in prošnja . 140

8. Povpraševanje ... —

9. Vošilo ali čestitanje . 141

1(1 Vošilo.142

(1. Prošnja za odpuščanje 143
12- Izgovor.144

13. Prijateljsko očitanje 1 45

14. Povabilo.146

1V Priporočilo . . . .147

I. 1 ‘isma

216

II. < )pravilni sestavki.

Račvni.

Primeri:

Čevljarski racini . . - . (82

H sni račun.183

Pouk.184

Naloge.185

Pobotnice.

Primeri:

Navadne pobotnice . . .186

Pobotnice na delna plačila 188
Vzajemna pohotnica . . .189

Pouk.190

Naloge ....  ^

Prejrmni listi,  /sj

Primeri.192

P-.uk .193

Naloge.—

Hranilni Usti.

Primer.—

Pouk.194

Naloge.—

Odpovedni listi (rev er si).

Primeri.195

Pouk.196

Na loge

Pcidavek .

Dolžna pisma.

Spričevalo o rečeh , ki so
se prigodile in spričevala
poslom dajana.

Nekoliko najnavadniših imen in naslovov, kakor se rabijo v
pismih ali listih za ogovor, v listu samem, pri podpisu
in na zavitku za n a d pi s.

Tiskal Karel Gorišek  na Dunaju.

'


? .

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000242857