SEDEMDESET LET RAZISKOVANJ NA GEOGRAfSKEM
INŠTITUTU ANTONA MELIKA ZRC SAZU
AVTORJA
dr. Dra go Per ko
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;drago@zrc-sazu.si
dr. Ma ti ja Zorn
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;matija.zorn@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV88207
UDK:910.1:001.32(497.4)(091)
COBISS:1.02
IZVLEČEK
Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU
Geografskiinštitutjeleta1946ustanovilaSlovenskaakademijaznanostiinumetnostiingaleta1976poi-
menovalaponajvečjemslovenskemgeografu,akademikuAntonuMeliku(1890–1966).Odleta1981jesestavni
delZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti(ZRCSAZU).Zdajjes 33 ra-
ziskovalcinajvečjaslovenskageografskaustanova.Izdajašestperiodičnihznanstvenihpublikacij:revijo
ActageographicaSlovenicainpetknjižnihzbirk.Njegoviraziskovalciseukvarjajopredvsems temeljni-
miinz uporabnimigeografskimiraziskavamiSlovenijeinnjenihpokrajin.Pripravljajotemeljnegeografske
knjigeo Sloveniji,sodelujejoprištevilnihdomačihinmednarodnihprojektih,organizirajoznanstvena
srečanja,izmenjujejoznanstveneobiske,izobražujejomladeraziskovalce,poučujejonafakultetah.
KLJUČNEBESEDE
geografija,zgodovina,raziskovanje,GeografskeminštitutuAntonaMelika,Slovenija
ABSTRACT
Se venty years of re search at the ZRC SAZU An ton Me lik Geo grap hi cal In sti tu te 
TheGeographicalInstitutewasfoundedin1946bytheSlovenianAcademyofSciencesandArts.In1976
itwasnamedafterSlovenia’sgreatestgeographer,academymemberAntonMelik(1890–1966).Since1981,
theInstitutehasbeenoneofthemembersoftheResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciences
andArts(ZRCSAZU).With33researcherstheInstituteisnowthelargestSloveniangeographicalinsti-
tution.Theinstituteissuessixscientificperiodicalpublications:theActageographicaSlovenicajournal
andfivebookseries.TheInstituteresearchersareengagedinbasicandappliedgeographicresearchonSlo-
veniaanditslandscapes.TheypreparebasicgeographicalbooksonSlovenia,participateinnumerousnational
andinternational projects,organizescientificconferences,participateinprofessionalexchanges,trainju-
niorresearchers,andteachatuniversities.
KEYWORDS
geography,history,research,AntonMelikGeographicalInstitute,Slovenia
Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2016.
133
Geografski vestnik 88-2, 2016, 133–162 Razgledi
RAZGLEDI
1 Uvod
Geo graf ski inšti tut je leta 1946 us ta no vi la Slo ven ska aka de mija zna no sti in umet no sti (SAZU) in
ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. An to nu Me li ku (1890–1966). Od leta 1981 je se stav ni del
Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (ZRC SAZU). Leta 2002
sta se inšti tu tu pri ključila Inšti tut za geo gra fi jo, ki je bil us ta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni mu zej
Slo ve ni je, us ta nov ljen leta 1946. Ima se dem od del kov ter zem lje pi sno knjižnico in zem lje pi sni mu zej.
V njem je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re publike Slo ve ni je.
Inšti tut iz da ja šest pe rio dičnih znans tve nih pub li ka cij: re vi jo in pet knjižnih zbirk. Nje go vi ra zi -
sko val ci se uk var ja jo pred vsem z geo graf ski mi ra zi ska va mi Slo ve ni je in nje nih po kra jin ter pri pra vo
te melj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. So de lu je jo pri šte vil nih do mačih in med na rod nih pro jek tih,
or ga ni zi ra jo znans tve na srečanja, iz me nju je jo znans tve ne obi ske, izo bražuje jo mla de ra zi sko val ce, poučuje -
jo na fa kul te tah.
Geo graf ski inšti tut An ton Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo venske aka de mi je zna no -
sti in umet no sti (GIAM ZRC SAZU) se je iz skrom nih začet kov leta 1946 raz vil v naj večjo slo ven sko
geo graf sko us ta no vo. Nje gov raz voj na zgoščen način naj bolj si ste ma tično pri ka zu je jo let na po ročila
o delu inšti tu ta, ki jih je med le to ma 1948 in 1996 ob jav lja la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umetno -
sti v svo jem Le to pi su (Le to pi si…), od leta 1997 pa jih iz da ja Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske
aka de mi je zna no sti in umet no sti v svo ji pub li ka ci ji Po ročilo o delu (Po ročilo…).
2 Krat ka zgo do vi na
Za us ta no vi tev geo graf ske ga inšti tu ta je po skr bel naj večji slo ven ski geo graf An ton Me lik, ki je v pr -
vem Geo graf skem vest ni ku po dru gi sve tov ni voj ni za pi sal: »…Prejalislejsebotudiprinasučinkovito
uveljavilonačrtnogospodarjenjeingeografijaboimelahvaležnonalogo,dapritemsamaaktivnosode-
lujes proučevanji,z nasvetiinz dejanskopomočjosvojihspoznanj.Geografijajeaktualnaveda,česmemo
uporabititanemaranekolikobanalniizraz;koproučujerelief,prirodneosnovezagospodarskoizrabo,
klimatskepogojeinsplohmožnosti,kijihjenaravanudilačlovekuzagospodarjenje,moranujnos temi
pogojiprimerjatidejanskostanjegospodarskeizrabe,obstoječogospodarskoinnaselbinskogeografskosta-
nje,s tempasežepostavljakritikainseustvarjaosnovazanačrtnogospodarskopreurejanje.Geografiji
jeponotranjihfunkcijskihpogojihstrokeodmerjencelopravznatendeležpritem.Prevzemamogas svežo
podjetnostjo,z vročoželjopouveljavljanjudoseženihizkušenjinspoznanj,paponovihpreučevanjih,no-
vihprizadevanjih…« (Me lik 1945, 113). Geo gra fi ja se je z no vi mi ra zi sko val ni mi za mi sli mi na pre se ku
na cio nal nih in pro stor skih ozi ro ma hu ma ni stičnih, na ra vo slov nih in družbo slov nih zna no sti de jav -
no vključila v ta krat no po voj no ob no vo in raz voj načrt ne ga gos po dars tva (Ilešič 1946; 1950, 218), kar
je olajšala us trez na or ga ni zi ra nost geo graf skih ra zi skav in ra zi sko val cev v ob li ki inšti tu ta.
Us ta no vi tev in raz voj geo graf ske ga inšti tu ta sta te sno po ve za na s Slo ven sko aka de mi jo zna no sti in
umet no sti. V Začasni ured bi o Aka de mi ji zna no sti in umet no sti v Ljub lja ni, ki sta jo 6. sep tem bra 1945
pod pi sa la pred sed nik Na rod ne vla de Slo ve ni je Bo ris Ki drič in mi ni ster za pros ve to dr. Fer do Ko zak,
je bila opre de lje na te melj na na lo ga Aka de mi je zna no sti in umet no sti »…,dagojiznanostinpodpira
razvojumetnosti,dapovzročainpodpiraraziskovanjanatemtorišču,objavljaznanstvenadelaterpo-
magaskrbetizaznanstveninaraščaj…« (Le to pis SAZU 2, 11). Aka de mi ja je te na lo ge pre ne sla na svo je
inšti tu te in že v pr vem letu de lo va nja geo graf ske ga inšti tu ta iz da la Me li ko vo mo no gra fi jo Ljub ljan sko
mo stiščar sko je ze ro in de diščina po njem (Me lik 1946; Le to pis SAZU 2, 148). V po ročilu z Glav ne
skupščine 21. de cem bra 1946 pa je za pi sa no tudi: »…Akademijaznanostiinumetnostijepodprla… ra-
ziskovanjeTriglavskega ledenika…« (Le to pis SAZU 2, 146), kar inšti tut še ved no iz va ja, tako da je
preučeva nje Tri glav ske ga le de ni ka sploh naj sta rejši stal ni znans tve ni pro jekt v Slo ve ni ji.
134
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Skupščina Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti je 6. no vem bra 1948 spre je la sta tut geo graf -
ske ga inšti tu ta (Ar hiv pred seds tva SAZU iz leta 1948). V dru gem členu sta tu ta inšti tu ta so na ve de ne
glav ne na lo ge in de jav no sti: »Geografskiinstitutimanalogo,davodiinorganiziraznanstvenodelona
vsehpodročjihgeografskestroke.Svojnamendosegaponaslednjihpoteh:a)gojisplošnateoretskapoglav-
jageografskeznanosti,b)vodiinorganiziraznanstvenogeografskoproučevanjenašegapodročja,c)skrbi
zaobjavljanjerezultatovznanstvenihproučevanj,č)enobistvenihsvojihnalogvidiv tem,dapospešuje
priznanstvenemproučevanjuonesmeri,kiimajopraktičneučinkeindas tempripomorek gradnjinašega
novegaživljenja,d)dasodelujez vsemiustanovamiv okviruAkademijeinizvennjev pospeševanjuna-
vedenihsmotrov.«
Tret ji člen pra vi: »Geografskiinstitutorganiziraproučevalneodprave,prirejaznanstvenesestankein
predavanjatermoreizdajatisvojstrokovničasopis.«, četr ti člen pa: »NalogeGeografskegainstitutase
morejos sklepomvečinenjegovihčlanovins pristankomrazredainprezidijaAkademijerazširitialispre-
meniti.«
V pe tem členu je na ve de na možna de li tev inšti tu ta: »GeografskiinstitutpriAkademijiznanostise
moredelitinatrisekcije:a)nasekcijozafizičnogeografijo,b)nasekcijozageografijočloveka,c)nasekci-
jozaregionalnogeografijo.«, šesti člen pa pra vi: »DeloGeografskegainstitutasemorerazdelitiv pododseke
inkomisije,tudiv začasne,kitrajajotolikočasa,daseizvršipostavljenanaloga.« (Le to pis SAZU 3, 39;
Ar hiv pred seds tva SAZU iz leta 1948). Čeprav ta krat ni sta tut ne ve lja več, pa so glav ne na lo ge inšti tu -
te še da nes sko raj iste.
Po mem ben da tum je 25. ma rec 1976, ko je Skupščina Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti
ob de set let ni ci Me li ko ve smr ti inšti tut poi me no va la po njem (Ilešič 1976, 3).
Do prve večje sta tu sne spre mem be inšti tu ta je prišlo 19. no vem bra 1981, ko je SAZU us ta no vi la
ZRC SAZU in so vsi inšti tu ti iz okri lja SAZU prešli na novo znans tve no us ta no vo, do dru ge pa 30. ju -
li ja 2002, ko je Vla da Re pub li ke Slo ve ni je inšti tu tu pri ključila prej sa mo stoj ni Inšti tut za geo gra fi jo. Da nes
na jav nem za vo du ZRC SAZU de lu je 18 inšti tu tov, geo graf ski inšti tut pa je dru gi naj večji.
3 Pred stoj ni ki inšti tu ta
Vod je inšti tu ta so se spr va ime no va li uprav ni ki, od leta 1995 pa pred stoj ni ki (sli ka 1).
Inšti tut je od us ta no vi tve do 8. 6. 1966 vo dil aka de mik dr. An ton Me lik, nato do 28. 2. 1967 geo log
aka de mik dr. Ivan Ra ko vec, do 30. 6. 1981 aka de mik dr. Sve to zar Ilešič, do 10. 4. 1983 aka de mik dr. Ivan
Gams, do 30. 5. 1987 dr. Mi lan Šifrer, do 31. 12. 1991 dr. Dra go Meze, do 7. 7. 1994 Mi lan Na tek, od
8. 7. 1994 pa inšti tut vodi dr. Dra go Per ko (Na tek in Per ko 1999, 17–20).
4 Or ga ni za cij ske eno te inšti tu ta
Da nes ima inšti tut 9 enot: knjižnico, mu zej ter od del ke za fi zično, hu ma no in re gio nal no geo gra -
fi jo, na rav ne ne sreče, vars tvo oko lja, geo graf ski in for ma cij ski si stem in te mat sko kar to gra fi jo.
Naj sta rejša eno ta je Zem lje pi sni mu zej, ki je bil us ta nov ljen 7. 5. 1946 kot Zem lje pi sni mu zej Slo -
ve ni je (Zorn in Gašpe rič 2016), kar ve lja za urad ni rojst ni dan inšti tu ta. Od de lek za te mat sko
kar to gra fi jo je bil us ta nov ljen 7. 2. 1952 kot Kar to graf ski za vod (Ar hiv pred sedstva SAZU iz leta 1952;
Le to pis SAZU 5, 183), Od de lek za na rav ne ne sreče 1. 1. 1992 kot Cen ter za mul ti dis ci pli nar no
preučeva nje na rav nih ne sreč (Le to pis SAZU 43, 279), Od de lek za fi zično geo gra fi jo (spr va ge oe ko lo -
gi jo), Od de lek za re gio nal no geo gra fi jo in Od de lek za geo graf ski in for ma cij ski si stem 14. 10. 1994 (Na tek
in Per ko 1999, 27–28), Od de lek za hu ma no geo gra fi jo (spr va družbeno geo gra fi jo) in Od de lek za var -
s tvo oko lja pa 1. 9. 2002.
135
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
5 Pub li ka ci je inšti tu ta
Ra zi sko val ci inšti tu ta ob jav lja jo pri do mačih in tu jih za ložbah, naj več pa v iz da jah inšti tu ta. Tre -
nut no inšti tut iz da ja pet znans tve nih knjižnih zbirk in znans tve no re vi jo.
Naj daljšo tra di ci jo ima re vi ja Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca (ISSN ti ska ne raz ličice: 1581-6613, ISSN
di gi tal ne raz ličice: 1581-8314; sli ka 2). Us ta nov lje na je bila leta 1952 z ime nom Geo graf ski zbor nik/Acta
geo grap hi ca (ISSN 0373-4498). Sku paj je izšlo 42 šte vilk (Na tek in Per ko 1999, 38–41). Leta 2002 se ji
je pri ključila znans tve na re vi ja Geo grap hi ca Slo ve ni ca (ISSN 0351-1731, us ta nov lje na leta 1971, 35 šte -
vilk). Od leta 2003 (z let ni kom 43) je na ziv skup ne re vi je Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca, šte vilčenje let ni kov
pa sle di sta rejšemu Geo graf ske mu zbor ni ku (Zorn in Ko mac 2010; Ur banc, Klad nik in Per ko 2014).
Se da nja Acta geo grap hica Slo ve ni ca iz ha ja dva krat let no v an gleškem in slo ven skem je zi ku. Od leta 1995
re vi ja iz ha ja tudi na med mrežju, od leta 2016 so v di gi tal ni ob li ki na vo ljo tudi vse sta rejše šte vil ke Geo -
graf ske ga zbor ni ka in Geo grap hi ce Slo ve ni ce.
Naj sta rejša pub li ka ci ja inšti tu ta je zbir ka Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo (sli ka 3), ki jo je zala ga la Sloven -
ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti, saj je do leta 1981 inšti tut de lo val še v nje nem ok vi ru. V pet de se tih
le tih 20. sto let ja je izšlo pet knjig, v šest de se tih le tih pa šest. Vseh enajst mo no gra fij sku paj pre se ga
2300 stra ni (Na tek in Per ko 1999, 41).
Tra di ci jo zbir ke Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo na da lju je zbir ka Geo gra fi ja Slo ve ni je (sli ka 4), ki je
na me nje na ob ja vam ob sežnejših, vse bin sko zao kroženih mo no gra fij s po dročja fi zične, hu ma ne in re -
gio nal ne geo gra fi je Slo ve ni je ter slo ven ske geo graf ske ter mi no lo gi je, slo ven skih zem lje pi snih imen in
slo ven ske te mat ske kar to gra fi je. Ob javljena dela obrav na va jo do ločen prob lem ce lo vi to, na ob močju
ce lot ne Slo ve ni je, do ločen prob lem na ožjem po dročju, a je ta prob lem značilen za Slo ve ni jo, ali določen
136
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Slika1:Predstojnikiinštitutaodleta1946:AntonMelik,IvanRakovec,SvetozarIlešič,IvanGams,
MilanŠifrer,DragoMeze,MilanNatek,DragoPerko.
137
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Slika2:NaslovnicarevijeActageographica
Slovenica.
Slika3:NaslovnicaknjižnezbirkeDelaInštituta
zageografijo.
Slika4:NaslovnicaknjižnezbirkeGeografija
Slovenije.
Slika5:NaslovnicaknjižnezbirkeGeoritem.
138
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Slika6:NaslovnicaknjižnezbirkeGIS
v Sloveniji.
Slika7:NaslovnicaknjižnezbirkeRegionalni
razvoj.
Slika8:NaslovnicaknjižnezbirkeNaravne
nesreče.
Slika9:NaslovnicaknjižnezbirkeCAPACities.
prob lem pri mer jal no med Slo ve ni jo in tu ji no. Zbir ka iz ha ja od leta 1999, do kon ca leta 2016 pa je izšlo
35 mo no gra fij.
V zbir ki Geo ri tem (sli ka 5) iz ha ja jo pred vsem ce lo vi te pred sta vi tve vse bin sko ožjih prob le mov s po -
dročja geo gra fi je in so rod nih ved, večino ma so to re zul ta ti inšti tut skih do mačih in med na rod nih pro jek tov.
Zbir ka iz ha ja od leta 2007, do kon ca leta 2016 pa je izšlo 28 mo no gra fij.
Zbir ka GIS v Slo ve ni ji (sli ka 6; Per ko in Zorn 2010) je mul ti dis ci pli nar na bie nal na mo no graf ska
pub li ka ci ja, ki iz ha ja v so dih le tih in pri naša pre sek dve let ne ga znans tve ne ga, stro kov ne ga in pe da goškega
dela na po dročju raz vo ja ter upo ra be geo graf skih in for ma cij skih si ste mov v Slo ve ni ji. Prva knji ga je
izšla leta 1992, leta 2016 pa že 13. mo no gra fi ja.
Tudi zbir ka Re gio nal ni raz voj (sli ka 7) je mul ti dis ci pli nar na mo no graf ska pub li ka ci ja. Iz ha ja v li -
hih le tih. Sega na po dročja re gio nal ne po li ti ke, re gio nal ne ga raz vo ja, re gio na li za ci je ter splošnih raz voj nih
vprašanj. Vsa ka po sa mez na knji ga je pos večena iz bra ni te ma ti ki, pri čemer skuša pri teg ni ti raz lične
av tor je, ki lah ko pris pe va jo k ce lo vi ti in kakovost ni obrav na vi le-te. Prva knji ga je izšla leta 2007, šesta
pa izi de 2017.
Tret ja mul ti dis ci pli nar na zbir ka ima na slov Na rav ne ne sreče (sli ka 8). Po sa mez ne mo no gra fi je v zbir -
ki ce lost no pred stav lja jo delo na znans tve nih, raz voj nih, izo braževal nih in drugih po dročjih v Slo ve ni ji
v zad njem tri let nem ob dob ju. Leta 2017 izi de peta mo no gra fi ja.
Med le to ma 2010 in 2014 je iz ha ja la tudi zbir ka CAPAC ities (sli ka 9). Ob ja vi la je re zul ta te is to -
imen ske ga med na rod ne ga pro jek ta, ki se je uk var jal s prob le ma ti ko privlačno sti in kon ku renčno sti ma lih
alp skih mest. Izšle so tri mo no gra fi je.
6 Znanstve no ra zi sko val no delo inšti tu ta med le to ma 1946 in 2001
V šti ri de se tih in pet de se tih le tih 20. sto let ja so na inšti tu tu pre vla do va le geo mor fo loške ra zi ska -
ve, še po se bej plei sto cen ske po le de ni tve (Šifrer 1952; 1955; 1959; 1961b; 1963; Me lik 1954; 1955a; 1955b;
1959; 1961; Gams 1959; 1961a). Po leg red ne ga let ne ga mer je nja le de ni kov pod Tri gla vom in Sku to so
so de lav ci inšti tu ta leta 1950 in 1951 evi den ti ra li vsa večja snežišča, »ze le ne sne go ve« v slo ven skih Alpah
(Gams 1961b; Šifrer 1961a). Izšla je prva pregled na štu di ja o obeh slo ven skih le de ni kih (Meze 1955).
Leta 1956 je po zor nost vzbu dil dot lej pre zr ti le de nik Ske denj pod Pri san kom. Leta 1950 se je začelo si -
ste ma tično preučeva nje pla nin (Me lik 1950; 1956) in na rav nih ne sreč (Gams 1955; Meze 1959; Šifrer
in Žagar 1960; Šifrer 1962), leta 1951 pa ra zi sko va nje zgor nje meje goz da, traj ne ga sne ga, na se lje no -
sti, us pe va nja in go je nja ozi min, ko ru ze in vin ske trte (Gams 1960). Is te ga leta so se začela širo ko za sno va na
preučeva nja po plav ne ga sve ta in kvar tar nih nano sov. Vzpo red no s temi štu di ja mi so v vseh ob dob jih
po te ka le tudi šte vil ne re gio nal no geo graf ske ra zi ska ve slo ven skih po kra jin.
Šest de se ta leta so bila na me nje na pred vsem preučeva nju kvar tar nih se di men tov in nji ho vi izra bi.
Ob sežne in dol go traj ne te renske ra zi ska ve so dale ne kaj te melj nih štu dij slo ven ske kvar tar ne geo mor -
fo lo gi je (Meze 1963a; 1966; 1974; Šifrer 1967; 1969; 1972; 1974a; 1974b; 1982; Šifrer in Ku na ver 1978;
Šifrer, Ra di nja in Meze 1978; Na tek 1983a). Leto 1959 je začetek ob sežnega in dolgotraj ne ga ra zi sko -
va nja hri bov skih kme tij (Meze 1960; 1963b; 1965; 1969; 1979; 1980a).
V se dem de se tih le tih so pre vla do va le ra zi ska ve po plav nih ob močij. Za eno ten pri stop so bila pri -
prav lje na me to do loška na vo di la, v ka te rih piše tudi: »…Poglavitninamenzastavljenegaproučevanja
pavendarlenisistematskaregionalnogeografskaobdelavapoplavnihpodročij,temvečpredvsemprikaz
tistihgeografskihpojavovinnjihovihspletov,kisozanastanek,razvojinstrukturopoplavnihpodročij
odločilnioziromanajznačilnejši.Poplavnapodročjakažezatoobravnavatikotposebnovrstopokrajin,
v katerihsovodnerazmeredominantnapoteza…« (Ra di nja in os ta li 1974, 131). Po plav na ob močja
v predalp skih kot li nah (Ra di nja in os ta li 1976; Meze 1977; Na tek 1978) se po po kra jin skih in hi dro -
graf skih značil no stih raz li ku je jo od pa non skih (Šifrer 1977; Šifrer, Lo vrenčak in Na tek 1980), kraških
(Meze 1980b; 1982) ali sre do zem skih po pla višč (Orožen Ada mič 1979). Pri vseh pa je skup no, da je
139
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
140
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
člo vek z včasih ne pre mišlje ni mi pose gi ter za ne mar ja njem čiščenja in vzdrževa nja rečnih ko rit po večal
po go stost in ob seg po plav. Po seb na po zor nost je bila na me nje na pri ka zo va nju in vred no te nju na rav -
nih ne sreč (Šifrer 1976), po se bej po tre sov v Po sočju leta 1976 (Orožen Ada mič 1978; 1982; Orožen Ada mič
in Ku na ver 1978).
Tudi za osred njo temo osem de se tih let, hri bov ske kme ti je (Meze 1981; 1983; 1985; 1986; 1987; 1988;
Na tek 1983; 1987; 1992b; Orožen Ada mič 1987), je bila iz de la na po seb na me to do lo gi ja (Meze 1980a).
Skle ni la so se preučeva nja po plav nih ob močij (Šifrer 1983; Per ko 1992a; 1992b; Na tek 1992a). Mi lan
Šifrer je leta 1982 pri pra vil sce na rij za film o Tri glav skem le de ni ku, ki ga je po sne la Ra dio te le vi zi ja Ljub -
lja na (Le to pis SAZU 33, 230), leta 1989 pa še sce na rij o  sle do vih plei stocen ske po le de ni tve
v Blej sko-Ra dov ljiški kot li ni (Le to pis SAZU 40, 316).
Inšti tut je iz de lal vzorčni os nu tek geo mor fo loške kar te ozem lja Li tij ske kot li ne, ki je bila ka sne je
tudi ti ska na kot prva ju go slo van ska geo mor fo loška kar ta, iz de la na po med na rod ni koncep ci ji (Le topis
SAZU 30, 267–268; Le to pis SAZU 31, 174; Gams in Na tek 1981; Na tek 1986). V ok vi ru iz de la ve ju go -
slo van ske geo mor fo loške kar te v me ri lu 1 : 500.000 je inšti tut prev zel iz de la vo za ozem lje Slo ve ni je.
Preučene so bile vse večje na rav ne nesreče, zla sti neur ja (Šifrer 1980; Na tek 1983b; Orožen Ada -
mič in Šifrer 1984), po pla ve (Orožen Ada mič 1983), suše (Na tek 1984) ter ze melj ski pla zo vi in usa di
(Na tek 1989; Na tek 1990). Si ste ma tično geo graf sko preučeva nje vzro kov in po sle dic na rav nih ne sreč
je pris pe va lo k pr ve mu stro kov ne mu pos ve to va nju s tega po dročja na Slo ven skem, ki je bilo 14. ok to -
bra 1983. Ve lik pris pe vek k mul ti dis ci pli nar ne mu ra zi sko va nju na rav nih ne sreč je bila us ta no vi tev re vi je
Ujma, ki je po inšti tut ski vse bin ski za sno vi začela iz ha ja ti leta 1987.
Leta 1985 je Mi lan Orožen Ada mič v so de lo va nju z Re pub liškim se kre ta ria tom za ljud sko obrambo
iz de lal sce na rij za film o na rav nih ne srečah, ki ga je po sne la Ra dio te le vi zi ja Ljub lja na (Le to pis SAZU 36, 299).
Leta 1982 je pre jel inštitut za po memb ne do sežke na po dročju si ste ma tičnega preučeva nja na ravnih
ne sreč, ki so pri za de le slo ven ske po kra ji ne v pre te klih ob dob jih, zla to pla ke to ci vil ne zaščite. Po de li la
mu jo je Mil ka Pla ninc, pred sed ni ca zvez ne ga iz vršnega sve ta SFRJ (Le to pis SAZU 33, 228). Ena ko priznanje
je do bil inšti tut od Re pub liškega štaba ci vil ne zaščite ob sve tov nem dne vu ci vil ne zaščite 1. mar ca 1992.
Inšti tut je začel gra di ti geo graf ski in for ma cij ski si stem, ki je v de vet de se tih le tih po stal ne po grešljiv
vir bo ga tih infor ma cij pri vsem znans tve no ra zi sko val nem delu inšti tu ta (Per ko 1991).
Za ra zi sko val no delo inšti tu ta sta v de vet de se tih le tih po memb na pred vsem dva do god ka: osa mosvo -
ji tev Slo ve ni je leta 1991 in začetek pro jekt ne ga fi nan ci ra nje ra zi sko val ne de jav no sti v Slo ve ni ji leta 1993.
Dol go ročne ra zi sko val ne na lo ge so za me nja li večino ma eno let ni, dve let ni ali tri let ni te melj ni, a pli -
ka tiv ni in cilj ni pro jek ti, ki pa jih je inšti tut mo ral pri do bi ti na raz pi sih, kar je neu god no vpli va lo na fi -
nančno sta nje inšti tu ta. Po dru gi stra ni pa je država z osa mos vo ji tvi jo po ka za la za ni ma nje za pripravo
te melj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji in to tudi us trez no fi nančno pod pr la, zato to ob dob je dela na
inšti tu tu zaz na mu je izid večjega šte vi la po memb nih in ob sežnih znans tve nih in stro kov nih knjig o Sloveniji.
Leta 1995 sta izšla knji ga Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je (Orožen, Per ko in Klad nik 1995) in is toi menska
zgoščenka, ki je bila prva to vrst na zgoščenka v Slo ve ni ji. Tega leta je bila 14. sep tem bra us ta nov lje na tudi
Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je, ki jo inšti tut vodi še da nes.
Leta 1997 je izšel po ljud noz nans tve ni film Slo ven ske po kra ji ne (Per ko in Križnar 1997). Leta 1996
je inšti tut za nemško za ložbo Klett-Pert hes pri pra vil mul ti me dijsko knji go Kul tu rat las Eu ro pa – Slo -
we nien (Aimée in os ta li 1996), ki je leta 1997 izšla tudi v slo ven skem pre vo du kot Kul tur ni at las Slo ve ni ja
(Aimée in os ta li 1997).
Leta 1998 je bil končan pet let ni pre gled zem lje pi snih imen na vseh držav nih to po graf skih kar tah
v me ri lu 1 : 25.000. Izšli sta kar dve te melj ni geo graf ski deli o Slo ve ni ji: knji ga Slo ve ni ja – po kra ji ne in
ljud je (Per ko in Orožen Ada mič 1998) je bila re zul tat te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Re gio nal na
geo graf ska mo no gra fi ja Slo ve ni je in ponatis nje na še leta 1999 in 2001, Geo graf ski at las Slo ve ni je (Fridl
in os ta li 1998) pa tri let ne ga pro jek ta Na cio nal ni at las Slo ve ni je. Inšti tut je za svo jo šest de set let ni co izdal
fak si mi le At lan ta (Fridl in os ta li 2005), pr ve ga at la sa sve ta v slo ven skem jeziku, po leg tega pa je v novem
ti sočlet ju iz dal še več po memb nih knjig (glej poglavje 8).
141
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Na tančnejše de lo va nje pr vih pet de set le tij inšti tu ta je opi sa no v knji gi 50 let Geo graf ske ga inštituta
An to na Me li ka ZRC SAZU (Na tek in Per ko 1999).
7 Znans tve no ra zi sko val no delo inšti tu ta od leta 2002
Po pri družitvi Inšti tu ta za geo gra fi jo Geo graf ske mu inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU leta 2002
lah ko na inšti tu tu opa zu je mo dva pre ple ta joča pro ce sa: ka drov sko kre pi tev (sli ka 10) in kre pi tev med -
na rod nih pro jek tov (sli ka 13). Ka drov sko je inšti tut okre pi la že sama združitev, saj se je šte vi lo ra zi sko val cev
po večalo z 12 na 19, čez de set let (2012) pa, pred vsem za ra di us pešno sti na med na rod nih raz pi sih in
po sle dične možno sti za po slo va nja mla dih ra zi sko val cev, na sko raj dva krat nik te šte vil ke (34). Z le tom
2010 se je rast šte vi la ra zi sko val cev us ta vi la pri do brih tri de set. Ra slo je tudi šte vi lo mla dih ra zi sko -
val cev, ki so se v po sa mez nih le tih izo braževa li na inšti tu tu: od pet leta 2002 na celo enajst leta 2012.
Med le to ma 2002 in 2008 je bilo mladih ra zi sko val cev na inšti tu tu v pov prečju okrog šest na leto, med
le to ma 2009 in 2015 pa do brih de vet na leto (sli ka 10).
Ob združitvi je na inšti tu tu še ved no po te kal ra zi sko val ni pro gram Re gio nal na geo gra fi ja Slo ve ni -
je (P0-0515–0618; 1999–2003), ki ga je vo dil Dra go Per ko. Iz nek da nje ga Inšti tu ta za geo gra fi jo pa se
je na združen inšti tut pre ne sel razi sko val ni pro gram So cial na geo gra fi ja (P0-0501–0506; 1999–2003),
ki ga je vo dil Mar jan Rav bar. Sled nje ga so v gro bem se stav lja li tri je sklo pi: preučeva nje na se lij, preučeva -
nje re gio nal ne ga raz vo ja ter preučeva nje okolj skih prob le mov (Po ročilo … 2003, 124). Ra zi sko val ne
prio ri te te inšti tu ta so se s tem močno raz širi le, saj so prešle ok vi re fi zične in re gio nal ne geo gra fi je, ki
so bolj ali manj pre vla do va li v prejšnjem ob dob ju, ter se za si dra le tudi na po dročjih hu ma ne geo gra -
fi je in vars tva oko lja. S tem je po ve za na tudi ome nje na us ta no vi tev inšti tut skih od del kov za ti po dročji
(po glav je 4).
0
5
10
15
20
25
30
35
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
š
te
vi
lo
raziskovalci skupaj mladi raziskovalci prag 1 prag 2
Slika10:Številoraziskovalcevinmladihraziskovalcevmedletoma2001in2015terpragova,kikažeta
dvesedemletniobdobjikadrovskekrepitveinštituta.
142
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Preglednica1:Raziskovalniprojekti,kijihjefinanciralaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepub-
like Slovenijeinsopotekalinainštitutuodleta2002(*nosilecprojektazunajinštituta;**J/T –temeljni
raziskovalniprojekt,L –aplikativniraziskovalniprojekt,M/V –ciljniraziskovalniprojekt,Z –podoktorski
raziskovalniprojekt).
ime pro jek ta šifra** tra ja nje
Geo mor fo loške ob li ke in pro ce si v Slo ve ni ji T6-1042 1999–2003
Slo ve ni ja in na dalj nji raz voj Evrop ske uni je* V6-0628 2001–2003
In te gral na obre me nje nost prod nih rav nin Slo ve ni je – pri mer Ljub ljan ske ga po lja J6-3286 2001–2004
Si stem ure ja nja pro sto ra V6-0607 2002–2003
De jav ni ki sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja v pred vi de ni po kra jin ski ure di tvi Slo ve ni je V6-0628 2002–2004
Raz voj ne možno sti JPP in po se li tve v RS* V2-0692 2002–2004
(Ne)pla ni ra no šir je nje ur ba nih ob močij – iz ziv za traj nost ni raz voj, ure ja nje
in načrto va nje pro sto ra* V5-0723 2002–2004
Sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja V5-0488 2002–2004
Ter mi no loški slo var urejanja pro sto ra I* V5-0843 2003–2005
Ter mi no loški slo var urejanja pro sto ra II V6-0977 2004–2006
Me to do lo gi ja in te gra ci je raz voj ne ga in pro stor ske ga načrto va nja ter vars tva oko lja* V5-0960 2004–2005
Re gio nal na pri mer ja va spre mi nja nja po se li tve ne rabe zem ljišč med sta ti stičnimi
re gi ja mi v Slo ve ni ji v ob dob ju 1991–2002 po vzorčnih po dežel skih ob močjih V5-0903 2004–2006
Na sel bin ski raz voj RS pod vpli vi ur ba ni za ci je na pre lo mu ti sočlet ja J6-6360 2004–2007
Navz križja in te re sov pri rabi pod tal ni ce in možno sti za raz reševa nje J6-6116 2004–2007
Skup na zem ljišča v Slo ve ni ji: kul tur na po kra ji na med pre te klost jo in pri hod nost jo Z6-7102 2005–2007
Tri glav ski le de nik kot po ka za telj pod neb nih spre memb L6-7136 2005–2008
Za svo bo do do mo vi ne: Fron ta v Ju lij cih 1915–1917* M6-0158 2006–2008
Pre so ja in stru men tov in mehaniz mov re gio nal ne po li ti ke V5-0306 2006–2008
Učin ko vi tost in vpli vi in ve sti cij na re gio nal ni in pro stor ski raz voj
(eko nom sko-geo graf ska ana li za in ve sti cij skih ak tiv no sti v ob dob ju 2004–2006) V5-0305 2006–2008
Dnev na pro met na mi gra ci ja na de lov no me sto in šolo V2-0373 2006–2008
Traj nost no ure ja nje pro me ta na lo kal ni rav ni V5-0300 2006–2008
Preo braz ba po kra ji ne za ra di po so dab lja nja kme tijs tva in spre mi nja nja
po se li tve ne ga vzor ca* V5-0303 2006–2008
Ana li za konf lik tov in kul tur nih raz lik v Se ver ni in Pod sa harski Afri ki M4-0203 2007–2009
Iz va ja nje re gio nal ne po li ti ke v spre me nje nih po go jih uprav lja nja z raz vo jem
za ra di uved be no vih te ri to rial nih rav ni* V5-0510 2008–2010
Za po stav lje ni spo min po kra ji ne – Prek mur ska zgo do vi na kot pri mer spre gle da
lo kal ne zgo do vine v učnem načrtu os nov nih in sred njih šol* V5-0238 2008–2011
Slo ven ski ek so ni mi: me to do lo gi ja, stan dar di za ci ja, GIS L6-0111 2008–2011
Geo gra fi ja člo veških vi rov Slo ve ni je (Geo gra fi ja us tvar jal no sti) J6-2135 2009–2012
Do ločanje na rav nih po kra jin skih ti pov Slo ve ni je z geo graf skim
in for ma cij skim si ste mom L6-3643 2010–2013
Pro met na raba tal: spre mi nja nje in vpliv na vsa kod nev no živ lje nje Z6-4030 2011–2013
Po večanje učin ko vi to sti in a pli ka tiv no sti preučeva nja na rav nih ne sreč
s so dob ni mi me to da mi L6-4048 2011–2014
Šol ski učbe ni ki kot orod je za ob li ko va nje geo graf skih pred stav o slo ven skih po kra ji nah J6-4138 2011–2014
Te ra si ra ne po kra ji ne v Slo ve ni ji kot kul tur na vred no ta L6-4038 2011–2014
Pro stor slo ven ske li te rar ne kul tu re: li te rar na zgo do vi na in pro stor ska ana li za
z geo graf skim in for ma cij skim si ste mom* J6-4245 2011–2014
143
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Ge ne ri ra nje sin te tične po pu la ci je kot os no va za »ac ti vity-ba sed«/»agent-ba sed«
mi kro si mu la cij ske pro met ne mo de le* J2-5496 2013–2016
Pro stor ska utes nje nost kme tij v na se ljih Z6-6855 2014–2016
Kul tur na po kra ji na v pre ce pu med jav nim do brim, za seb ni mi in te re si in po li ti ka mi J6-6854 2014–2017
Po kra jin ska raz no li kost in vroče točke Slo ve ni je L6-6852 2014–2017
Prožnost alp skih po kra jin z vi di ka na rav nih ne sreč J6-6853 2014–2017
Fe no men mej na reka* J6-6830 2014–2017
Je zi kov na po li ti ka Re pub li ke Slo ve ni je in po tre be upo rab ni kov* V6-1647 2016–2017
Pri pra va stro kov nih iz ho dišč za tu ri stično in re krea cij sko rabo goz dov* V4-1630 2016–2018
Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na regio nal ni rav ni V6-1652 2016–2018
Umeščanje kme tij skih ob jek tov v kra ji no in reševa nje pro stor skih konf lik tov V6-1629 2016–2018
Na pre dek račun sko in ten ziv nih me tod za učin ko vi to so dob no splošno na men sko
sta ti stično ana li zo in skle pa nje* L1-7542 2016–2019
Preglednica2:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnost
RepublikeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,povejahgeografije.
do mači tuji
šte vi lo de lež (%) šte vi lo de lež (%)
fizična geo gra fi ja 4 9 3 17
hu ma na geo gra fi ja 22 50 13 72
re gio nal na geo gra fi ja 18 41 2 11
sku paj 44 100 18 100
Preglednica3:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepub-
likeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poožjihgeografskihpodročjih.
do mači tuji
šte vi lo de lež (%) šte vi lo de lež (%)
geo mor fo lo gi ja 2 4,5 0 0,0
pod neb na geo gra fi ja 1 2,3 1 5,6
geo gra fi ja na rav nih ne sreč 2 4,5 2 11,1
okolj ska geo gra fi ja 2 4,5 3 16,7
re gio nal ni raz voj 11 25,0 7 38,9
ur ba na geo gra fi ja 2 4,5 0 0,0
geogra fi ja po deželja 6 13,6 0 0,0
geo gra fi ja tu riz ma 1 2,3 3 16,7
geo gra fi ja pro me ta 5 11,4 1 5,6
di dak ti ka geo gra fi je 1 2,3 1 5,6
geo gra fi ja us tvar jal no sti 1 2,3 0 0,0
ter mi no lo gi ja in zem lje pi sna ime na 3 6,8 0 0,0
zgo do vin ska geo gra fi ja 3 6,8 0 0,0
GIS 4 9,1 0 0,0
sku paj 44 100,0 18 100,0
144
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
0 5 10 15 20 25
re
gi
o
n
al
n
a
ge
o
gr
af
ij
a
h
u
m
an
a
ge
o
gr
af
ij
a
fi
zi
n
a
ge
o
gr
af
ij
a
č
doma ič tuji
število
Slika11:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublike
SlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,povejahgeografije.
GI
S
0
2
4
6
8
10
12
doma ič tuji
š
te
vi
lo
geo
mo
rfo
log
ija
po
dn
ebn
a g
eog
raf
ija
geo
gra
fija
na
rav
nih
nes
reč
ok
olj
ska
geo
gra
fija
reg
ion
aln
i ra
zvo
j
urb
an
a g
eog
raf
ija
geo
gra
fija
po
dež
elja
geo
gra
fija
tur
izm
a
geo
gra
fija
pro
me
ta
did
akt
ika
geo
gra
fije
geo
gra
fija
ust
var
jaln
ost
i
ter
mi
no
log
ija
in
zem
ljep
isn
a im
ena
zgo
do
vin
ska
geo
gra
fija
Slika12:Raziskovalniprojekti,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublike
SlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poožjihgeografskihpodročjih.
Raz šir je na us me ri tev se ne kaže le v ra zi sko val nem pro gra mu, pač pa tudi pri ra zi sko val nih pro -
jek tih (pre gled ni ce 1–4; sli ki 11–12). De lež do mačih pro jek tov na po dročju hu ma ne geo gra fi je je tako
od leta 2002 po lo vičen, med tem ko je de lež fi zično geo graf skih pro jek tov pod 10 %. Pri tu jih pro jek tih
je de lež pro jek tov s po dročja hu ma ne geo gra fi je sko raj tri četr ti ne, bo lje pa se tu odreže fi zična geo -
gra fi je s sko raj šestino pro jek tov (pre gled ni ca 2; sli ka 11). Po drob nejši po gled po geo graf skih po dročjih
po kaže, da so tako med do mačimi kot tu ji mi pro jek ti pre vla do va li pro jek ti s po dročja re gio nal ne ga raz -
vo ja, ka te rih de lež je bil med do mačimi pro jek ti četr tin ski, med tujimi pa več kot tret jin ski. Več kot
de se ti no pro jek tov so med do mačimi pred stav lja li pro jek ti s po dročij geo gra fi je po deželja in geo gra -
fi je pro me ta, med tu ji mi pa s po dročij geo gra fi je na rav nih ne sreč, okolj ske geo gra fi je in geo gra fi je tu riz ma
(pre gled nica 3; sli ka 12).
Na sli ki 13 vi di mo, da je od leta 2002 na inšti tu tu na leto povprečno po te ka lo med osem in de vet
pro jek tov, ki jih je fi nan ci ra la Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. Med le to -
ma 2002 in 2008 je bilo nji ho vo pov prečje bli zu de set, med le to ma 2009 in 2016 pa ne ko li ko manj (bli zu 8).
Naj manj tovrstnih pro jek tov je na inšti tu tu po te ka lo v le tih 2009 in 2010 (5), naj več pa leta 2006 (12).
Leta 2005 sta se na inšti tu tu začela prva pro jek ta evrop ske ga oze melj ske ga so de lo va nja. Z le tom 2008
začne šte vi lo takšnih pro jek tov na raščati, kar je odraz us pešno sti pri pri ja vi pro jek tov v ok vi ru fi nančne
pers pek ti ve Evrop ske uni je 2007–2013, ki do seže višek leta 2011 z 12 po te ka jočimi pro jek ti. Z novo fi -
nančno pers pek ti vo Evrop ske uni je 2014–2020 je us pešnost pri pri ja vi pro jek tov (tre nut no) ne ko li ko
upad la. V pov prečju je od leta 2005 na inšti tu tu na leto po te ka lo med pet in šest evrop skih pro jek tov.
Ta šte vilčnost fi nančno močnih evrop skih pro jek tov je omo gočila že ome nje no ka drov sko kre pi tev po
letu 2008 (sli ka 10).
Na raščanje šte vi la tu jih pro jek tov je pome ni lo, da se je fi nan ci ra nje inšti tu ta pred vsem po letu 2008
spre me ni lo. Če je bil de lež tu jih pro jek tov v pro računu inšti tu ta pred le tom 2005 nez na ten, je ta do leta 2014
na ra sel na prek po lo vi co (55%) (sli ka 14); zad nji dve leti je zo pet ne ko li ko nižji (16% leta 2015). S takšnim
fi nan ci ra njem se je inšti tut pre cej raz li ko val od načina fi nan ci ra nja na preo sta lem ZRC SAZU, na ka -
te rem so (kot ce lo ti) pro račun sko pre vla do va li do mači pro jek ti (v pov prečju z 90 %; sli ka 15)
145
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
0
2
4
6
8
10
12
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
doma ič tuji doma i povpre ječ – č tuji povpre je– č
š
te
v
il
o
Slika13:Številoraziskovalnihprojektov,kistajihfinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnost
RepublikeSlovenijealiEvropskaunijainsopotekalinainštitutuodleta2002,poposameznihletih.
146
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Preglednica4:Pomembnejšiprojekti,kijihjefinanciralaEvropskaunijainsoomogočilikadrovsko
krepitev.
ime pro jek ta akro nim fi nančni tra ja nje iz bran(i) znans tve ni
me ha ni zem do sežek(i)
DatainfrastructurefortheAlps: DIAMONT Evrop sko oze melj sko 2005–2008 Raz pot nik 
mountainorientatednetworktechnology so de lo va nje, ob močje Vi sko vić,
Po dat kov na in fra struk tu ra za Alpe: Alp, Evrop ski sklad Ur banc in
gor sko us mer je na mrežna teh no lo gi ja za re gio nal ni raz voj Na red 2013
Raisingawarenessofvaluesofspace R.A.V.E. Evrop sko oze melj sko 2005–2007 Ur banc in
throughtheprocessofeducation Spa ce so de lo va nje, pro gram Fridl 2012
Vred no te pro sto ra in traj nost ni CADSES, Evrop ski
pro stor ski raz voj: vlo ga izo braževa nja sklad za re gio nalni
raz voj
Climatechangeanditsimpact Clim - Evrop sko oze melj sko 2008–2011 Ur banc in
ontourismintheAlpinespace Alp Tour so de lo va nje, ob močje Pi pan 2011; 2013
Pod neb ne spre mem be in nji hov Alp, Evrop ski sklad
vpliv na tu ri zem v alp skem pro sto ru za re gio nal ni razvoj
Competitivenessactionsandpolicies CAPAC ities Evrop sko oze melj sko 2008–2011 Na red in
forAlpinecities so de lo va nje, ob močje Per ko 2010;
De jav no sti in po li ti ke za spod bu ja nje Alp, Evrop ski sklad Na red in Raz pot nik
kon ku renčno sti alp skih mest za re gio nal ni raz voj Vi sko vi ć 2014a; 2014b
Socialcapacitybuildingfornatural CAPHAZ- 7. ok vir ni pro gram, 2009–2012 Ko mac, Zorn in
hazards:towardmoreresilientsocieties Net Evrop ska ko mi si ja Ci glič 2011
Iz boljšanje raz mer ja med družbo in na rav-
ni mi ne srečami: prožnejši družbi na pro ti
Improvedmanagementofcontaminated INCOME Life+ pro gram, 2009–2012 Jam nik, Janža in
aquifersbyintegrationofsourcetracking, Evrop ska ko mi si ja Smre kar 2014
monitoringtoolsanddecisionstrategies
Učin ko vi to uprav lja nje one snaženih
vo do no sni kov – po ve za va po stop kov za
od kri va nje in nad zor vi rov one snaženja
ter ukre pov za iz boljšanje sta nja
Cooperativeapproachestotransport Catch_MR Evrop sko oze melj sko 2010–2012 Bole in os ta li 2012;
challengesinmetropolitanregions so de lo va nje, Na red in os ta li 2012
Združeni pri sto pi za reševa nje pro met nih INTERREG IVC,
iz zi vov me tro po li tan skih ob močij Evrop ski sklad za
re gio nal ni raz voj
Toolfortheterritorialstrategy OTREMED Evrop sko oze melj sko 2010–2013 Zorn in os ta li 2014
oftheMEDSpace so de lo va nje, Me di te ran,
Orod je za stra teško pro stor sko Evrop ski sklad za
načrto va nje v Sre do zem lju re gio nal ni raz voj
Creativesustainablemanagement,territorial 2Bparks Evrop sko oze melj sko 2010–2013 Smre kar in
compatiblemarketingandenvironmental so de lo va nje, Me di te ran, Ti ran 2013;
educationtobeparks Evrop ski sklad za Smre kar in
147
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Us tvar jal no traj nost no gos po dar je nje, re gio nal ni raz voj os ta li 2014
trženje po meri ob močja in okolj ska
vzgo ja o par kih
Enhancementofculturalheritagethrough CHERPLAN Evrop sko oze melj sko 2011–2013 Na red in Razpot nik
environmentalplanningandmanagement so de lo va nje, Vi sko vi ć 2014
Kre pi tev kul tur ne de diščine z okolj skim ju govz hod na Evro pa,
načrto va njem in uprav lja njem Evrop ski sklad za
re gio nal ni raz voj
Synergyofcultureandtourism:utilisationof SY_CULT our Evrop sko oze melj sko 2011–2014 Bole, Pi pan in
culturalpotentialsinlessfavouredruralregions so de lo va nje, Ko mac 2013;
Si ner gi ja kul tu re in tu riz ma: upo ra ba kul tur nih jugovz hod na Evro pa, Bole in os ta li 2014
vred not v manj raz vi tih ru ral nih ob močjih Evrop ski sklad za
re gio nal ni raz voj
Developmentandapplicationofmitigation UHI Evrop sko oze melj sko 2011–2014 Ci glič in
andadaptationstrategiesandmeasuresfor so de lo va nje, sred nja Ko mac 2014; 2015
counteractingtheglobalurbanheatislands Evro pa, Evrop ski sklad
Raz voj in upo raba ub lažit ve nih ter pri la go- za re gio nal ni raz voj
di tve nih stra te gij in ukre pov za lajšanje
glo bal ne ga vpli va mest nih to plot nih oto kov
Naturalhazardswithoutfrontiers NH-WF Evrop sko oze melj sko 2011–2014 Pavšek 2014
Na rav ne ne sreče brez meja so de lo va nje, čez mej no
so de lo va nje
Slo ve ni ja–Av stri ja
Motivationalstrengthofecosystemservicesand BIOMOT 7. ok vir ni pro gram, 2011–2015 Smre kar, Po laj nar
alternativewaystoexpressthevalueofbiodiversity Evrop ska ko mi si ja Hor vat in
Mo ti va cijska moč eko si stem skih sto ri tev Er har tič 2016
in al ter na tiv ni načini izražanja vred no sti
bio di ver zi te te
Rural-Urbaninclusivegovernancestrategies Rur ban ce Evrop sko oze melj sko 2012–2015 Rus, Raz pot nik
andtoolsforthesustainabledevelopment so de lo va nje, ob močje Vi sko vi ć in
ofdeeplytransformingAlpineterritories Alp, Evrop ski sklad Na red 2013
Po dežel sko-mest ne stra te gi je uprav lja nja in za re gio nal ni raz voj
orod ja za traj nost ni raz voj spre mi nja jočih
se alp skih ob močij
A wikiforcapitalisingonspatial-development WIKIA lps Evrop sko oze melj sko 2013–2014 Na red, Raz pot nik
projects so de lo va nje, ob močje Vi sko vi ć in
Wiki za ka pi ta li za ci jo pro jek tov s po dročja Alp, Evrop ski sklad Ko mac 2015
pro stor ske ga raz vo ja za re gio nal ni razvoj
Inter-culturaldimensionforeuropeanactive IDEA-C Evrop ska ko mi si ja, 2014–2016 –
citizenship Iz va jal ska agen ci ja
Med kul tur na raz sežnost evrop ske ga za izo braževa nje,
ak tiv ne ga držav ljans tva av dio vi zual no po dročje
in kul tu ro
Mediteranianculinaryheritageexperiences: MEDFEST Evrop sko oze melj sko 2016–2019 –
howtocreatesustainabletouristdestinations so de lo va nje, Me di teran,
Sre do zem ska ku li na rična de diščin ska iz kušnja: Evrop ski sklad
kako us tva ri ti traj nost no tu ri stično de sti na ci jo za re gio nal ni raz voj
148
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
slovenski projekti mednarodni projekti tržni projekti
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
20
09
20
10
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Slika14:Deleždomačih,tujihintržnihprojektovprifinanciranjuinštitutamedletoma2009in2015.
0 20 40 60 80 100
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
2
slovenski projekti mednarodni projekti tržni projekti
%
Slika15:Deleždomačih,tujihintržnihprojektovprifinanciranjuZRCSAZUv letih2009,2010in2012.
149
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Preglednica5:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002
pogeografskihpodročjih.
geo graf ska po dročja član ki de lež (%)
geo mor fo lo gi ja Ko mac 2003; Hr va tin in Per ko 2003; 2005; 2009; Zorn 2009a; 2009b; 15
Er har tič 2010; Ko mac, Zorn in Er har tič 2011; Ferk in Li par 2012; Šegi na,
Ko mac in Zorn 2012; Breg Va ljavec 2014; Smre kar, Zorn in Ko mac 2016;
Šmid Hri bar in Ferk 2016; Smre kar, Po laj nar Hor vat in Er har tič 2016
pod neb na geo gra fi ja Ci glič 2010; Ga bro vec in os ta li 2013; Mar ko vi ć in os ta li 2014 3
hi dro geo gra fi ja Smre kar 2004 1
geo gra fi ja rast ja Ri bei ro, Somodi in Čarni 2016 1
geo gra fi ja na rav nih Zorn 2002; Zorn in Ko mac 2004; 2007; 2011; Ko mac in Zorn 2005; 11
ne sreč Ko mac 2009; Ko mac in os ta li 2013; Ga vri lov in os ta li 2013; Luki ć in
os ta li 2013; Tosi ć in os ta li 2014
okolj ska geo gra fi ja Klad nik, Re jec Bran celj in Smre kar 2003; Ur banc in Breg 2005; 7
Smre kar 2006; 2011; Breg, Klad nik in Smre kar 2007; Po laj nar 2008;
Smre kar, Šmid Hri bar in Er har tič 2016
po li tična geo gra fi ja Pi pan 2007; 2008 2
eko nom ska geo gra fi ja Rav bar, Bole in Na red 2005; Bole 2008; Rav bar 2009; Broz zi in os ta li 2015; 5
La puh 2016
re gio nal ni raz voj Na red 2003; Na red in Rav bar 2003; Bole 2004; 2011; Rav bar 2004; Bole, 12
Pi pan in Ko mac 2013; Šmid Hri bar in Le di nek Lo zej 2013; Na red, Er har tič
in Raz pot nik Vi sko vi ć 2013; Na red, Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2015a;
2015b; Na red in os ta li 2015
geo gra fi ja pre bi vals tva Jo si po vič 2003; Jo si po vič in Re po lusk 2003 2
ur ba na geo gra fi ja Gašpe rič 2004; Ti ran 2016 2
geo gra fi ja po deželja Klad nik in Rav bar 2003; To po le in os ta li 2006; Hr va tin in Per ko 2008; 5
Raz potnik Vi sko vi ć 2011; 2015
raba tal Pe tek 2002; 2005; Pe tek in Ur banc 2004; Hr va tin, Per ko in Pe tek 2006; 6
Ci glič in os ta li 2012; Ri bei ro in os ta li 2013
preučeva nje kul tur nih Ur banc in os ta li 2004; Ur banc 2008; Ažman Mo mir ski in Klad nik 2009; 7
po kra jin 2015; Šmid Hri bar in Li sec 2011; Ur banc, Gašpe rič in Ko zi na 2015;
Smre kar in os ta li 2016
geo gra fi ja tu riz ma To po le 2009; Hose in os ta li 2011; Po laj nar Hor vat 2015; Ranči ć in os ta li 2016 4
geo gra fi ja pro me ta Ko zi na 2010; Bole in os ta li 2012 2
di dak ti ka geo grafi je Fridl, Ur banc in Pi pan 2009 1
geo gra fi ja us tvar jal no sti Rav bar 2011 1
geo gra fi ja zdrav ja Šprah, No vak in Fridl 2014 1
ter mi no lo gi ja in Klad nik 2007; Klad nik in Pi pan 2008; Klad nik in Bole 2012; Kli nar in 4
zem lje pi sna ime na Geršič 2014
zgo do vin ska karto gra fi ja Ur banc in os ta li 2006; Gašpe rič 2007; 2010 3
GIS Ci glič in Per ko 2013; Per ko, Hr va tin in Ci glič 2015 2
Z gle dišča ra zi sko va nja so pro jek ti evrop ske ga oze melj ske ga so de lo va nja po me ni li od mik od le te -
melj ne zna no sti, ki je pre vla do va la v pre te klem ob dob ju in je še značilna za večji del pro jek tov fi nan ci ra nih
s stra ni Jav ne agen ci je za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je, v smer a pli ka tiv nih ra zi skav in
njih upo ra be ter s tem h kre pi tvi a pli ka tiv ne geo gra fi je (pre gled ni ca 4).
Z gle dišča kon ti nui te te ra zi skav s pre te klim ob dob jem so stal ni ca os ta li preučeva nje le de ni kov, skrb
za zem lje pi sna ime na ter preučeva nje na rav nih ne sreč (pre gled ni ca 1). Leta 2014 je Tri glav ski le de nik
»do bil« re zi me sko raj 70-let nih ra zi skav v mo no gra fi ji Tri glav ski le de nik (Ga bro vec in os ta li 2014),
leta 2016 pa tudi raz sta vo ob 70-let ni ci preučevanj (Zorn 2016). Zem lje pi sna ime na so de ležna stal ne
po zor no sti v ok vi ru Ko mi si je za stan dar di za ci jo zemlje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je, ki ima
tudi v tem ob dob ju se dež na inšti tu tu. V ok vi ru na rav nih ne sreč se je preučeva nje pre težno hi dro loških
pro ce sov (po plav) raz širi lo na preučeva nje hi dro-geo morf nih pro ce sov, pred vsem po bočnih pro ce sov
(Komac in Zorn 2007; Ko mac, Na tek in Zorn 2008; Zorn 2008; Zorn in Ko mac 2008), pa tudi na področje
družbenih as pek tov na rav nih ne sreč (Ko mac 2009; Zorn in Ko mac 2011). V tem ozi ru so po memb ni
trie nal ni sim po zi ji Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji, ki jih inšti tut od leta 2008 pri re ja sku paj z Upra vo Re -
pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje ter prev zem ured ni ko va nje re vi je Ujma (Blaž Ko mac je od leta
2013 glav ni ured nik), ki jo iz da ja ome nje na in sti tu ci ja.
Inšti tut po leg tega na dve leti pri re ja sim po zi je Geo grafski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji (leta 2016
je po te kal tri naj sti), vsa ko leto pa sim po zi je Slo ven ski re gio nal ni dne vi (leta 2016 je po te kal osmi).
Med mej ni ke v tem ob dob ju ned vom no sodi uvr sti tev inšti tut ske re vi je Acte geo grap hi ce Slo ve ni ce
v indeks ci ti ra nja ScienceCitationIndexExpanded. V in deks so bili vključeni član ki od vključno let ni -
ka 43 (2003). Z let ni kom 49 (2009) je re vi ja do bi la fak tor vpli va (IF), ki je bil do zdaj naj višji za leto 2011
(IF 1,333) (Ko mac, Zorn in Per ko 2011, 18). Ce lot no ob dob je je re vi ja vključena tudi v bib liograf sko bazo
Sco pus, v ok vi ru ka te re je ime la naj višji fak tor vpli va za leto 2012 (SNIP 1,708), ko je bila celo v prvi četrtini
re vij s svo je ga po dročja. V tem ob dob ju je močno na ra sla nje na med na rod na pre poz nav nost, kar se kaže
v šte vi lu ob jav tu jih av tor jev. Čeprav je re vi ja s tem pre se gla inšti tut ske (in tudi na cio nal ne) ok vi re, pa je
še ved no do ber po ka za telj inšti tut ske ga dela, saj os ta ja ti sta pub li ka ci ja (po leg knjižnih zbirk; po glav je 5),
v ka te ri člani inšti tu ta naj večkrat pred stav lja jo svoje ra zi ska ve (pre gled ni ci 5 in 6; sli ki 16 in 17). Od letni -
ka 51 (2011) so iz bra ne ra zi ska ve str nje ne o ob li ki »po seb nih šte vilk« ozi ro ma sku pi ne član kov, ki zaokrožuje -
jo neko te ma ti ko, s ka te ro so se člani inšti tu ta uk var ja li v le tih pred iz da jo. Do vključno let ni ka 56 (2016)
je bilo v de ve tih šte vil kah pred stav lje nih pet raz ličnih te ma tik: geo tu ri zem (Hose in os ta li 2011), na ravne
ne sreče (Ko mac in os ta li 2013), kul tu ra in tu ri zem (Bole, Pi pan in Ko mac 2013), traj nost ni pro stor ski razvoj
v Al pah (Nared, Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2015) ter ohra nja nje de diščine (Smre kar, Zorn in Ko mac 2016).
Od leta 2002 ima jo v re vi ji med član ki so de lav cev inšti tu ta sko raj po lo vični de lež (45 %) teme s po -
dročja hu ma ne geo gra fi je, sla bo tret ji no pred stav lja jo teme s po dročja fi zične geo gra fi je (30 %), do bro
četr ti no pa teme s po dročja re gio nal ne geo gra fi je (26%) (pre gled ni ca 6; sli ka 16). Po ožjih po dročjih
geo gra fi je ima jo v re vi ji več kot de se tin ski de lež teme po ve za ne z geo mor fo lo gi jo (15 %), geo gra fi jo na -
ravnih ne sreč (11 %), re gio nal nim raz vo jem (12 %) in geo gra fi jo po deželja (sku paj s preučeva njem rabe
tal in kul tu re po kra ji ne) (19 %) (pre gled ni ca 5; sli ka 17).
150
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Preglednica6:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002
povejahgeografije(*skupajjebiloobjavljenihstočlankov,a jihšestnismouvrstilimedvejegeografije,
kergreboljzabibliografskeprispevke;nasliki17soopredeljenikotostalo).
šte vi lo de lež (%)
fi zična geo gra fi ja 28 30
hu ma na geo gra fi ja 42 45
re gio nal na geo gra fi ja 24 26
sku paj 94* 100
151
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
0 5 10 15 20 25 30 35
re
gi
o
n
al
n
a
ge
o
gr
af
ij
a
h
u
m
an
a
ge
o
gr
af
ij
a
fi
zi
n
a
ge
o
gr
af
ij
a
č
število
40 45
Slika16:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002po
vejahgeografije.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
ost
alo
š
te
v
il
o
geo
mo
rfo
log
ija
po
dn
ebn
a g
eog
raf
ija
hid
rog
eog
raf
ija
geo
gra
fija
ras
tja
geo
gra
fija
na
rav
nih
nes
reč
ok
olj
ska
geo
gra
fija
po
liti
na
geo
gra
fija
č
eko
no
ms
ka
geo
gra
fija
reg
ion
aln
i ra
zvo
j
geo
gra
fija
pre
biv
als
tva
urb
an
a g
eog
raf
ija
geo
gra
fija
po
dež
elja
geo
gra
fija
tur
izm
a
geo
gra
fija
pro
me
ta
did
akt
ika
geo
gra
fije
geo
gra
fija
ust
var
jaln
ost
i
ter
mi
no
log
ija
in
zem
ljep
isn
a im
ena
zgo
do
vin
ska
kar
tog
raf
ija
GI
S
Slika17:Člankisodelavcevinštituta,objavljeniv revijiActageographicaSlovenicaodleta2002po
ožjihgeografskihpodročjih.
Kra tek pre gled ra zi sko val ne ga dela po letu 2002 skle ni mo s skup nim šte vi lom znans tve nih ob jav.
Do od da je tega pris pev ka so so de lav ci inšti tu ta v obrav na va nem ob dob ju ob ja vi li prek 350 znans tve -
nih član kov (355), prek pet de set znans tve nih mo no grafij (53), prek tri sto znans tve nih po gla vij
v mo no gra fi jah (309), ter bli zu osem de set znans tve nih pris pev kov na kon fe ren cah (76).
152
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Slika18:ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnostijesedemdesetletnico
inštitutameddrugimobeležilz napisomprekpročeljastavbenaNovemtrgu5.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
8 Na me sto skle pa
Ob se dem de se ti ob let ni ci je Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka Znans tve no ra zi sko valnega cen tra
Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti iz dal mo no gra fi jo Te ra si ra ne po kra ji ne, pri ka te ri so sode -
lo va li vsi člani inšti tu ta in pri naša re zul ta te tri let ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta, ki je po te kal med le to ma 2011
in 2014 (pre gled ni ca 1).
Uvod nik mo no gra fi je je pred stoj nik inšti tu ta začel s stav kom: »Terasesonekakšnestopniceoddna
protivrhu,kidvigajovrednostterasiranepokrajine,popodobnihstopnicahpasev časovnem,številčnem
inkakovostnemsmisluvzpenjatudinašinštitutinbogatislovenskoznanost.«
Sre di Uvod ni ka je za pi sal: »…Svetovnoodmevnostjeinštitutdosegelpravs pripravonekaterihte-
meljnihkartografskihdelo Sloveniji,naprimervelikimGeografskimatlasomSlovenijeleta1998,obsežno
monografijoSlovenija – pokrajineinljudje,pravtakoleta1998,NacionalnimatlasomSlovenijeleta2001
obdesetletnicisamostojnostiSlovenijev slovenskeminangleškemjeziku [F ridl in os ta li 2001],zemljevi-
domSlovenijezaNationalgeographicSocietyleta2006 [F ridl in Per ko 2006],prvimPopisnimatlasom
Slovenijeleta2007[D olenc in os ta li 2007] inatlasomSloveniainFocusv angleškemjeziku,kijeizšel
1. januarja2008obzačetkuslovenskegapredsedovanjaEvropskiuniji [F ridl in os ta li 2007].Evropskoraz-
sežnost pa je imela tudi izdaja faksimila zemljevida Ilirskih provinc Gaetana Palme, ki Slovenijo
zgodovinsko,geografskoinkartografskopovezujes Francijo [G ašpe rič, Orožen Ada mič in Šumra da 2012].
Z izdajozemljevidaobdvestoletniciIlirskihprovincsmoleta2012obeležilišestdesetletnicokartografskega
oddelkainštituta…«.
Uvod nik je skle nil ta ko le: »…KnjigaTerasiranepokrajinepanimasamoevropskihrazsežnosti,am-
pakpredstavljakmetijskeindrugeteraseposvetuinjihprimerjas slovenskimi.Vgraditevkmetijskihteras
sogeneracijeljudipocelemsvetuvlagaleogromnodelainz njimipovsemspremenilepodobopokrajine.
153
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Slika19:Sodelavciinštitutaleta2016.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Podobnosmonekdanjiinsedanjiraziskovalcigeografskegainštitutaodskromnihzačetkovvsakoletozgra-
dilinovoterasogeografskegaznanja.Zdajs sedemdeseteterasezadovoljnizremonanižjeterase,našepretekle
dosežke,insepolniupanjaveselimonovih,ševišjihteras…« (Per ko, Ci glič in Geršič 2016, 3).
9 Viri in li te ra tu ra
Aimée, E., Fridl, J., Orožen Ada mič, M., Pavšek, M., Per ko, D. (ur.) 1996: Kul tu rat las Slo we nien. Kultur -
At las Eu ro pa 6. Got ha, Stutt gart.
Aimée, E., Fridl, J., Orožen Ada mič, M., Pavšek, M., Per ko, D. (ur.) 1997: Kul tur ni at las Slo ve ni ja. Tržič.
Ar hiv pred seds tva Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ljub lja na.
Ažman Mo mir ski, L., Klad nik, D. 2009: Te ra si ra ne po kra ji ne v Slove ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49101
Ažman Mo mir ski, L., Klad nik, D. 2015: Te ra si ra na po kra ji na v Br ki nih. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca
55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1627
Bole, D. 2004: Dnev na mo bil nost de lav ce v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS44102
Bole, D. 2008: Kul tur na in du stri ja kot odraz nove ter cia ri za ci je mest. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-2.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48202
Bole, D. 2011: Spre mem be v mo bil no sti za po sle nih: pri mer jal na ana li za mo bil no sti de lav cev v naj večja
za po sli tve na sre dišča Slo ve ni je med le to ma 2000 in 2009. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS51104
Bole, D., Ga bro vec, M., Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: Načrto va nje jav ne ga pot niškega prometa
med me stom in re gi jo na pri me ru Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS52106
Bole, D., Pi pan, P., Ko mac, B. 2013: Cul tu ral va lues and su stai nab le ru ral de ve lop ment: A brief in tro -
duc tion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53401
Bole, D., Šmid Hri bar, M., Ko zi na, J., Pi pan, P. (ur.) 2014: Si ner gi ja kul tu re in tu riz ma za raz voj podeželskih
ob močij. Ljub lja na.
Breg Va lja vec, M. 2014: Od kri va nje pri kri tih od la ga lišč od pad kov v prod ni rav ni ni z geo mor fo me trično
ana li zo in Li DAR DTM. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54106
Breg, M., Klad nik, D., Smre kar, A. 2007: Od la ga lišča od pad kov na vo do vars tve nem ob močju Ljub ljan -
ske ga po lja, glav nem viru os kr be Ljub lja ne s pit no vodo. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS47104
Broz zi, R., La puh, L., Na red, J., Strei fe ne der, T. 2015: To wards more re si lient eco no mies in Al pi ne regions.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.916
Ci glič, R. 2010: In for ma tiv ni vred no sti nad mor ske višine in višin ske raz li ke za po na zo ri tev ter mal nega
pasu. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50201
Ci glič, R., Hr va tin, M., Ko mac, B., Per ko, D. 2012: Kras kot ka zal nik za do ločanje manj pri mer nih območij
za kme tijs tvo. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52103
Ci glič, R., Ko mac, B. 2014: Ur ban heat is land at las: a web tool for the de ter mi na tion and mi ti ga tion of
ur ban heat is land ef fects. Geo grap hia Po lo ni ca 87-4.
Ci glič, R., Ko mac, B. 2015: Cen tral-Eu ro pean ur ban heat is land at las. Ljub lja na. Med mrežje: 
http://gi smo.zrc-sazu.si/flex vie wers/UHIA tlas/ (2. 10. 2016).
Ci glič, R., Per ko, D. 2013: Po kra jin ske vroče točke Evro pe. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS53106
Do lenc, D., Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D., Re po lusk, P. (ur.) 2007: Po pi sni at las Slo ve ni je 2002. Ljubljana.
Er har tič, B. 2010: Vred no te nje geo mor fo loške de diščine. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS50206
154
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Ferk, M., Li par, M. 2012: Eo ge net ske jame v plei sto cen skem kar bo nat nem kon glo me ra tu v Slo ve ni ji.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52101
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D. (ur.) 1998: Geo graf ski at las Slo ve ni je – država
v prostoru in času. Ljub lja na.
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D., Ur banc, M. (ur.) 2005: At lant. Ljub lja na
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D., Zu pančič, J. (ur.) 2001: Na cio nal ni at las Slo venije. Ljubljana. 
Fridl, J., Klad nik, D., Pavšek, M., Per ko, D., Re po lusk, P., Ur banc, M., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2007:
Slo ve nia in fo cus. Ljub lja na.
Fridl, J., Per ko, D., 2006: Slo ve ni ja. Zem lje vid v me ri lu 1 : 400.000. Ljub lja na.
Fridl, J., Ur banc, M., Pi pan, P. 2009: Po men učite lje ve ga zaz na va nja pro sto ra v izo braževal nem procesu.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205
Ga bro vec, M., Hr va tin, M., Ko mac, B., Or tar, J., Pavšek, M., To po le, M., Tri glav Čeka da, M., Zorn, M.
2014: Tri glav ski le de nik. Geo gra fi ja Slo ve ni je 30.
Ga bro vec, M., Or tar, J., Pavšek, M., Zorn, M., Tri glav Čeka da, M. 2013: Tri glav ski le de nik med le to -
ma 1999 in 2012: Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53202
Gams, I. 1955: Snežni pla zo vi v Slo ve ni ji v zi mah 1950–1954. Geo graf ski zbor nik 3.
Gams, I. 1959: Geo mor fo lo gi ja in izra ba tal v Po mur ju. Geo graf ski zbor nik 5. 
Gams, I. 1960: O višin ski meji na se lje no sti, ozi mi ne, goz da in sne ga v slo ven skih go rah. Geo graf ski vestnik 32.
Gams, I. 1961a: H geo mor fo lo gi ji Bele kra ji ne. Geo graf ski zbor nik 6.
Gams, I. 1961b: Snežišča v Ju lij skih Al pah. Geo graf ski zbor nik 6.
Gams, I., Na tek, K. 1981: Geo mor fo loška kar ta 1 : 100.000 in raz voj re lie fa v Li tij ski kot li ni. Geo grafski
zbornik 21.
Gašpe rič, P. 2004: Širi tev Ljub lja ne na Ljub ljan sko bar je. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS44201
Gašpe rič, P. 2007: Kar to graf ske upo do bi tve Slo ve ni je sko zi čas. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS47203
Gašpe rič, P. 2010: O Zem lje vi du Ilir skih pro vinc av tor ja Gae ta na Pal me iz leta 1812. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50205
Gašpe rič, P., Orožen Ada mič, M., Šumra da, J. 2012: Zem lje vid Ilir skih pro vinc iz leta 1812 = Car te des
Pro vin ces ill yrien nes de 1812. Ljub lja na.
Ga vri lov, M. B., Mar ko vi ć, S. B., Zorn, M., Ko mac, B., Luki ć, T., Mi loševi ć, M., Jani ćevi ć, S. 2013: Is
hail sup pres sion use ful in Ser bia? – Ge ne ral re view and new re sults. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53302
Hose, T. A., Mar ko vi ć, S. B., Ko mac, B., Zorn, M. 2011: Geo tou rism – a short in tro duction. Acta geograp -
hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51301
Hr va tin, M., Per ko, D. 2003: Raz gi ba nost po vršja in raba tal v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-2.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43202
Hr va tin, M., Per ko, D. 2005: Raz li ke med sto me tr skim in pe tind vaj set me tr skim di gi tal nim mo de lom
višin gle de na tipe re lie fa v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS45101
Hr va tin, M., Per ko, D. 2008: Po kra jin ske značil no sti skup nih zem ljišč v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slove -
ni ca 48-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48101
Hr va tin, M., Per ko, D. 2009: Pri mer nost Ham mon do ve me to de za do ločanje enot ob li ko va no sti površja
v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49204
Hr va tin, M., Per ko, D., Pe tek, F. 2006: Raba tal na iz bra nih ero zij sko ogroženih ob močjih ter ciar nih
gričevij v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 46-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46103
Ilešič, S. (ur.) 1976: Geo graf ski zbor nik 15. 
Ilešič, S. 1946: Pre gled nove književ no sti o naših mej nih vprašan jih. Geo graf ski vest nik 18. 
Ilešič, S. 1950: Slo ven ska geo gra fi ja v 30 le tih ljub ljan ske uni ver ze. Geo graf ski vest nik 22.
155
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Jam nik, B., Janža, M., Smre kar, A. (ur.) 2014: Skrb za pit no vodo. Geo gra fi ja Slo ve ni je 31. Ljub lja na.
Jo si po vič, D. 2003: Geo graf ski de jav ni ki rodno sti pre bi vals tva. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS43104
Jo si po vič, D., Re po lusk, P. 2003: De mo graf ske značil no sti Ro mov v Prek mur ju. Acta geo grap hi ca Slove -
ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43105
Klad nik, D. 2007: Značil no sti rabe ek so ni mov v ne ka te rih evrop skih je zi kih. Acta geo grap hi ca Slo ve -
ni ca 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47203
Klad nik, D. 2009: Pris pe vek k po men ski raz me ji tvi ter mi nov en do nim in ek so nim. Acta geo grap hi ca
Slo ve ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49206
Klad nik, D., Bole, D. 2012: O živ lje nju slo ven skih ek so ni mov in nji ho vem poz na va nju v stro kov ni javnosti.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52204
Klad nik, D., Pi pan, P. 2008: Pi ran ski zaliv ali Sa vu drij ska vala? Pri mer prob le ma tičnega rav na nja z zem -
lje pi sni mi ime ni. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48103
Klad nik, D., Rav bar, M. 2003: Po men čle ni tev po deželja pri spod bu ja nju re gio nal ne ga raz vo ja. Acta
geograp hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43101
Klad nik, D., Re jec Bran celj, I., Smre kar, A. 2003: Gnoj ni ob jek ti kot ne var ni točkov ni viri obre me nje -
va nja pod tal ni ce Ljub ljan ske ga po lja. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS43204
Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slove -
ni ca 54-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54409
Ko mac, B. 2003: Do lo mit ni re lief na ob močju Žibrš. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS43201
Ko mac, B. 2009: Družbe no geo graf ski spo min in na rav no geo graf ski spo min na na rav ne ne sreče. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49107
Ko mac, B., Na tek, K., Zorn, M. 2008: Geo graf ski vi di ki po plav v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 20. Ljubljana.
Ko mac, B., Zorn, M. 2005: Ero zi ja pr sti na kme tij skih zem ljiščih v Slo ve ni ji – me ri tve žle bične ero zije
v do li ni Be sni ce. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45103
Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Po bočni pro ce si in člo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljub lja na.
Ko mac, B., Zorn, M., Ci glič, R. 2011: Izo braževa nje o na rav nih ne srečah v Evro pi. Geo ri tem 18. Ljubljana.
Ko mac, B., Zorn, M., Er har tič, B. 2011: Loss of na tural he ri ta ge from the geo morp ho lo gi cal pers pecti -
ve – Do geo morp hic pro ces ses sha pe or de stroy the na tu ral he ri ta ge? Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51306
Ko mac, B., Zorn, M., Ga vri lov, M. B., Mar ko vi ć, S. B. 2013: Na tu ral ha zards – some in tro duc tory thoughts.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53300
Ko mac, B., Zorn, M., Per ko, D. 2011: Od sev do ga ja nja v slo ven ski in sve tov ni geo gra fi ji. Delo 53-185
(11. 8. 2011).
Ko zi na, J. 2010: Pro met na dostop nost do re gio nal nih sre dišč v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca
50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50203
La puh, L. 2016: Mer je nje vpli va re ce si je in spo sob no sti okre va nja slo ven skih sta ti stičnih re gij. Acta geo -
grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.764
Le to pi si Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti 1 do 47. Ljub lja na, 1948–1996.
Luki ć, T., Ga vri lov, M. B., Mar ko vi ć, S. B., Ko mac, B., Zorn, M., Mlađan, D., Đorđevi ć, J., Mi la no vi ć,
M., Va si lje vi ć, D. A., Vu jiči ć, M. D., Kuz ma no vi ć, B., Pren to vi ć, R. 2013: Clas si fi ca tion of na tu ral
di sa sters bet ween the le gi sla tion and ap pli ca tion: ex pe rien ce of the Re pub lic of Ser bia. Acta geo -
grap hi ca Slo ve ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53301
Mar ko vi ć, S. B., Ru man, A., Gavrilov, M. B., Ste vens, T., Zorn, M., Ko mac, B., Per ko, D. 2014: Mo delling
of the Aral and Cas pian seas dr ying out inf luen ce to cli ma te and en vi ron men tal chan ges. Acta geo -
grap hi ca Slo ve ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54304
Me lik, A. 1945: Dru ga sve tov na voj na in mi geo gra fi. Geo graf ski vest nik 17. 
156
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Me lik, A. 1946: Ljub ljan sko mo stiščar sko je ze ro in de diščina po njem. Dela SAZU 5. Ljub lja na.
Me lik, A. 1950: Pla ni ne v Ju lij skih Al pah. Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo 1. Ljub lja na.
Me lik, A. 1954: Nova gla cio loška dog na nja v Ju lij skih Al pah. Geo graf ski zbor nik 2. 
Me lik, A. 1955a: Kraška po lja Slo ve ni je v plei sto ce nu. Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo 3. Ljub lja na.
Me lik, A. 1955b: Ne kaj gla cio loških opažanj iz Zgor nje Do li ne. Geo graf ski zbor nik 5. 
Me lik, A. 1956: Iz ve nalp ske pla ni ne na Slo ven skem. Geo graf ski zbor nik 4. 
Me lik, A. 1959: Nova geo graf ska dog na nja na Tr nov skem goz du. Geo graf ski zbor nik 5. 
Me lik, A. 1961: Vi tranc, Ze len ci in Bovško, Geo mor fo loške štu di je iz za hod nih Ju lij skih Alp. Geo grafski
zbor nik 6. 
Meze, D. 1955: Le de nik na Tri gla vu in na Sku ti. Geograf ski zbor nik 3. 
Meze, D. 1959: Po ze ba olj ke v Pri mor ju leta 1956. Geo graf ski zbor nik 5. 
Meze, D. 1960: Ne kaj o hri bov skih kme ti jah v Gor nji Sa vinj ski do li ni. Geo graf ski vest nik 32. 
Meze, D. 1963a: H geo mor fo lo gi ji Vo glajn ske po kra ji ne in Zgor nje ga So tel ske ga. Geo graf ski zbor -
nik 8.
Meze, D. 1963b: Sa mot ne kme ti je na Solčav skem. Geo graf ski zbor nik 8. 
Meze, D. 1965: Sa mot ne kme ti je v Lučki po kra ji ni. Geo graf ski zbor nik 9. 
Meze, D. 1966: Gor nja Sa vinj ska do li na, Nova dog na nja o geo mor fo loškem razvoju po kra ji ne. Dela SAZU 20.
Ljub lja na. 
Meze, D. 1969: Hri bov ske kme ti je v vzhod nem delu Gor nje Sa vinj ske do li ne. Geo graf ski zbor nik 11. 
Meze, D. 1974: Po rečje Ko kre v plei sto ce nu. Geo graf ski zbor nik 14. 
Meze, D. 1977: Po plav na po dročja v Gor nji Savinjski do li ni. Geo graf ski zbor nik 17. 
Meze, D. 1979: Hri bov ske kme ti je v Gor nji Sa vinj ski do li ni po letu 1967. Geo graf ski zbor nik 19. 
Meze, D. 1980a: Os nov ne smer ni ce za geo graf sko proučeva nje hri bov skih kme tij na Slo ven skem. Geografski
vest nik 52. 
Meze, D. 1980b: Po plav na po dročja v Gro su pelj ski kot li ni. Geo graf ski zbor nik 20. 
Meze, D. 1981: Hri bov ske kme ti je ob Ko kri in v Kr vavškem pred gor ju. Geo graf ski zbor nik 21. 
Meze, D. 1982: Po plav na po dročja v po rečju Rašice z Do bre po lja mi. Geo graf ski zbornik 22. 
Meze, D. 1983: Hri bov ske kme ti je med do li na ma Ko kre in Dra ge. Geo graf ski zbor nik 23. 
Meze, D. 1985: Hri bov ske kme ti je v Pol ho graj skem hri bov ju, bližnji oko li ci in so sed njih Rov tah. Geografski
zbor nik 25. 
Meze, D. 1986: Hri bov ske kme ti je v Selški do li ni. Loški raz gle di 33. Škof ja Loka. 
Meze, D. 1987: Hri bov ske kme ti je na Idrij skem in Cer kljan skem. Geo graf ski zbor nik 27. 
Meze, D. 1988: Kme ti je na Šen tviški pla no ti in v Tre buši. Geo graf ski zbor nik 28. 
Na red, J. 2003: Za ko no da ja na po dročju regional ne po li ti ke v Slo ve ni ji in ana li za nje nih učin kov v pro -
sto ru. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43103
Na red, J., Bole, B., Ga bro vec, M., Geršič, M., Go luža, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Rus P. 2012: Ce lost -
no načrto vanje jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Geo ri tem 20. Lju lja na.
Na red, J., Er har tič, B., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2013: Inc lu ding de ve lop ment to pics in a cul tu ral he ritage
ma na ge ment plan: mer cury he ri ta ge in Idri ja. Acta geo grap hi ca Slo venica 53-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS53404
Na red, J., Per ko, D. (ur.) 2010: Na pre lom ni ci: Raz voj na vprašanja občine Idri ja. CAPA ci ties 1. Ljubljana.
Na red, J., Rav bar, M. 2003: Iz ho dišča za sprem lja nje in vred no te nje re gio nal ne po li ti ke v Slo ve niji. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43102
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014a: Uprav lja nje ob močij s kul tur no de diščino. CAPA ci ties 2.
Ljub lja na.
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014b: Iz bra ni pri me ri uprav lja nja ob močij s kul tur no de diščino.
CAPA ci ties 3. Ljub lja na.
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2014: Ma na ging cul tu ral he ri ta ge si tes in Sout hea stern Eu ro pe.
Ljubljana.
157
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Schul te, D., Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving
su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slove -
ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1631
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ko mac, B. 2015a: Su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1969
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ko mac, B. 2015b: The Alps: A physi cal geo graphy, po li ti cal, and pro -
gram fra me work. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1970
Na tek, K. 1983a: Raz voj re lie fa in izra ba tal v Ložniškem gričevju. Geo graf ski zbor nik 23. 
Na tek, K. 1983b: Hudi ne vih ti s točo na celj skem ob močju in na Go renj skem dne 29. 6. 1982. Geo grafski
zbor nik 23. 
Na tek, K. 1984: Suša 1983 v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 24. 
Na tek, K. 1986: Pro jekt Splošna geo mor fo loška kar ta Ju go sla vi je v me ri lu 1 : 100.000 in kar ti ra nje kraškega
po vršja. Acta car so lo gi ca 14-15.
Na tek, K. 1989: Vlo ga usa dov pri geo mor fo loškem preob li ko va nju Vo glajn ske ga gričevja. Geo graf ski
zbor nik 29. 
Na tek, K. 1990: Geo mor fo loške značil no sti usa dov v Ha lo zah. Ujma 4. 
Na tek, M. 1978: Po plav na ob močja v Spod nji Sa vinj ski do li ni. Geo graf ski zbor nik 18. 
Na tek, M. 1983: Hri bov ske kme ti je v vzhod nem delu Do bro velj ske plano te. Geo graf ski zbor nik 23. 
Na tek, M. 1987: Hri bov ske kme ti je v po kra jin ski struk tu ri Mežiške do li ne. Teo ri ja in me to do lo gi ja regio -
nal ne geo gra fi je. Ljub lja na. 
Na tek, M. 1992a: Ne ka te ri geo graf ski vi di ki po plav nih ob močij na Slo ven skem. Po pla ve v Slove ni ji. Ljubljana.
Na tek, M. 1992b: Pre bi vals tvo hri bov skih kme tij na Po hor ju. So cial na geo gra fi ja v teo ri ji in prak si. Ljubljana.
Na tek, M., Per ko, D. 1999: 50 let Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU. Geo gra fi ja Slo ve -
ni je 1. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M. 1978: Po sle di ce po tre sov leta 1976 v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 18. 
Orožen Ada mič, M. 1979: Geo graf ske značil no sti po plav ne ga sve ta ob Dra go nji in Dr ni ci. Geo graf ski
zbor nik 19. 
Orožen Ada mič, M. 1982: The Ef fects of the 1976 Earth qua ke in the Soča Ri ver Ba sin. So cial and Eco -
no mic As pects of Earth qua kes. New York.
Orožen Ada mič, M. 1983: Neur ja in po pla ve Po ljan ske Sore v letu 1982. Geo graf ski zbor nik 23. 
Orožen Ada mič, M. 1987: Hri bov ske kme ti je na se ver ni stra ni Po ljan ske do li ne. Geo grafski zbor nik 27.
Orožen Ada mič, M., Ku na ver, J. 1978: Zgor nje Po sočje po po tre su. Zgor nje Po sočje, Zbor nik 10. zbo -
ro va nja slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. 
Orožen Ada mič, M., Per ko, D., Klad nik, D. (ur.) 1995: Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M., Šifrer, M. 1984: Učinki vi har ja 9.–11. fe bruar ja 1984 v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbornik 24.
Pavšek, M. (ur.) 2014: Snežna se zo na 2012/2013 v Slo ve ni ji: vre men ske in snežne raz me re ter la vin ske
ne sreče in do god ki: pre gled, ana li za in skle pi. Ljub lja na.
Per ko, D. 1991: Di gi tal ni mo del re lie fa kot os no va za geo graf ski in for ma cij ski si stem. Geo det ski vest -
nik 35-4. 
Per ko, D. 1992a: Ogroženost Slo ve ni je za ra di na rav nih ne sreč. Ujma 6. 
Per ko, D. 1992b: Po pla ve kot se sta vi na splošne ogroženo sti Sloveni je za ra di na rav nih ne sreč. Po pla ve
v Slo ve ni ji. Ljub lja na. 
Per ko, D., Ci glič, R., Geršič, M. (ur.) 2016: Te ra si ra ne po kra ji ne. Ljub lja na.
Per ko, D., Hr va tin, M., Ci glič, R. 2015: Me to do lo gi ja na rav ne po kra jin ske ti pi za ci je Slo ve ni je. Acta
geograp hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1938
Per ko, D., Križnar, N. 1997: Po kra ji ne v Slo ve ni ji. Po do be zna no sti 6. Vi deo. Ljub lja na.
Per ko, D., Orožen Ada mič, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na.
Per ko, D., Zorn, M. 2010: Zgo do vi na knjižne zbir ke GIS v Slo ve ni ji. Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi
v Slo ve ni ji 2009–2010. Ljub lja na.
158
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Pe tek, F. 2002: Me to do lo gi ja vred no te nja spre memb rabe tal v Slo ve ni ji med le to ma 1895 in 1999. Geo -
graf ski zbor nik 42.
Pe tek, F. 2005: Ti po lo gija slo ven ske ga alp ske ga sve ta s pou dar kom na rabi in spre mem bah rabe tal. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45102
Pe tek, F., Ur banc, M. 2004: Fran cis cej ski ka ta ster kot ključ za ra zu me va nje kul tur ne po kra ji ne v Slo -
ve ni ji v 19. sto let ju. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44104
Pi pan, P. 2007: Čez mej no so de lo va nje med Slo ve ni jo in Hr vaško v Is tri po letu 1991. Acta geo graphica
Slo ve ni ca 47-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47204
Pi pan, P. 2008: Mej ni spor med Hr vaško in Slo ve ni jo ob spod njem toku reke Dra go nje. Acta geo graphica
Slo ve ni ca 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48205
Po laj nar Hor vat, K. 2015: Možno sti raz vo ja gor ske ga ko le sars tva v občini Bo hinj. Acta geo grap hi ca Slove -
nica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1884
Po laj nar, K. 2008: Oza veščenost pre bi val cev o va ro va nju mo krišč. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS48105
Po ročilo o delu ZRC SAZU 1997 do 2015. Ljub lja na.
Ra di nja, D., Šifrer, M., Lo vrenčak, F., Kol be zen, M., Na tek, M. 1976: Geo graf ske značil no sti po plavnega
po dročja ob Pšati. Geo graf ski zbor nik 15. 
Ra di nja, D., Šifrer, M., Lo vrenčak, F., Kol be zen, M., Na tek, M. 1974: Geo graf sko proučeva nje po plavnih
po dročij v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 46. 
Ranči ć, M., Bleši ć, I., Djor dje vi ć, J., Bole, D. 2016: Mo ti vi obi sko val cev well ness cen trov v Slo ve ni ji. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.723
Rav bar, M. 2004: Re gio nal ni raz voj v po kra jin ski členitvi Slo ve ni je. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44101
Rav bar, M. 2009: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje na ložb – raz voj ni de jav nik v re gio nal nem razvoju.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49105
Rav bar, M. 2011: Us tvar jal ne so cial ne sku pi ne v Slo ve ni ji: pris pe vek h geo graf ske mu preučeva nju človeških
vi rov. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51204
Rav bar, M., Bole, D., Na red, J. 2005: Us tvar jal no oko lje in vloga geo gra fi je pri proučeva nju kon ku -
renčno sti mest: pri mer Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/
AGS45201
Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2011: Pro stor ska utes nje nost kme tij na ob mest nih ob močjih. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51105
Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2015: Vred no te nje raz voj ne ga po ten cia la ob mest nih kme tij – me to do lo gi ja. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.704
Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ur banc, M., Na red, J. 2013: Pro stor ska in raz voj na vprašanja Alp. Geo ri tem 12.
Ri bei ro, D., Bur net, J. E., Tor kar, G. 2013: Štiri okna ob mej ne ga ob močja: di men zi je pro sto ra opre deljene
s po dat ki o spre mem bah po krov no sti tal pri dob lje nih iz zgo do vin skih zem lje vi dov. Acta geo graphica
Slo ve ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53204
Ri bei ro, D., So mo di, I., Čarni, A. 2016: Pre nos lji vost na po ved ne ga mo de la raz šir je no sti vr ste Robinia
pseudacacia v se ve ro vz hod ni Slo ve nji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS.772
Rus, P., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Na red, J. 2013: Uprav lja nje ob močij z vi di ka spre memb funk cij skih zale -
dij cen tral nih kra jev: pri mer Go renj ske. Go renj ska v ob dob ju glo ka li za ci je. Ljub lja na.
Smre kar, A. 2004: Zmanjšano pre ni ka nje pa davin ske vode v pod tal ni co na Ljub ljan skem bar ju. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44202
Smre kar, A. 2006: Z ri sa njem spoz nav nih zem lje vi dov do poz na va nja vars tve nih pa sov vi rov pit ne vode.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 46-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46101
Smre kar, A. 2011: Od de kla ra tiv ne do de jan ske okolj ske oza veščeno sti na pri me ru Ljub lja ne. Acta geograp -
hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51203
159
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Smre kar, A., Po laj nar Hor vat, K., Er har tič, B. 2016: The be auty of land forms. Acta geo grap hi ca Slo ve -
nica 56-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.3039
Smre kar, A., Šmid Hri bar, M., Er har tič, B. 2016: Sta ke hol der conf licts in the Ti vo li, Rožnik Hill, and
Šiška Hill Pro tec ted Lands ca pe Area. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS.895
Smre kar, A., Šmid Hri bar, M., Ti ran, J., Er har tič, B. 2014: In ter pre ta ci ja oko lja na pri me ru Ljub ljanskega
bar ja. Geo ri tem 24. Ljub lja na.
Smre kar, A., Šmid Hri bar, M., Ti ran, J., Er har tič, B. 2016: A met ho do lo gi cal ba sis for lands ca pe in ter -
pre ta tion: the case of the Ljub lja na Marsh. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/AGS.875
Smre kar, A., Ti ran, J. (ur.) 2013: 2Bparks main stream. Ljub lja na.
Smre kar, A., Zorn, M., Ko mac, B. 2016: He ri ta ge pro tec tion through a geo morp ho lo gist’s eyes: from
re cor ding to awa re ness rai sing. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/
AGS.3348
Šegi na, E., Ko mac, B., Zorn, M. 2012: Vpliv ni de jav ni ki umi ka nja flišnih kli fov na slo ven ki oba li. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52202
Šifrer, M. 1952: Ob seg zad nje po le de ni tve na Po klju ki. Geo graf ski vest nik 24. 
Šifrer, M. 1955: Do li na Tol min ke in Za lašce v plei sto ce nu. Geo graf ski zbor nik 3. 
Šifrer, M. 1959: Nova geo mor fo loška dog na nja v Ko pr skem Primor ju. Geo graf ski zbor nik 5. 
Šifrer, M. 1961a: Snežišča v Kam niških Al pah. Geo graf ski zbor nik 6. 
Šifrer, M. 1961b: Po rečje Kam niške Bi stri ce v plei sto ce nu. Dela SAZU 6, Ljub lja na. 
Šifrer, M. 1962: Geo graf ski učinki neur ja med Peco in zgor njo Pako. Geo graf ski zbor nik 7. 
Šifrer, M. 1963: Nova geo mor fo loška dog na nja na Tri gla vu, Tri glav ski le de nik v  le tih 1954–1962.
Geografski zbor nik 7. 
Šifrer, M. 1967: Kvar tar ni raz voj do li ne Rašice in Do bre ga po lja. Geo graf ski zbor nik 10. 
Šifrer, M. 1969: Kvar tar ni raz voj Do brav na Go renj skem. Geo graf ski zbor nik 11. 
Šifrer, M. 1972: Ne ka te re sme ri in po gle di geo mor fo loškega proučeva nja na Slo ven skem. Geo graf ski
vest nik 44. 
Šifrer, M. 1974a: Kvar tar ni raz voj Dra vinj skih go ric in bližnje ga obrob ja. Geo graf ski zbor nik 14. 
Šifrer, M. 1974b: Po gla vit ne značil no sti raz voja Škof je loškega hri bov ja. Loški raz gle di 21. Škof ja Loka. 
Šifrer, M. 1976: Geo graf ski učinki žleda v goz do vih okrog Idri je in Po stoj ne. Geo graf ski zbor nik 16. 
Šifrer, M. 1977: Po plav na po dročja v po rečju Dra vi nje. Geo graf ski zbor nik 17. 
Šifrer, M. 1980: Ka ta stro fal ni učinki neu rij v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji av gu sta 1980. Geo graf ski zbornik 20.
Šifrer, M. 1982: Kvar tar ni raz voj Škof je loškega hri bov ja. Geo graf ski zbor nik 22. 
Šifrer, M. 1983: Vzro ki in učinki rečnih po plav na Slo ven skem. Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji. Ljub ljana.
Šifrer, M., Ku na ver, J. 1978: Po gla vit ne značil no sti geo mor fo loškega raz vo ja Zgor nje ga Po sočja. Zgornje
Po sočje, Zbor nik 10. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. 
Šifrer, M., Lo vrenčak, F., Na tek, M. 1980: Geo graf ske značilno sti po plav nih ob močij ob Krki pod Otočcem.
Geo graf ski zbor nik 20. 
Šifrer, M., Ra di nja, D., Meze, D. 1978: Os nov ne smer ni ce za proučeva nje kvar tar nih se di men tov in njihove
izra be na Slo ven skem. Geo graf ski vest nik 50. 
Šifrer, M., Žagar, M. 1960: Geo grafski učinki neur ja med Ko nji ca mi in Krškim. Geo graf ski vest nik 32. 
Šmid Hri bar, M., Ferk, M. 2016: The role and im por tan ce of the lands ca pe park Udin Boršt. Acta geo -
grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.968
Šmid Hri bar, M., Le di nek Lozej, Š. 2013: The role of iden tif ying and ma na ging cul tu ral va lues in ru -
ral de ve lop ment. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53402
Šmid Hri bar, M., Li sec, A. 2011: Vlo ga in ven ta ri za ci je in ti pi za ci je pri učin ko vi tem va ro va nju dre ve -
sne de diščine v po kra ji ni: dre ve sna de diščina v Ka ra van kah. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS51108
160
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …
Šprah, L., No vak, T., Fridl, J. 2014: Bla gi nja pre bi val cev Slo ve ni je po re gi jah: pri mer ja va ka zal ni kov s pou -
dar kom na zdrav ju. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54104
Ti ran, J. 2016: Mer je nje ka ko vo sti živ lje nja v me stu: pri mer Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags.828
To po le, M. 2009: Tu ri stični po ten cial de mo graf sko ogrožene ga ob močja Jur klošter. Acta geo grap hi ca
Slo ve ni ca 49-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49104
To po le, M., Bole, D., Pe tek, F., Re po lusk, P. 2006: Pro stor ske in funk cij ske spre mem be po zi da nih zem -
ljišč v  iz bra nih po deželskih na se ljih po letu 1991. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 46-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS46203
Toši ć, R., Dra gi ćevi ć, S., Zorn, M., Lo vri ć, N. 2014: Land sli de sus cep ti bi lity zo na tion: a case study of
the Mu ni ci pa lity of Ba nja Luka (Bo snia and Her ze govina). Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-1. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS54307
Ur banc, M. 2008: Zgod be o re snični in za mišlje ni po kra ji ni: pri mer slo ven ske Is tre. Acta geo grap hi ca
Slo ve ni ca 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48204
Ur banc, M., Breg, M. 2005: Prod na rav ni na v mest nem pro sto ru: gra moz ni ce kot pr vi na de gra di ra ne
po kra ji ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45202
Ur banc, M., Fridl, J. 2012: Edu ca tion for ac ti ve ci ti zens hip in spa tial-plan ning pro ces ses: from teac her
to stu dent. Geo graf ski vest nik 84-1.
Ur banc, M., Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D. 2006: At lant in slo ven ska na cio nal na za vest v 2. po lo vi ci
19. sto let ja. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 46-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46204
Ur banc, M., Gašperič, P., Ko zi na, J. 2015: Geo graf sko za mišlja nje po kra jin: ana li za fo to mo no gra fi je slo -
ven ske kra ji ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.836
Ur banc, M., Klad nik, D., Per ko, D. 2014: Šest de set le tij hu ma ne geo gra fi je in varstva oko lja
v Acti geograp hi ci Slo ve ni ci. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/
AGS54201
Ur banc, M., Pi pan, P. (ur.) 2011: Cli malp tour: pod neb ne spre mem be in nji hov vpliv na tu ri zem v Alpah.
Ljubljana.
Ur banc, M., Pi pan, P. 2013: Pri hod nost tu riz ma v Al pah v luči pri la ga ja nja pod neb nim spre mem bam:
ne ka te re ugo to vi tve iz pro jek ta Clim Alp Tour. Geo graf ski vest nik 85-1.
Ur banc, M., Print smann, A., Pa lang, H., Sko wro nek, E., Wo loszyn, W., Kon koly Gyuró, E. 2004: Ra -
zu me va nje hi tro spre mi nja jočih se po kra jin v Srednji in Vzhod ni Evro pi v 20. sto let ju. Acta geo grap hi ca
Slo ve ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44204
Zorn, M. 2002: Po do ri v slo ven skih Al pah. Geo graf ski zbor nik 42.
Zorn, M. 2008: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Is tri. Geo gra fi ja Slo ve ni je 18. Ljub lja na.
Zorn, M. 2009a: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Is tri – 1. del: ero zi ja pr sti. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49102
Zorn, M. 2009a: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Is tri – 2. del: ero zij ska žarišča. Acta geo grap hi ca Slo ve -
ni ca 49-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49203
Zorn, M. 2016: Raz sta va ob se dem de set let ni ci red nih opa zo vanj Tri glav ske ga le de ni ka. Geo graf ski vest -
nik 88-1.
Zorn, M., Gašpe rič, P. 2016: Geo graf ska dediščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja. Geo grafski
vest nik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88106
Zorn, M., Ko mac, B. 2004: De ter mi ni stično mo de li ra nje ogroženo sti za ra di ze melj skih pla zov in skalnih
po do rov. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44203
Zorn, M., Ko mac, B. 2007: Pro ba bi li stično mo de li ra nje pla zo vi to sti. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS47201
Zorn, M., Ko mac, B. 2008: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljubljana.
Zorn, M., Ko mac, B. 2010: Zgo do vi na znans tve ne re vi je Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 50-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50101
161
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Zorn, M., Ko mac, B. 2011: Škoda za ra di na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji in sve tu med le to ma 1995 in 2010.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51101
Zorn, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re po lusk, P., Ferk, M. 2014: Pro stor ski in re gio nal ni raz voj Sre do -
zem lja – enot ni pri stop in iz bra na orod ja. Geo ri tem 22. Ljub lja na.
10 Sum mary: Se venty years of re search at the ZRC SAZU An ton Me lik
Geo grap hi cal In sti tu te
(tran sla ted by the aut hors)
The Geo grap hi cal In sti tu te was foun ded in 1946 by the Slo ve nian Aca demy of Scien ces and Arts.
In 1976 it was na med af ter Slo ve nia’s grea test geo grapher, aca demy mem ber An ton Me lik (1890–1966),
who ser ved as the in sti tu te’s first di rec tor. Sin ce 1981, the in sti tu te has been one of the mem bers of the
Re search Cen tre of the Slo ve nian Aca demy of Scien ces and Arts (ZRC SAZU). In 2002 the In stitute
for Geo graphy (es tab lis hed in 1962) and the Geo grap hi cal Mu seum of Slo ve nia (es tab lis hed in 1946)
were joi ned to the in sti tu te.
From the very be gin ning, the in sti tu te’s main task has been to con duct ba sic and ap plied geo grap -
hi cal re search on Slo ve nia and its lands ca pes and to pre pa re ba sic geo grap hi cal texts on Slo ve nia as
a coun try and as a part of the world. Sin ce Slo ve nia gai ned in de pen den ce, in coo pe ra tion with ot her
Slo ve nian geo grap hers the in sti tu te’s staff has pre pa red a lar ge va riety of basic geo grap hi cal works on
Slo ve nia as an in de pen dent coun try. The se inc lu de na tio nal, world, school, and cen sus at la ses, a dic -
tio nary of geo grap hi cal ter mi no logy, a le xi con of Slo ve nian pla ce na mes, and a re gio nal and ge ne ral
mo no graph. The in sti tu te partici pa tes in nu me rous pro jects in Slo ve nia and abroad, or ga ni zes aca de -
mic con fe ren ces, trains ju nior re searc hers, and par ti ci pa tes in pro fes sio nal exc han ges. In the past ten
years, the in sti tu te’s re search team has pub lis hed over 3,000 bib lio grap hic units and made over 500 pre -
sen ta tions at con fe ren ces in Slo ve nia and abroad.
The in sti tu te has nine or ga ni za tio nal units: the De part ment of Physi cal Geo graphy, the De part ment
of Hu man Geo graphy, the De part ment of Re gio nal Geo graphy, the De part ment of Na tu ral Disasters,
the De part ment of En vi ron men tal Pro tec tion, the De part ment of Geo grap hic In for ma tion Systems,
the De part ment of The ma tic Car to graphy, the Geo grap hi cal Mu seum, and the Geo grap hi cal Li brary.
The in sti tu te also hou ses car to grap hic and geo grap hi cal collec tions, and is the head quar ters of the Com -
mis sion for the Stan dar di za tion of Geo grap hi cal Na mes of the Go vern ment of the Re pub lic of
Slo ve nia.
Most of the In sti tu te re search work de ri ves from the In sti tu te’s long-term re search pro gram Geo-
grafijaSlovenije (Geo graphy of Slo ve nia) and ba sic, ap plied, and tar get na tio nal pro jects, mainly fun ded
by the Slo ve nia Re search Agency, as well as in ter na tio nal Eu ro pean pro jects, bi la te ral pro ject, and ot -
her pro jects.
The in sti tu te is sues six scho larly pub li ca tions. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca is a scien ti fic jour nal pub -
lis hed twi ce a year in En glish and Slo ve nian. The ar tic les can be down loa ded in Slo ve nian or En glish
from the jour nal’s ho me pa ge (http://ojs.zrc-sazu.si/ags). GeografijaSlovenije (Geo graphy of Slo ve nia)
and Georitem (Georhythm) are se ries of vo lu mes in Slo ve nian that ap pear se ve ral ti mes a year. Vo lu -
mes in the se ries GISv Sloveniji (GIS in Slo ve nia) are pub lis hed in even years, vo lu mes in the se ries
Regionalnirazvoj (Re gio nal De ve lop ment) in odd years, and vo lu mes in the se ries Naravnenesreče (Na -
tu ral ha zards) every third year. The mo no graphs are pub lis hed in Slo ve nian with En glish sum ma ries.
162
Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC …