Narodna i Studijska knjižnica via Geppa 9 : T P, I F, S T F DELO Vi GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. |Leto X. itev. 23 (497) TRST - SOBOTA 14. JUNIJA 1958 Posamezna štev. 25 Lil ' fo-V Sfe i " .SV:. V C Hiba «1 pen 3 ^ obena stranka, razen , naše partije, ni letos v rstu proslavila obletnice ,stanovitve republike, ki potekala 2. junija, če-lfav je ta datum sovpadal mednarodnim in tudi n*'rajevnim položajem, ki f1! )Qlj kot kdaj koli kaže °trebo po nadaljevanju 1 razvijanju borbe za o->rambo vrednot odporni-ega gibanja in republi-; proti klerikalni politi-db 'i. bi skuša spraviti te Telinole v pozabo in jih poteptati. Ta borba sPie nujno potrebna s strani it ,Seh sil, ki se sklicujejo republiko, odporniško anje in antifašizem. Posebno v Trstu ne mo-Jtoo in ne smemo pozabi, da je klerikalna poli. jel Aa v vladi ter v krajev-j‘?,etn merilu pomagala fagotu in njegovim oslan-°m. Ne mislimo pri tem ZV) na naraščanje Itevi-|S? a glasov misovcev, kar je ' ' °rda edina izjema v pri-V s splošnim padcem “'asov MSI na zadnjih in NNnjih volitvah v repu-■ i. Povišanje teh glasov tudi plod injekcij, ki J* jih prejeli fašisti s pri-sl vij° v Trst politično ra< *'ranili funkcionarjev in . °licistov. Pri tem mislijo _ predvsem na politiko j ^canske demokracije, ki večkrat celo tekmovala Esisti in odkrito podpr-,(sveto zvezo», ki se je _'‘snidila za obrambo na-z i lsljenega «italijanstva» s V« Vi KD in fašistov. To ( juišlo do izraza tudi v j ni kampanji, ko je napovedan slovenski lij. 1 na trgu Unità, ki je tj ,°ato prepovedan s slo- 1 Iti Z" Ì 1 J . t t .-v . T3 niz, W, n -u . . V 7ji 'b o > Enotnost antifašističnih sil n0 h gonji, ki f Vjkalci lužili tudi navdušenem ploskanju 0 I jj. Pomikov fašizma, de-tiuV Francesca Giunte. V novo veliko sramoto so so jo začeli in fašisti, pri-republikanci radikalci, kateri so s Hjv vrgli v vodo antifaši-I cne povojne tradicije in '*l spomin republikam |.V’ odlikovanca z zlato .^minsko kolajno Fo-iij^’attija, Felluge in dru- v ja h ^brzdani šovinizem in •Jih, ®lj zagrizeni protiko-Tl^Vzem sta podlaga ta-|v.Politike, ki vzpodbuja I “’zem. Šovinizem in pro-^omunizem sta obenem bga tudi za vse tiste e-./nente, ki se sicer skli-'P.Jnjo na demokracijo in »tj -j( rr, . rniško gibanje, kate. 1 [e predstavljalo enotno : “o za svobodo in social- bapredek. Ji k :S1; i ) i* aj pomaga če se neka-1 nroglaša jo za antifa-^ če imajo tudi lepe ■ °re proti fašizmu, med-^ ko ti9 ' *o istočasno zdrknejo I, Ven protikomunizma, javljajo na isto raven *em in komunizem ter g9l»Fli0- da se borijo proti ft i]»Va ? To ni nikaka an-Vstična akcija in ne s 'Nil v'h, .u eni slediti smernicam jpPerniškega gibanja. To daino voda na mlin des--, p in izdajstvo idealov. rancije nam prihaja ja. istočasno tragičen C in y »L az- Da ne bi imeli nič V Pnega s komunisti, so r e izročili oblast De ^llu misleč, da bodo ta- f’N^f^ekanili novega dik- Na notranjih *trQneh objavljamo c/ Qnek moskovske 'PRAVDE“ o bliščih ZKJ. To mora obuditi resne pomisleke pri vseh, ki jim je demokracija res pri srcu. In to je še posebno potrebno v teh obmenjih krajih, kjer je enotnost še bolj nujna, da ne bi pogubna vladna in klerikalna. politika ponižala Trsta in njegovih demokratičnih ter antifašističnih tradicij- Vsi morajo čutiti to odgovornost. Vsi, ki se sklicujejo na antifašizem in osvobodilno borbo. To mo. ra biti splošna obveza in za nas komuniste je to častna obveza, ki jo bomo držali v imenu naših učiteljev, naših herojev Frau. sina, Kolariča, Srebrniča, Curiela in drugih. Vztrajno bomo delovali za najširšo enotnost delavskih, demokratičnih in antifašističnih sil. Moč KPI, demokratična enotnost in borba množic so pogoji za obnovo ♦ Zasedanje Centralnega komiteja KPI Poročilo podal tov. Longo, zaključke pa tov. Togliatti Zakljulna resolucija TT sredo zjutraj se je zaključi. lo v Rimu zasedanje Centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije KPI, ki je trajalo od ponedeljka. V ponedeljek zjutraj je imel namestnik gen. sekretarja tov. Luigi Longo glavno poročilo o volilnih rezultatih in oceni dela partije v volilni kampanji, naši borbi za mir in politično ter socialno obnovo dežele. Uvodoma podčr. tuje poročilo, da je rezultat volitev 25. maja velika in po- membna zmaga bodisi levice kot tudi naše partije. Zmaga je tembolj izdatna če upoštevamo poleg številk tudi pogoje v katerih se je odvijala volilna kampanja. KPI in PSI sta povišali svoje glasove za približno 1 milijon 350 tisoč ter imata skupno skoro 11 milijonov glasov. Na tej podlagi imata v zbornici in senatu 23 parlamen. tarcev več kot na zadnjih volitvah. Za zbomjco je KPI sama prejela 583 tisoč glasov več, za italijanske družbe senat pa 782 tisoč več. Kljub povišanju glasov zgubi KPI na podlagi novega volilnega zakona v zbornici 3 predstavnike, dočim jih pridobi 8 v senatu. Po izčrpnem poročilu namestnika generalnega sekretarja se je razvila diskusija z intervencijo večjega števila članov CK in CKK. 0 volilnem uspehu na Tržaškem je v diskusiji poročal tov. Giordano Pacco, ki je poudaril, da so bile te volitve za nas v Trstu nadvse pozitivna izkušnja. V svoji intervenciji je tov. Pacco navedel vsestranski pritisk na volivce ter poseg vladnih oblasti ,kot je bil primer prepovedi osrednjega volilnega zborovanja na trgu Unità zaradi slovenskega govora. Opozoril je nadalje na fašistično nevarnost, ker ima danes MSI v Trstu že 30.000 glasov ter v Položaj v ILVA narekuje delavsko budnost in borbo iz Rima m r dni se je vrnil "*■ pokrajinski tajnik F10M tov. Paolo Sema, ki se je udeležil sestanka te organizacije za proučitev resnega položaja podjetij IRI. Tov. Sema je bil na sestanku Intersida, sindikalne organizacije IRI. Tov. Sema smo vprašali naj nam da nekaj pojasnil, posebno glede na položaj, ki je nastal v Ilvi pod Skednjem. «Problem naše železarne je dejal pokrajinski tajnik — je treba vključiti v splošni položaj vsega sektorja državne industrije, ki vzbuja vedno večjo zaskrbljenost Gre za krizo — ki se pojavlja v več ali manj dramatičnih oblikah v tej ali oni provinci .— ki je ne po-vzroča samo pomanjkanje okrepitve in moderniziranja naprav, marveč jo povzroča tudi pomanjkanje odgovarjajočega potresnega tržišča industrijskih proiz. vodov. Poleg tega beležimo tudi pomanjkanje izvoza in uvoza iz inozemstva. Kar se tiče železarne pod Skednjem se gornjim činileljem pridružuje še zaostalost podjetja in zato je položaj še resnejši». Kaj bo ukrenila sindikalna organizacija spričo tega položaja? Na sestanku se je podčrtalo potrebo po veliki akciji borbe Intervju pokr. tajnika FIOM tov. Sema Splošen problem državne industrije za obrambo dela, ki se mora razviti v ogroženih podjetjih in se mora tudi na splošno razširiti, predvsem na parlament. Novo vlado bo treba postaviti pred njene odgovornosti in zahtevati bo treba naj začne izvajati novo politiko razvoja podjetij IRT, ki jih mora osvoboditi nadoblasti Confindustrie. Omenjena organizacija, kljub temu, da so bila podjetja formalno ločena od nje, jih ima namreč še vedno v pesti, kot n.pr. preko organiziranja prodaje proizvodov, ki je dejansko podvržena njeni kontroli. Borba, ki jo bo vodila naša p a rt j a v parlamentu in izven tega foruma, bo povezana z akcijo za dosego mezdnih poviškov. Zaradi velike draginje je namreč kupna moč mezd v zad-njih letih precej padla. Kako si torej zamišljaš demantije komisarja Paiamara in ministra Bo? se lahko smatralo, da je nevarnost kar se tiče Uve odstranjena. Če zagotavljajo, da «trenutno» ni nobene odločitve, pomeni, da nevarnost še vedno obstaja. To je v resnici zrlo nevarna iluzija za ogrožene delavce. Iz tega sledi, da morajo biti budni in se enotno ter odločno boriti. Ravnokar je prišla vest. da so ladjedelnici Giuliano nakazali nova naročila. Ali misliš, da bi | do tega prišlo, če bi se delavci ravnali po «demantijh» in če ne bi bili ojačali svoje borbe v vseh oblikah in bi Komunistična partija ne postavila ta problem na vseh volilnih shodih? moli, Mario Alleata, Vittorio Bordini, Renato Degli Esposti, Edoardo D’Gnofrio, Guido Fa. letra, Enrico Fogliazza, Lorenzo Laconi, Davide Lajolo, Giorgio Napolitano, Celeste Negar-ville, Italo Nicoletto, Giuliano Pajetta, Luciano Romagnoli, Mauro Tognoni, Vittorio Vidali in Luciana Viviani. Komunistični senatorji pa so izvolili iz svoje srede za predsednika skupine tov. Terracinija in za podpredsednika tov. Secchio. zvezi s tem podčrtal, da je v Trstu potrebna tudi še iz drugih razlogov trdna in široka enotnost ljudskih in demokrati, čnih sil. V sredo je imel daljšo intervencijo tov. Togliatti, ki je med drugim poudaril, da so za obnovo italijanske družbe potrebni : moč KPI, demokratična enotnost in borba množic. Dejal je tudi, da je treba utrditi enotnost med komunisti in socialisti. Kot nauk mora služiti Fran. cija, kjer sta pomanjkanje enotnosti med komunisti in socialisti ter protikomunizem socialdemokratov odprla pot udaru generalov in fašizma. Govoreč o francoskih dogodkih, ki odkrivajo zelo globoko krizo imperialističnega sistema, je tov. Togliatti podčrtal, da je v današnjem položaju še posebno važna enotnost in strnjenost socialističnih dežel ter da gredo po liniji, ki jo poznamo in branijo svojo enotnost proti vsakemu poskusu vnašanja elementov ošibitve in razdvajanja. Zato smatram — je nadaljeval za globoko zgreženo kar so napravili jugoslovanski tovariši. Pri tem puščam oh strani ideološka vprašanja — za katera vemo, da so bili med nami in njimi nesoglasja — to. da smatram za globoko zgreše. no politično dejanje, ki so ga storili jugoslovanski tovariši sklicanjem kongresa, ki so ga zamislili v namenu, da nadomestijo nasprotstvo med so. cialističnimj in imperialisti-čnimi deželami z novim umetno ustvarjenim nasprotstvom med malimi ter velikimi deželami in slednje naj bi imele vse bodisi socialistične kot imperialistične — iste hibe. Poskus postavljanja tega umetne ga nasprotstva namesto stvarne borbe, ki obstaja med imperializmom in socializmom, je politično dejanje naperjeno proti enotnosti socialističnega in ko munističnega gibanja, kar moramo pač obsoditi. Mislim tudi da je bilo zgrešeno dejstvo, da je bila na kongresu jugoslovan- ske partije podčrtana tendenca smatrati, da je sedaj že dozorel element socializma v vseh delih sveta in da skoraj ne preostane drugega, kot pobrati žetev. Tudi če je res, da se v kapitalizmu razvijajo elementi socializma, to je nove ekonomije in da v zavesti ljudi dozoreva potreba po novih gospodarskih odnosih, je pa ves ta proces povezan z borbami, protislovji in bitkami. Po intervenciji tov. Togliatti-ja in zaključkih tov. Longa, sta CK in CKK enoglasno odobrila zaključno resolucijo o bodočih nalogah za dosego nove večine v parlamentu, za novo politiku miru in reform, sodelovanje vseh demokratičnih sil, ki naj ima za podlago akcijsko enotnost med komunisti in socialisti. CK in CKK obnavljata željo, da bi sestanek vodstev KPI in PSI lahko pomagal pri mobiliziran ju množic za rešitev življenjskih in nujnih problemov. ki so na dnevnem redu. Ob 14. obletnici smrti Jožeta Srebrniča V sredo 11. junija je poteklo 14 let odkar j c v valovih Soče utonil nepozabni Jože Srebrnič, ki se je takrat vračal z nekega mitinga v Brdih. Spominjamo se Jožeta Srebrniča kot vzornega komunista in voditelja, obenem pa kot prvega slovenskega poslanca, ki je bil leta 1924 izvoljen na komunistični listi. Z njegovo izvolitvijo v italijanski parlament je dala KPI že takrat — v letih ko je začel divjati fašistični teror — svetel dokaz svojega proletarskega internacionalizma Jože Srebrnič je bil v resnici vreden zastopnik naše manjšine v teh krajih, ki je prav takrat stopila na pot dolge kalvarije, na pot trpljenja in preganjanja, ki je pa našla v komunistih, Slovencih in Italijanih neustrašne borce, kot so bili Srebrnič. Kolarič, Tomažič, Fra usili, Gigante in stotine drugih, ki so se znali tudi za ceno lastnega življenja postaviti po robu fašističnemu trinoštvu. Jože Srebrnič nam je zapustil bogato zakladnico izkušenj in naukov, ki so tembolj dragoceni prav današnjem položaju pri nas in v svetu. Sledeč njegovemu vzgledu in v dostojno počastitev njegovega spomina bomo nenehno razvijali in utrje- vali bratstvo med tu živečima narodoma ter bratstvo in prijateljstvo z vsemi narodi sveta, kar je danes važna naloga slehernega komunista, antifašista in demokrata ter poglavitni pogoj za zmago v borbah, ki nas čakajo. Tako je učil in izvajal v vsakodnevni praksi tudi nepozabni Jože Srebrnič. Praznik pri Sv. Barbari tvojem mne- Gre za «demantije» in «zagotovila», ki imr.jo le začasno veljavo. Ne dajejo pa jamstev, da bi Fašisti jih hvalijo prašanje svobode in spoštovanja pravic za vse državljane naj pripadajo tej ali oni jezikovni skupini, je bjlo in je poglavitni nagib, zaradi katerega so demokratični Slovenci dali svoje glasove Krščan-ski demokraciji»,. Ta odstavek povzet v prevodu iz članka, ki je objavil prejšnji teden «Katoliški glas», najdemo v dnevniku «Messaggero Veneto» od srede 11. junija. Omenjeni list dostavlja k temu svoj komentar, da so to «trezne besede Katoliškega glasa» in da ni to «nikako opravičilo, marveč trezna presoja, ki jo bo najbolj raz-sodni del slovenske manjšine tudi poslušal». Klerikalci okrog «Katoliške■ ga glasa» so si torej za svojo Judeievo robota zaslužili laska, vo pohvalo ne samo Krščanske demokracije, marveč celo fašistov. Saj ni nobena skrivnost kako je nastrojen «Messaggero Venero», vnet zagovornik fašistične mentalitete in metod ter nepoklicani odvetnik bivšego nacističnega podeštata Bagnini-ja. Fašistično glasilo mogotcev Coniindustria, hi so lata 1921 finmriroh prosivi» faUstièna škvadre Francesca Giunta sa kot vidimo, zelo laskavo izraža o «Katoliškem glasu». Slovenski klerikalci so v resnici lahko ponosni in si lahko štejejo v veliko čast, da so jih za njihovo izdajstvo pohvalili celo fašisti. Pohvalil jih je isti «Messaggero», ki je zagnal vik in krik ko je šlo za napovedani slovenski govor na trgu Unità. Pohvalili so jih najbolj zagrizeni protislovenski šovinisti, ki ne izgubijo nobene prilike za netenje sovraštva proti Slovencem. Ker se s «treznimi besedami» strinjajo tudi voditelji SD7, se lahko smatra, da velja fašistična pohvala tudi za to kategorijo «narodnjakov» Sicer ni nič čudnega. Saj imajo v vrhovih SDZ tudi take. ki so za časa fašizma dajali Mussolinijevemu režimu izjave lojalnosti. Res lepa bratovščina in še lepše politično spričevalo za slovenske klerikalce in «narodnjaške» voditelje SDZ, ki mu daje politično veljavo fašistični podpis «Messaggera Veneta». Kot zgleda je protikomunizem res močan magnet, ki povleče v isto močvirje kUrjhaleo, fašista in « narodnjaka» ■ Kakšne so po nju perspektive? 7, naše strani smo zadevo II-va obrazložili na sestanku In-i tersind in njen zastopnik nam ie zagotovil svoje zanimanje ter dejal, da nas bo obvestil o razvoju vprašanja. Poudariti pa je treba, da gre za krizo, ki se v perspektivi kaže tudi za CRDA, česar pa ni mogoče rešiti s priložnostnimi ukrepi. Potrebna je nova politika, ki jo je treba vsiliti. Zato je še enkrat odločilnega pomena borba delavcev. FIOM in CGIL sta se obvezali, da boste z vsemi silami branili delovni odnos ogroženih delavcev ter istočasno razvili akcijo za povišanje mezd. Tržaški delavci pa bodo znali s svoje strani — kot vedno — dati v tej akciji velik doprinos borbenosti in zrelosti. Dovolj je povišanja davkov! Posl. Vidali v tajništvu parlamentarne skupine Na predvečer prve seje novoizvoljenega parlamenta sta se v Rimu sestali komunistični skupini v poslanski zbornici in senatu za izvolitev novih vodilnih organov skupin. Tov. Togliatti je bil potrjen za predsednika skupine ,dočim sta bila za podpredsedniški mesti isto tako potrjena tovariša Giancarlo Pajetta in Fausto Gnilo. V tajništvo parlamentarne skupine je bil izvoljen tov. Vit. torio Vidali, poleg naslednjih tovarišev : Massimo Caprara, Raffaele De Grada. Michele Ma-gno in Guido Mazzoni. Za člane vodilnega komiteja skupine se bili izvoljeni: Gekrno Ada- IZ' omisarska uprava na občini namerava uve-x sti za lastnike javnih lokalov novo davčno breme, v brezupnem poskusu, da bi izravnala neuravnovešeni proračun. To se ne sme zgoditi na račun tržaških davkoplačevalcev, marveč je treba sedanjo gospodarsko depresijo premostiti z izrednimi vladnimi ukrepi in z organičnim načrtom za obnovo Trsta. Občinski komisar pa namerava uvesti dodatni davek na licence, aparate za ekspresno kavo, napisne table in raznovrstne biljarde. To bi pomenilo novo breme 26 milijonov lir na ramenih lastnikov javnih lokalov, ker bi bilo treba plačati dodatni davek za 1958 in za-stanke za prejšnje leto. Lastniki javnih lokalov so se zato povsem pravilno takoi uprli plačilu zahtevanih dodatnih davkov. Slednji že itak plačujejo zelo visoke davke in takse, ki so pogostoma višje kot v drncih italiianskih mestih. Kupčije so v splošnem v zastoju zaradi težkega gospodarskega stania v mestu. Kunna moč prebivalstva je zaradi tega nizka in ljudstvo mora štediti z denarjem. Zato j e temboli težko plačati nova davčna bremena, če je že itak prodaia slaba. Suričo takega položaja smatra Komunistična nartiia. da je nasprotovanje lastnikov javnih lokalov povsem pravilno in da zasluži vso podporo. Komunistična partija ie tudi v svoiem volilnem procramu. ki ga je predložila Tržačanom. podprla potrebo po prenehanju režima dodatnih davčnih dajatev in ukinitvi mnogih posrednih davkov, predvsem davka na poslovni promet f TUE). Zagotavljajoč svojo podporo tei kategoriji. I^omunistična partija znova potrjuje, da se ho borila za uresničitev svojega programa v obram. ho tržaških delavnih sloiev. predvsem za integralno prosto cono. ki ie predpogoj za obnovo gospodarstva in razvoj trgovine. Komunistična partila podčrtuje . obenem nujno potrebo po demokratizaciji občinske u-nrave z volitvami za obnovo občinskega sveta, da se ukine komisarski režim, ki se ie izkazal v teh mesecih, s povišanjem davkov in tarif za jame usluge, tako škodljiv za vse prebivalstvo. AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI V nedeljo je naša partija svečano proslavila volilni uspeh. Za svečano prireditev je iziala vas Sv. Barbaro v Miljskih hribih, kar ni bilo slu.ajno. Sv. Barbara je dala namreč na zadnjih političnih volitvah 80,7 odstotkov glasov za KPI, za kar si je zaslužila vredno priznanje vse partije, ki se je v nedeljo izkazalo tudi z veliko udeležbo tovarišev, prijateljev, simpatizerjev, kateri so prihiteli iz. vseh krajev našega področja. Prvi je na prazniku spregovoril tov. Peter Viola, nato jc tov. Sema prečita! pozdrav novo izvoljenega poslanca tov. Vidalija, ki je bil zadržan drugje in se zato ni mogel udeležiti slavja. Nato je govoril dolinski župan tov. Lovriha, ki je v svojem govoru že posebno podčrtal pomen enotnosti in bratstva med Slovenci in Italijani, kar je najboljše jamstvo za bodoče zmage. Analizo volilnih rezultatov pa je podal sekretar miljske sekcije tov. Postogna. Poudaril je zaveden in odločilen doprinos delavskega razreda, kmetov, obrtnikov in malih trgbvcev na zadnjih volitvah, ki vidijo v naši partiji najbolj vztrajnega zagovornika njihovih koristi. Kljub protikomunistični kampanji in predvidevanjem nasprotnikov, je naša partija tudi tokrat napredovala, okrepila je svoje vrste in gre naprej po začrtani poti s svojim programom, ki je brez vsake demagogije. V zaključku velike teritorialne manifestacije je predstavnik ZKMI izročil prebivalstvu Sv. Barbare lepo zastavo v znak priznanja za velik volilni uspeh te vasi Devet programskih točk KPI za učinkovito vlado a sestanku, ki je bil prejšnji teden, je osrednje vodstvo KPI v Rimu proučilo rezultate zadnjih političnih volitev ter v zaključku odobrilo resolucijo. kateri se uvodoma ugotavlja, da je izšla KPI iz teh volitev z veliko politično in moralno zmago, ki jo mora sedaj vsa partija pravilno oceniti, okrepiti in izkoristiti za nadaljnjo utrditev in obnovo, za ugotovitev vzrokov šibkosti, ki so sc pokazale v nekaterih krajih, da se jih lahko z vztrajnim delom premosti. Vodstvo KPI nadalje pozitivno ocenjuje uspeh, ki izvira iz močnega napredovanja PSI za kar je naše vodstvo zadovoljno. Skupno število glasov komunistov in socialistov predstavlja danes veliko večino politično aktivnih volivcev in volivk. Komunisti smatrajo, da je treba pri sestavitvi vladnega programa upoštevati naslednje točke : 1. Nujna predložitev v parlamentu in odobritev gospodar-«h »g« »bStU z« borbo proti brezposelnosti. Kot podlaga tega načrta mora hiti učinkovita intervencija vlade za povečanje in vodenje produktivnih investicij, predvsem na Jugu. Nadalje obdavčitev profitov velikih monopolov ; trgovinska razširitev predvsem na socialistične dežele in odložitev izvajanja sporazuma o Skupnem evropskem tržišču. 2. Nacionalizacija električnih monopolov in svoboden razvoj vseh državnih podjetij in tistih pod državno kontrolo. 3. Določitev minimalne nacionalne mezde, upravičeni razlog pri odpustih, veljavnost v nacionalnem merilu delovnih pogodb, priznanje pravic notranjih komisij in učinkovita kontrola, ki naj jamči spoštovanje sindikalnih svoboščin in uredb o varnosti dela v tovarnah, ladjedelnicah in rudnikih. 4. Odobritev splošne agrarne reforme na osnovi določb ustave ; zajamčenje stalnega upravičenega razloga. 5. Reforma režima socialnega zavarovanja, zaienši a odobrit- vijo pokojnine gospodinjam. 6. Takojšnja uvedba deželnega režima in strogo spoštovanje _ krajevnih avtonomij. 7. Odločna akcija proti vsaki obliki diskriminacije s strani delodajalcev in državnih a-paratov pri zaposlevanju, natečajih, odpustih itd. : učinkovita kontrola radijskih in televizijskih oddaj, da se ohrani njihov značaj kolektivnega sredstva v službi vseh državljanov. 8. Popolno spoštovanje vseh svoboščin in pravic, ki jih jamči državljanu republiška ustava ; ukinitev še obstoječih zako nov in odredb, ki so v nasprotju z duhom in črko ustave ; jamstvo pravic države v spoštovanju določb konkordata. 9. Zunanja politika miru, ki naj s primernimi pobudami favorizira pomiritev v mednarodnih odnosih : zavrnitev postavljanja oporišč za ameriško atomsko rožje v Italiji ; priznanje Ljudske republike Kitajske ; razprava s Sovjetsko zvezo za sklenitev nenapadalnega in prijateljskega sporazuma. Enotnost, strnjenost marksistično - leninističnih partij j ne, da bi «opravičili» prevratniško akcijo proti lam ljudske demokracije, k> vodijo pod geslom borbe «osvoboditev» teh dežel io dejansko stremi za vzposta' vijo kapitalističnih režimov, lažne argumente upora imperialisti v njihovi kamp1 proti komunističnim partiji 'ili "■o dob ‘sko p bila času ga i ‘a Stal «m je "•o ob-o 'aterih Zgled: Wla Z 'ji «ne proti 1 Torniti o kitova enak ‘»ja V Ko b 1 spre ‘Prani (»ih d, . basati 'riiopol 0 Jugo 158 pra "'‘•rajo ‘jbolj lizina %agat >ed , Mnarc k Av » me '»lami, '»»ost ' len "balist Slovan "t tud '* Uslu 7 »kui “ji ki, !,beti htinis 'kuja? dru rža-e d Ast( ničel* sv< ÌS, dei [, ablj» !<: katere obtožujejo, da «p*f je Mii gOf'l) 'dot' ^ A' 6.4 odo*' ti)i majo direktive od zunaj». V sedanjih pogojih, ko obstaja le ena socialistična žela, marveč jih je več, v mogoče graditi osamljeno s°c ližem in komunizem. Zgo ska doba, v kateri je bilo jetsko ljudstvo prisiljeno diti socializem v eni sami želi, jé že davno minila, cializem je postal že svet Ti, f Hi zv "krila real novo »Uier 1 Hivan bil ' ">« m »‘mi Hitvi ,es»žkc > do l.?tobr 1 »ge lr»žen "N* - 'jard ^»dosl !>»ij ' Slav I» L SO dov Hji , " briški S : V Ì *’ j», »šibi K de ..‘'j ti .a* ii '»per "ikor «S0 k> de; in ! Etični > ob V8 A ,** dež Vlo »i m "j'K, ifc V J«f> i. >4 "to dobivali gospodarsko in vo-Jško pomoč v času, ko nam e bila najbolj potrebna, to je času političnega, gospodarja in propagandnega priti-Stalina na našo državo. To •n je veliko pomagalo, da "ta obvladali velike težave, v 6 e|erih smo tedaj bili». Ogledalo bi torej, da je dala '"'la Združenih držav Iugoslavi «nesebično» pomoč, da se Protivila «osebam in skupi-11», ki so jo zaman skušale [limiti od poti medsebojnega 0 ^štovanja, sodelovanja na rav-enakopravnosli in nevmeša- 611 j a v notranje zadeve. Ko beremo take govore, ki spremljajo globoki pokloni !:®Pram vodilnim krogom Zdru- 1 '"'h držav, se moramo nehote i! basati : zakaj čutijo ameriški l0Hopolisti takšno simpatijo Jugoslavije? Vsak komunist 11,8 pravico vprašati se: zakaj hirajo ameriški imperialisti, ,'jbolj zagrizeni sovražniki so- 'iliz zma, da je ugodno za njih ."atagati Jugoslaviji? Eden iz-- ed r.ajstarejših voditeljev '^narodnega delavskega giba. Avgust Bebel je pravil : 0 me buržoazija pokriva s 8lami, se vprašam kakšno ne-'""ost sem vendar napravil». lem primeru ameriški impali,ti ne hvalijo samo ju-s,lovanske voditelje, marveč 81 tudi «pomagajo». Za kak-** Usluge? Ali ne morda zato, ^ skušajo jugoslovanski vodijo klevetati Sovjetsko zvezo, ”*** enotnost mednarodnega il,« Unističnrga in delavskega uja? družene rŽave 6 dajo ničesar ^stonj darstva dežele, ki to pomoč pre. jema. Zaradi te pomoči imperialistov Združenih držav, ki naj bi bila nesebična, je celotni državni inozemski dolg Jugosla. vi je dosegel ogromno vsoto : nad 800 milijonov dolarjev. Odplačevanje dolga iz naslova ino-zemskih kreditov požre letno nad 25% prejemkov, ki jih Jugoslavija prejme od izvoza. Jugoslavija, kot druge dežele, ki so deležne «pomoči» Združe-nih držav, prejema od ameriških monopolov predvsem kmetijske presežke: žito, slanino itd. Toda ameriški monopolisti nimajo interesa izvažati v Jugoslavijo- kol «pomoč» moderne stroje za tovarne in električne centrale ter vse kar je potrebno za razvoj moderne industrije, za tehnični in gospodarski napre-dek dežele. Sovjetsko- jugoslovanski gospodarski odnosi c ’ N' )af1 1 mogoče pozabiti, da je na o : ^v^čer in po sovražnem go- reakcija, Jugoslavija preje- tiffi n°V0 *n va^no pomoč s stra-Ameriških imperialistov. Ju-^8lovanski tisk je objavil, da ij*l 3. novembra 1956 pod- ^ med Jugoslavijo in Zdru- : > lil3i državami sporazum o Vitri es,'žkov za znesek 98.3 mili-It “li."9 dolarjev in da je konec ^li'^Kra 1956 -- po informa- agencije Tanjug — vlada ]»< il^U’h držav izročila Jugo, ^"l|ijard dinarjev. Jadostovalo je, da ni hotela od i 11 ^ar*ia Zveze komunistov l A°$lavije podpisati deklara-komunističnih in delav-. partij socialističnih dežel n e so Združene države Arne-5* | . dovolile kmalu nato Jugo-fI ^*1* novo važno posojilo in iPisale sporazum o izročitvi Ì r/^^kih kmetijskih presež- I *9 Tita v Pulju napram Sov-*ki zvezi, ki ga je povzela in r,la s pohvalami vsa sveto ameriških kmetijskih ,3 nakazilo za približno 6 til znesek 62.5 milijona do J«l L '' Možno je, da je nov po- 91,1 "«h a« s jugoslovanskih voditeljev °šibitev enotnosti socialisti- i dežel in komunističnih if "'Penalisti sorazmerno nagra- ne dajo nikoli tit1 ^"ikomur ničesar brezplačno. ’ .i"an° je, da ameriška pomoč «M 6# ^ .deželi ni nikakor nesebi-,’n v°di k gospodarski in **'čni odvisnosti v eni ali ^8* obliki. Pod krinko te «po-" Američani prodajajo dru. deželam neprodano blago, ''»n'6*0 0r0z-ie- Taka pomoč s tv monopolov Združenih dr- ivi ne tlr'sPcva k razvoju ne, lir1] 'snega nacionalnega gospo- Sovjetsko - jugoslovanski gospodarski odnosi pa slonijo na drugačnih temeljih. Poijočilo na VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije našteva najvažnejše sporazume, ki so bili sklenjeni med obema deželama v zadnjih letih. Navaja se pred-vsem sporazum o izgradnji industrijskih podjetij v Jugoslaviji v vrednosti 110 milijonov dolarjev. Omenja se tndi sporazum o blagovnem kreditu za 54 milijonov dolarjev, ki ga je dala Sovjetska zveza Jugoslaviji, posojilo v zlatu ali v tujih devizah za znesek 30 milijonov dolarjev, posebni sporazum za izgradnjo tovarne aluminija, tovarne umetnih gnojil itd. Tudi gornje kratko naštevanje sporazumov med ZSSR in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo dokazuje v čem obstoja osnovna, načelna razlika med gospodarskimi odnosi Sovjetske zveze z Jugoslavijo, kot tudi drugih socialističnih dežel in med takoimenovano ameriško pomočjo. Medtem ko ima «ameriška pomoč» namen podrediti Združenim državam dežele, ki prejemajo to «pomoč», skuša Sovjetska zveza dejansko res pomagati drugim socialističnim deželam, kot tudi gospodarsko nerazvitim deželam ter okrepiti in razvijati njihovo go. spodarstvo, uresničiti industrializacijo, ki je podlaga gospodarske in politične neodvisnosti in nacionalne suverenosti teh dežel. Označujoč gospodarske vezi, ki danes obstojajo med ZSSR Predsednik LR Kitajske tov. Maocetung se je udeležil 25. maja letos skupno s člani Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske dela za gradnjo nove cisterne v bližini Pekinga. Drugi na desni je tov. Pen Čen. (Foto agencije Nova Kitajska) in Jugoslavijo, jih J. Tito navaja kot «gospodarsko sodelovanje, ki je zelo ugodno za obe deželi». Tudi ko nudijo delovni ljudje Sovjetske zveze prijateljsko pomoč Jugoslaviji, nikakor ne upoštevajo, če je to «zelo u-godno» iz trgovskega gledišča. Če se stvari upoštevajo iz strogo trgovskega gledišča bi bilo za Sovjetsko zvezo seveda bolj ugodno graditi s temi sredstvi doma nove tovarne in nato izvažati dokončane proizvode. Sovjetsko ljudstvo še zdaleka nima izključno trgovskega pojmovanja o odnosih z deželami, katerim daje gospodarsko pomoč. V njegovi politiki, v njegovih odnosih z bratskimi socialističnimi deželami ga navdihujejo interesi izgradnje socializma, utrditve in razvoja svetovnega socialističnega sistema. Sovjetska zveza nudi tudi bratsko pomoč narodom, ki se borijo proti kolonialnemu jarmu, za lastno svobodo in neodvisnost. Pomagati tovarišu, prijatelju, pomeni izpolniti 5. mednarodno dolžnost. Evo kako mislijo sovjetski ljudje in evo kako se ravnajo. Toda avtorji načrta programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki so grobo potvorili značaj odnosov med socialističnilmi deželami, so jim sovražno in celo klevetniško pripisali težnjo po hegemoniji in so trdili, da imajo v prvih fazah razvoja socializma nekateri narodi ali nekatere države možnost «uporabiti pod eno ali drugo obliko gospodarsko izkoriščanje druge dežele». Ali morda kdo v Jugoslaviji misli, da se v gospodarskih odnosih med Sovjetsko zvezo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo pojavlja ta nagib po «izkoriščanju»? Če je tako, bi se lahko osvobodilo Jugoslavijo takega «izkoriščanja». Mi ničesar ne vsiljujemo nikomur. Ne našega političnega režima, ne oblike socialnega življenja, ne naše ideologije. Ne vsiljujemo nobenemu niti našega prijateljstva, naše gospodarske pomoči. ki načelom Zadržanja so nasprotna marksizma-leninizma Jugoslovanski voditelji pravijo. da obstoječe ideološke raz. like ne smejo pokvariti državnih odnosov med Jugoslavijo in socialističnimi deželami. Toda, kot dokazuje izkušnja, ni dovolj samo ponavljati te resnice. Ni mogoče prezreti, da ideološka nesoglasja, če se ne odpravijo, marveč se še poglab-Ijajo, privedejo tudi do nesoglasij o političnih vprašanjih. Čudno bi izglodalo, da bi se odnosi med socialističnimi dežela- Železniška proga skozi puščavo lengri. «■■■i t) Puščavi Tengri na Kitajskem so začeli graditi r!niV° zeJczntško progo Paotov-Lanhov. Proga je HpKa 1100 km in bo končana avgusta letos. Čim s-‘Tredv.jejo gradbena dela postavljajo sproti na-P9» da s temi zaščitijo progo pred puščavskim peskom (Foto agencije Nova Kitajska) mi krepili in izboljšali in da hi se odnosi med političnimi strankami na oblasti, ki imajo sku pno mai ksistično-leninistič. no idelogijo, pokvarili. Sovjetska zveza in njena Komunistična partija sta smelo delovali, da se odpravijo vse krivice in napake, ki so bile storjene v preteklosti do Jugoslavije. Toda odkrito je treba povedati, da so bile z jugoslovanske strani leta 1948 in v letih pozneje zagrešene napake nacionalističnega značaja in da so se v nekaterih važnih vprašanjih oddaljili od načel mark. sizma-leninizma. Ko so Sovjeti sprejeli vzpostavitev prijateljskih odnosov z Jugoslavijo so se istočasno zavedali težkih ideoloških razlik, ki so sr nakopičile v dobi, ko je bila Jugoslavija ločena od mednarodnega komunističnega gibanja in katere so ločile našo partijo od Zveze komunistov Jugoslavije. Vedeli so, da jih ho težko premostiti. Edina trdna podlaga za postavitev prijateljskih odnosov med obema partijama ie lahko samo podlaga načel marksizma-leninizma. To se je večkrat podčrtalo v skupnih izjavah Komunistične partije Sovjetske zveze in Zveze komunistov Jugoslavije, to je imelo svoj izraz v beograjski in moskovski deklaraciji. Komunistična partija Sovjetske zveze, ki je dala dokaz iniciative za normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, je izpolnila svoje obveznosti z vztrajnostjo in brez prestanka. Jugoslovanski voditelji so delali drugače. List «Dìen Min Dii Beo» pre. vilno podčrtu je v tvojem «vodniku: «Po letu 1954 so Sovjetska zveza in ostale države socialističnega tabora storile vse, kar so mogle, za izboljšanje svojih odnosov z Jugoslavijo. To je bilo povsem pravilno in potrebno. Komunistične partije so po. trpežljivo čakale v upanju, da se bodo voditelji Zveze komunistov Jugoslavije povrnili na marksistično-leninistično pot v interesu zvestobe jugoslovanskega ljudstva načelom socializma. Toda vodilna skupina Zveze komunistov Jugoslavije je prezrla dobrohotne napore Cen. tralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze in komunistov drugih dežel». Fe 5» Napadi jugoslovanskih voditeljev na komunistične partije VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in osnutek programa sta jasno dokazala, da jugoslovanski voditelji vztrajajo na svojem zadržanju, ki je nasprotno načelom marksizma, leninizma. Oni smatrajo to za svojo posebno zaslugo. V svojem zaključnem govoru na VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je Tito dejal : «... Vsako pričakovanje na kateri koli strani, da bomo odstopili od svojih načelnih stališč, tako v mednarodnih kot v notranjih vprašanjih, je »amo izgubljanje čnea in povzroča škodo nam vsem». Izhajajo? iz teh «načelnih »tališč», se jugoslovanski vadi- telji krstili komuniste Sovjetske zveze in drugih dežel za «dogmatike», «oportunistične prakticiste», «pragmatiste», «dogmatične praktike» itd. V svojih napadih na komunistične patije drugih dežel so nekateri jugoslovanski govorniki prišli do trdih besed in grajanja. Ta dejanja voditeljev ZKJ dokazujejo, da oni grobo kršijo načela proletarskega internacionalama. Ta dejanja so v nasprotju z eno od osnovnih tez V. Lenina, to je, da «brez prostovoljne težnje po združitvi in enotnosti s strani proletariata in nato vseh delovnih množic vseh dežel in vseh narodnosti, zmaga nad kapitalizmom ne bo mogla biti popolna». S tribune VII. kongresa ZKJ so odmevale nezaslišano domišljave izjave in iz njih izhaja, da so dejanja voditeljev Zveze podobna... borbi, ki jo je Lenin vodil, da bi zmagala načela marksizma. To je v resnici bogokletstvo. Govoriti tako pomeni postavljati jugoslovanske komuniste nasproti vsemu svetovnemu komunističnemu gibanju. za katerega govorijo, da je zabredlo v dogmatizem; pomeni postavljati na isto raven komunistične partije in socialdemokratske stranke II. Internacionale, katerih oportunizem je Lenin neusmiljeno pobijal. Voditelji Zveze komunistov Jugoslavije smatrajo, da imajo pravico dajati kategorične in ošabne ocene o mednarodnem delavskem gibanju, kot je naslednja: «Razvoj mednarodne- ga delavskega gibanja v teku zadnjih desetletij ni sledil ritmu socialnih dogodkov in ne razvoju materialnih pogojev». To je isto. kot bi rekli, da nihče ne sledi ritmu, razen nas! Ves svet ve kakšne čudovite, resnično zgodovinske uspehe je doseglo mednarodno komunistično gibanje in pozna tudi o-gromno delo, ki ga vršijo komunistične partije med množicami. Na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bilo rečeno na račun številnih komunističnih partij : «Manjkala jim je drzna pobuda za pridobivanje množic; bile so zaprte vase, osamljene od množic, in zaradi tega niso mogle razvijati odločilne vloge pri socialnem razvoju njihovih dežel». Toda kdo ne ve, da v številnih kapitalističnih deželah, kot na primer v Združenih državah, v Zahodni Nemčiji, v Španiji komunistične partije razvijajo borbo kljub najbolj divjaškim policijskim zatiranjem, kljub zverskemu terorju in provokacijam? Vprašajte ameriške komuniste. Povedali vam bodo, kako so imperialisti dušili in dušijo komunistično gibanje v Združenih državah. Vsi komunisti dobro vedo, da je več kot 30 komunističnih partij v kapitalističnih deželah izven zakona. Ali je to voditeljem Zveze komunistov Jugoslavije vseeno? Lažno stališče voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije, njihovo kršenje pravil odnosov med partijami in načel proletarskega internacionalizma, ki jih priznavajo vse marksistično-leninistične partije, sta prišla do izraza zlasti pri njihovem napačnem zadržanju do načelne kritike med partijami? Nesmiselne obtožbe so bile izrečene proti domnevnemu vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije v odgovor na prijateljsko kritiko pomanjkljivosti in napak osnutka programa Zveze komunistov Jugoslavije. To važno točko je treba dokončno osvetliti. Kako je mogoče obtožiti druge komunistične partije, da se hočejo vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije, ko je Centralni komite ZKJ po. slal svoj osnutek programa vsem bratskim partijam? Zakaj'ga je poslal? Očividno zato, da bi mogle s tem v zvezi povedati svoje mišljenje. Ko je bilo pa to mišljenje izraženo, eo postale, bratske partije žrtev najbolj grobih napadov. 6. Razvoj marksistično-leninistične teorije Na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije so hoteli prikazati, da pri ideoloških vprašanjih ni nobenega nezmotljivega sodnika, ki bi mogel odločiti kaj je prav in kaj ni prav; edini in dokončni sodnik je lahko praksa, zgodovina. Gotovo je, da morata življenje, socialna praksa predstavljati glavni kriterij za določanje pravilnosti te ali one trditve. Teoretične ugotovitve potrdi ali odkloni konec kom. v zgodovina. No torej, ali ni morda zgodovina potrdila osnovne teze marksizma-leninizma in ali ni morda praksa revolucionarne borbe in izgradnje socializma dokazala njihovo veliko življenjsko silo? Zakaj ne morejo torej teze marksizma-leninizma, preizkušene v borbah milijonov delavcev in kmetov za boljše življenje v raznih deželah, predstavljati zvezdo vodnico, kompas, kriterij, ki mu je slediti pri ideoloških diskusijah? Zanikati to, pomeni upirati se pravilnosti tez marksizma-leninizma, pome. ni uporabljati pri vprašanjih resnice stališče relativističnega nihilizma, za katerega ni nobenega načela, nobenega prepričanja. nobene absolutne resnice. Smešno bi bilo misliti, da v naši dobi, ko obstajajo v številnih deželah bojevite marksistično-leninistične partije, z o-gromno izkušnjo in velikim vplivom med množicami, samo ena partija. Zveza komunistov Jugoslavije na primer, lahko dalje razvija socialistično misel, marksistično-leninistično teorijo, to je pravilno reševanje življenjskih problemov komunističnega gibanja, dočim naj bi bile vse ostale partije obsojene «ostati na mestu», da UpC. rabimo zaničljiv izraz E. Kar-delja. Drugi govorniki, kot Perovič, član Centralnega komiteja Zve. ze komunistov Jugoslavije, so šli še bolj daleč in izjavili; «Mnogo slišimo govoriti o «ko-lektivnih marksistično-leninisti-čnih idejah» pod katerimi je razumeti resolucije določenih partijskih forumov. Pri tem go-vorijo, da ni mogoče dvomiti v pravilnost idej, ki jih ti forumi izražajo. To nima nobene zveze z marksizmom . leninizmom». V resnici so ti napadi proti bratskim partijam, kar nima nobene zveze z marksizmom-leninizmom. in ustvarjalno uporabljajo teorijo marksizma-leninizma v novih zgodovinskih pogojih, upoštevajoč konkretne posebnosti vsake dežele. Komunistične partije Kitajske, Francije, Italije, Češkoslovaške, Nemške demokratične republike, Poljske, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Albanije, Anglije, Španije, dežel Latinske Amerike, Indonezije, Finske in drugih dežel nudijo velik doprinos razvoju marksistično-le-ninistične teorije, strategije in taktike. Deklaracija, ki so jo odobrile in ki je postala važen marksistično - leninistični pro. gram mednarodnega komunističnega gibanja, povzema v izvle. čku kolektivno izkušnjo komu-nističnih in delavskih partij. Deklaracija bratskih komuni, stičnih in delavskih partij socialističnih dežel vsebuje globoko znanstveno analizo sedanje dobe, dobe prehoda od kapitalizma v socializem, naslanjajoč se na ustvarjalno izvajanje in razvoj marksistično-leni-nistične teorije. Izhajajoč iz izkušnje ZSSR in drugih socialističnih dežel, deklaracija potrjuje pravilnost tez in zaključkov marksistično-leninistične teorije, po katerih se v procesu socialistične revo-lucije in socialistične izgradnje pojavljajo nekateri osnovni zakoni, lastni vsem deželam, ki so stopile na pot socializma. Osnutek programa Zveze komu-nistov Jugoslavije prezira osno-vne teze deklaracije in jih nadomešča z ocenami in zaključki, ki so v nasprotju z mark-sizmom-leninizmom. Revija «Komunist» je v član-ku, posvečenem osnutku programa Zveze komunistov Jugo- slavije dokazala, da osnutek podvrgava reviziji osnovne teze marksizma-leninizma. Teorija razredne borbe in proletarske revolucije se nadomešča z oportunistično teorijo o mirni integraciji kapitalizma v socializem. Ponižuje se vloga marksistično-leninistične partije kot organizatorja in voditelja delovnih ljudi v borbi za zmago komunizma. Zanika se vloga socialistične države, kot organizatorja in graditelja pri izgradnji socializma in komunizma. skušajo v bistvu ošibeti. V korist koga? Zgodovinska izkušnja vseh socialističnih dežel dokazuje, da je vsaka oslabitev socialistične države v pogojih prehodne dobe — ko obstoja napadalni imperialistični tabor, ki skuša vzpostaviti kapitalizem — samo v korist sovražnikov socializma, imperialistov. Načrt programa Zveze komu. nistov Jugoslavije prikazuje v lažni luči evolucijo socialistične države in teoretske misli v ZSSR, skuša prikazati zgodovino sovjetske države kot «držav-no-hirokratsko tedenco», medtem ko kvalificira idejo o potrebi izkoriščanja socialistične države kot orodja za izgradnjo komunizma za «pragmatsko-dr-žavno revizijo marksizma». Kot znano govori Marx v «Kritiki programa Gotha» o bo. dočem ustroju države v komunistični družbi. integralni komunizem potreben za integralno prenehanje države». V. Lenin je nakazal, da «je Genialna izvajanja Marxa in Lenina potrjuje mednarodna izkušnja izgradnje socializma. Zato je naravno, da se človek vpraša, kdo torej revidira teorijo Marxa in Lenina o državi? Jugoslovanski voditelji se zoperstavljajo birokratizmu, toda pojmujejo ga kot «socialno silo» v socialističnih deželah. Vsaka socialna sila je predvsem razredna sila. Kako more postati v socializmu birokratizem «socialna sila»? Na ta problem sta možna samo dva odgovora. Ali je birokratizem preostanek stare družbe, ki se v teku gradnje socializma z vztrajno borbo odpravlja in zato ne more postati posebna «socialna sila», ali pa birokratizem potrjuje rojstvo «novega razreda», kot trdi obrekovalce in odpadnik Djilas. Zaman je iskati tretjo rešitev, kot to dela Kardelj. Socialistična demokracija Jugoslovanski voditelji postavljajo pogostoma v svojih izjavah razvoj socialistične demokracije nasproti socialisti-1 čni državi. S takim postavljanjem ignorirajo kar nakazuje leninizem, da je razvoj socialistične države istočasno razvoj socialistične demokracije. Izkušnja sovjetske socialistične države, predvsem v zadnjih vse poglavitne dejavnosti organizirane družbe». Izvajajoč zgodovinske sklepe svojega XX. kongresa je Ko-munistična partija Sovjetske zveze v zadnjem času pripravila in začela izvajati v praksi velikanski načrt za renrganizi-ranje upravljanja nacionalnega gospodarstva v smislu kot je nakazal Lenin, to je za razvoj letih, predstavlja sijajen vzgled socialistične demokrarije. Logi- Izkušnja sovjetske države Vsa pojmovanja načrta programa Zveze komunistov Jugoslavije o socialistični državi, jo širokega razvoja socialistične demokracije. Na področju družbenega življenja narašča in bo nenehno naraščala važnost vprašanja razvoja proizvodnje v naj-širšem pomenu besede, vključno skrb za razvoj tehnike in u-stvarjanie kadrov. Ta vprašanja bodo postopno zajela vso poglavitno dejavnost družbe. V. Irenin je dejal, da bodo sveti nacionalnega gospodarstva «edini med vsemi institucijami države, ki bodo ohranili trdno mesto». Dejal je tudi: «Administrativni aparat, mišljen v pravem ozkem pomenu te besede, aparat stare države bo izginil, medtem ko se bo aparat tipa višjega sveta nacionalnega gospodarstva razširil, razvil in okrepil, da bo lahko izpolnil čen razvoj sovjetske države obstoja v tem. da postavlja vedno bolje v praksi načelo demokratičnega centralizma, ki odpira zelo široko polje akcije ustvarjalni dejavnosti množic in je istočasno postavljeno nasproti v enaki meri birokratizmu in anarhiji. Ukrepi, ki so bili v zadnjih letih uresničeni v naši državi za reorganiziranje u-pravljanja industrije in gradnje, za razvoj sistema kolhozov in reorganiziranje strojno-trak-torskib postaj, za okrepitev vloge sindikatov. Komsomola in drugih družbenih organizacij, so važna etapa v razvoju socialistične demokracije in bogatijo izkušnjo izgradnje socializma in komunizma ter predstavljajo važen doprinos k imovi-ni marksizma-leninizma. 7. Revizionizem-poglavitna nevarnost V sedanjih pogojih je naj- | perializmu, da krepi enotnost j njenosti, na osnovi načel važnejše vprašanje za vsako ko- in strnjenost vseh sil partij de- ! marksizma-leninizma. Vse ko-delavsko partijo | lavskega razreda za zavrnitev munistično in v njenem stališču do skupnosti mednarodnega komunističnega gibanja, do programskih listin, ki posplošujejo — opirajoč se na marksizem-leninizem — izkušnjo in določajo naloge borbe za mir, demokracijo in socializem. V dobi, ko je svet razdeljen na dva sistema — socialistični in kapitalistični — na dva tabora, je naloga mednarodnega komunističnega giba-nja in sleherne marksistično-leninistične partije, da pravilno gleda na perspektive borbe proti skupnemu sovražniku, im- spletk reakcije, da utrjuje in razvija svetovni socialistični sistem. V teh pogojih privede najmanjša oddaljitev od načel marksizma-leninizma, vsak pojav partikularizma ali sektaštva, neogibno v močvirje revizionizma, ki je poglavitna nevarnost proti kateri se odločno bo. rijo vse marksistično-leninistične partije. Velika živiljenjska in nepremagljiva sila mednarodnega komunističnega gibanja, svetovnega socialističnega tabora, je v njihovi enotnosti in njihovi str- Moskovska deklaracija, program vsega komunističnega gibanja Marksizem-leninizem. socialistična misel se razvijata, napre. dujela, se bogatita po zaslugi žive izkušnje milijonov borcev za »ocializem, po zaslugi ogromne in raznostranske dejavnosti vseh ui attirili komunističnih in delavskih partij, ki razvijajo Prvi avtomobil nove Ljudske republike Kitajske munistične in delavske partije imajo sveto dolžnost, da ohranijo to enotnost kot punčico svojih oči in jo do najvišje mere krepijo pred skupnim sovražnikom, napadalnim imperia, lizmom. Komunistične in delavske partije socialističnih dežel so v deklaraciji dejale: «Kljub absurd, nim trditvam imperializma o dozdevni «krizi komunizma» se komunistično gibanje širi in u-trjuje. Zgodovinski sklepi XX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze niso velike važ. nosti samo za Komunistično partijo Sovjetske zveze in za gradnjo komunizma v ZSSR, marveč so obenem odprle novo etapo v mednarodnem komunističnem gibanju, so prispevale k njegovemu razvoju na osnovi marksizma-leninizma. Kon. greši komunističnih partij Kitajske, Francije, Italije in drugih dežel, ki so se vršili z u-spehom v zadnjem času. so izrazili na prepričljiv način e-notnost in strnjenost partijskih vrst, njihovo zvestobo načelom proletarskega internaeionaliz-ma». illffeišffl Razen težkih tovornikov so začeli izdelovati na Kitajskem tttdi udobne osebne avtomobile, ki si jih ljudstvo — kot kaže slika — ogleduje z velikim zanimanjem. Motor 70 HP razvija lahko brzino do 128 km na uro. Novi kitajski avtomobili se lahko kosajo z najbolj znanimi ameriškimi proizvodi (Foto agencije Nova Kitajska) Kar se tiče Komunistične partije Sovjetske zveze, zveste zastavi marksizma-leninizma. se jr borila in se bo tudi v bodoče borila za vedno večjo strnjenost socialističnega tabora in vsega svetovnega komunističnega gibanja. Komunistične in delavske partije se zadolžujejo v neizprosni borbi proti revizionizmu in dogmatizmu, branijo čistost teorije marksizma - leninizma, strnjujejo svoje vrste in na tej osnovi združujejo delavski razred in delovne ljudi vseh dežel in tako premoščajo ovire, ki »e dvigajo na njihovem pohodu ter bodo dosegle uove zmage v borbi za stvar miru, demokra-eije in »••ieliznt«. DOMACI PROBLEMI IN VESTI -- n Akcija K Pl v parlamentu za obrambo koristi tržaškega prebivalstva Tržaški radio je zaprosil poslancu našega področja, ki so bili izvoljeni na nedavnih političnih voltivah, za izjavo o njihovih namenih glede obrambe koristi Trsta v poslanski zbornici. Izjave so v tem tednu prečitali po radiu. Besedilo izjave komunističnega poslanca tovariša Vidalija je naslednje: \ ržaškim volivcem, Slovencem in Italijanom, je naša parti- ja predložila volilni program, ki se konkretno nanaša na probleme Trsta in na njihovo koristno in realistično rešitev: de* žefna ustanova z obširno avtonomijo za naše Ozemlje ; integralna prosta cona ; spoštovanje narodnih pravic Slovencev ; o-krepitev našega pomorstva in razvoj tržaškega prometa z vsemi deželami, zlasti s Srednjo Evropo, Srednjim in Daljnim Vzhodom, s posebnim ozirom na veliko tržišče ljudske Kitajske ; obramba, modernizacija in okrepitev naše velike industrije, ki je danes resno ogrožena ; ukrepi za obrambo male industrije, obrtništva in male trgovine ; zaščita krajevnega kmetijstva in njegov razvoj ; pravična ureditev položaja bivših nameščencev ZVU itd. Te in druge točke, ki jih vsebuje naš volilni program, predstavljajo zame obveznost, katere se mislim držati. Delna ali celotna uresničitev teh zahtev ni odvisna samo od mene ali od močne komunistične parlamentarne skupine, Parlamentarni urad na sedežu KP Na sedežu Avtonomne tržaške federacije KPI v ul. Capitolina 3 je bil ustanovljen parlamentarni urad, ki posluje vsak delavnik od 17. do 19. ure Na urad se lahko obrnejo vsi državljani, ki potrebujejo kakršno koli pojasnilo ali želijo predložiti razne zadeve, ki jih lahko obravnava poslanec Vittorio Vidali v okviru svojega delovanja v poslanski zbornici. Izjava tovariša Vidalija tržaškemu radiu kateri pripadam, in tudi ne od podpore tovarišev socialistov za katere sem gotov, da lahko nanje računam v borbi za rešitev teh problemov ; odvisna je v veliki meri od borbe, ki jo bodo znali sami Tržačani voditi z odločnostjo in vztrajnostjo. En poslanec v parlamentu predstavlja kaj malo in ne more napraviti mnogo, če ne stoje za njim državljani, ki ga podpirajo in aktivno zahtevajo rešitev svojih zadev. Druga plat obrambe tržaških interesov je, kot mislim, moja aktivna udeležba v borbi za uresničitev splošnih zahtev, ki jih vsebuje volilni program partije, kateri pripadam: o- braha miru in neodvisna zunanja politika ; izboljšanje živ- ljenjske ravni delovnih ljudi in vzpostavitev svobode v tovarnah : znižanje življenjskih stroškov in rešitev stanovanjskega vprašanja ; primerno socialno skrbstvo za vse državljane (povišanje pokojnin in podpore za brezposelnost, zdravniška oskrba itd.) ; enakost pravic žena in ukrepi za zagotovitev bodočnosti mladine. K obrazložitvi odlikovanja tov. Frausina Jjlederalni komite in federalna kontrolna komisija Avto- Vem, da s tem nisem povedal nič novega, ker se za te stvari borimo že leta in o njih ne bomo več govorili le, ko bodo rešene. Na koncu želim še dodati, da bomo kot prvo stvar zahtevali, naj se čimprej razpišejo volitve za senat, ki bi jih lahko vzpo-redili z volitvami za tržaški občinski svet meseca oktobra. nomne tržaške federalieje KPI izražata svoje globoko zadoščenje za podelitev zlate kolajne v spomin luigija Frausina in Gabriela Foschiattija, ki sta bi. la zaslužna antifašistična predstavnika našega prebivalstva. Federalni komite in federalna kontrolna komisija s ponosom sprejemata priznanje, ki je bilo podeljeno junaškemu tovarišu Luigi ju Frausiflu, velikemu voditelju Komunistične partije. Obenem pa obnavljata svoj protest proti tistemu delu obrazložitve, ki govori o «ovad. tv-i-ao IQ VQ i • ci . . , . . . Ul Volči V t* bi Slovanov» m ki hoče izzival- no izenačiti zločinsko figuro ovaduha z vsem slovenskim prebivalstvom, žaliti odporniško gibanje, v katerem so sodelovali najboljši Slovenci in Italijani. ter pogrevati narodnostno mržnjo. Federalni komite in federalna kontrolna komisija se obvezujeta, da bosta načela vse mogoče postopke za odstranitev te izzivalne besede iz obrazložitve. Hkrati pa sporočata, da bodo v bližnji prihodnosti organizirane v Trstu in v Miljah slavnostne proslave o življenju in delu Luigija Frausina. Na te proslave bodo povabljeni vsi slovenski in italijanski antifašisti teh krajev in zlasti tisti, ki so Frausina poznali ter z njim sodelovali v borbi proti fašizmu za svobodo in demokracijo. Prva svečana V zvezi z gornjo napovedjo sporočamo, da bo prva svečana proslava o življenju in delu tovariša Luigija Frausina, odlikovanega z zlato spominsko kolajno osvobodilne borbe, v petek 20. junija v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19. Slavnostni govor bo imel tovariš posl. Vittorio Vidali. Integralna prosta cona je edino sredstvo za plodne stike z našim zaledjem a sestankih, ki so se vršili prejšnji teden v Trgovinski zbornici ob prisotnosti ministra za zunanjo trgovino posl. Carli-ja, so krajevni izvedenci za neposredni in posredni tranzitni promet imeli možnost ponovno dokazati enemu od vladnih predstavnikov življenjsko Silo pristaniške, vloge Trsta. Pri tem se niso sklicevali na slavno preteklost, marveč so dokazali pomen trgovskega prometa med deželami srednje in podonavske Evrope in drugih strani sveta, pri čemer niso pozabili ne Češkoslovaške in Madžarske in ne ljudske Kitajske. V tem okviru se je mogel minister prepričati o stvarnih možnostih, ki jih ima Trst, da se uvrsti v o- Trst mora postati središče pogajanj in tranzitno pristanišče izven SET Legalno potrjena zasedba zemljišč v Velikem Repnu za vojaško strelišče repentahrski občini je spet na dnevnem redu vprašanje zemljišč, za katerih usodo so se njihovi lastniki že davno bali. Vojaška oblast je te dni izdala poseben dekret, po kaetrem bodo vojaške oblasti takoj zasedle zemljišča okoli Pača za Velikim Repnom, kjer bodo ustanovili «Repentabrsko strelišče.» Gre za zemljišča, na katerih so se praktično že vršile vojaške vaje in o katerih je naš list že večkrat pisal. Dekret se sklicuje na sklep predsednika republike od 10. aprila 1951 št. 536, s katerim se na predlog ministrstva za obrambo in vojsko proglašajo za javno koristna dela gradnje utrdb, poslopij, vojaških cest in katerega koli drugega dela, ki je v interesu vojske, na člen 76 zakona št. 2359 od 25. 6. 1865, ki govori o razlastitvah za javno koristna dela, in končno na sporočilo ministrstva za obrambo in vojsko z dne 11. 2. 1958, ki dovoljuje zasedbo zemljišč, ki so potrebna Za u-stanovitev «Repentabrskega stre. Prvo bombardiranje Trsta bilen in bogat trgovski tok, bo-disi kot središče za pogajanja, bodisi kot tranzitno pristanišče. Toda. kar bi moralo priti na takšnih srečanjih najbolj do iz. raza je dejstvo, da z ene strani Skupno evropsko tržišče ne more zanimati našega pristanišča, če ne le posredno, ker je naše zaledje zelo malo povezano z deželami, članicami SET, in z druge strani, da so zahteve, ki jih postavljajo Trgovinska zbornica in nekateri izvedenci za okrepitev pristanišča nezadostne, da bi mogli doseči cilj. X. tržaškega velesejma se bo uradno udeležilo 14 držav Sovjetska zveza bo prvič prisotna z informacijskim uradom in vzorci lesnih proizvodov ^ etošnji X. tržaški velesejem se bo začel 22. junija in bo trajal do 6. julija. Uradno se bo velesejma udeležilo s kolektivnimi razstavami in informacijskimi uradi 14 držav; poleg njih pa še mnogo posameznih tujih in domačih razstavljalcev. Naše zaledje bodo zastopale Avstrija, Zahodna Nemčija, Če-škoslovaška in Jugoslavija. E-gejsko-levantinsko področje, ki predstavlja glavne točke jadranskega prometa, bodo zastopale Grčija, Libanon, Jordanija in Združena arabska republika (E-gipt in Sirija). Prvič bo tudi prisotna Sovjetska zveza s svojim uradom za trgovske informacije in vzorčno razstavo lesnih izdelkov. Od prekomorskih dežel bodo prisotne Združene države, z razstavo posvečeno osvajanju vsemirja, Mehika in Indija. Poleg teh uradnih udeležencev, bodo razstavljali tehnične in industrijske proizvode ter predmete široke potrošnje številni gospodarstveniki drugih držav, čeprav njihove države ne bodo uradno prisotne. Velesejem bo približno takole razdeljen : tuje uradne kolektivne razstave ; splošna razstava ; razstava o organizaciji dela v uradih ; razstava moderne opreme stanovanj, hotelov ki imajo namen omogočiti srečanja poslovnih ljudi. Med temi bodo dan, posvečen lesni razstavi, ki je lahko rečemo najvažnejša, dnevi posameznih dežel, med njimi levantinskih, nacionalni sestanek za mehanizacijo dela v uradnih, sestanek študijskega centra skupnosti jadranskih pristanišč, festival reklamnih televizijskih filmov, dnevi avstrijskega in madžarskega filma in druge. Na velesejmskem prostoru so se že začele živahne priprave, gradnje in preurejanja, da bo pravočasno vse pripravljeno za to važno domačo manifestacijo, ki obeta, da bo ena najbolj zanimivih. Sestanek profesorjev Sindikat slovenske šole v Trstu vabi profesorje, ki so v službi vsaj tri leta od 1. oktobra 1948, na sestanek, ki bo v ponedeljek 16. junija ob 19. uri na sedežu sindikata v ul. Fabio Filzi št. 8, I. Gre za prošnjo za vpis v posebni stalež (ruolo speciale transitorio). ki si ga, kot pravijo, postavljajo. Kar se tiče prvega argumenta je jasno, da mora Trst gledati predvsem na Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Jugo. slavijo in Švico, ki so vse izven SET; jasno je, da SET ne more pripomoči k razvoju trgovskih odnosov z navedenimi deželami. Iz tega izhaja, da je potrebno zahtevati in doseči od vlade posebno ureditev, ki se razlikuje od SET. Kar se pa tiče drugega argumenta moramo poudariti, da so Trgovinska zbornica in gospo, darstveniki, ki so govorili na takšnih srečanjih, pokazali kompleks manjvrednosti pred predstavnikom vlade, ki je s podpisom pogodbe o SET priznala Hamburgu ugodnejše pogoje na škodo Trsta in je celo pozabila, da je treba v nacionalnem okviru Trstu zagotoviti drugačne pogoje dela, kot jih imajo druga pristanišča, ker služi zaledju, ki je ločeno od SET. Tako so prišli na dan s predlogi za ustanovitev industrijskih prostih con v okviru žaveljske-ga pristanišča, katere bi morale omogočiti ustanovitev in raz-voj industrij, ki bi morale biti specializirane v proizvodnji za izvoz v dežele našega specifičnega zaledja in ne za SET. Zahteva po ustanovitvi industrijskih prostih con ne more predstavljati rešitve velikega tržaškega problema. Največ, kar lahko predstavlja, je dokaz spretnosti industrijskega pred. stavništva, ki skuša izsiliti koncesije, da bi moglu živeti v krogu privilegirancev. Lahko je tudi ne bi odklonili v upanju, da bi vendarle nova industrija nastala kakšna in bi zaposlila določeno število brezposelnih. Toda prav ta zahteva indu-strijcev dokazuje naš življenjski interes za področja srednje in podonavske Evrope, ki se razlikujejo od Skupnega evropskega tržišča, in odpira ponovno diskusijo o ustanovitvi integralne proste cone, ki je edino sredstvo za poživitev industrijske proizvodnje za naše tradicionalno zaledje ir. predvsem za poživitev mednarodne neposredne in tranzitne trgovine. To je dokaz, da je popolnoma utemeljena naša zahteva, da se — vsaj v Trstu — ukine izvajanje pogodbe o SET in loči vse tržaško ozemlje od italijanskega carinskega teritorija, to se pravi, da se ustanovi tržaška integralna prosta cona. U. SAJOVITZ lišča». V njem so naštete vse parcele, ki prihajajo v poštev in iz seznama je razvidno, da bodo praktično zasedli vso dolino Pača ter pot, ki vodi iz Velikega Repna do vode v Paču in v Hribe za vasjo. Domačini so zaradi vsega tega močno zaskrbljeni zlasti ker ne vedo kako bodo vojaške o-blasti znale upoštevati njihove koristi. Zaskrbljenost vaščanov se je tudi odrazila na seji repentabrskega občinskega upravnega odbora, ki se je sestal v torek in je sklenil, da bo občina intervenirala v zaščito o-groženih interesov prizadetih kmetovalcev. Želeti je, da bi vojaške oblasti pri ustanavljanju «Repentabrskega strelišča» ravnale premišljeno in upoštevale tudi koristi lastnikov, ki jim je življenje itak že dovolj težko. n i * v v oodisce uveljavilo Londonski sporazum V torek 10. junija je poteklo 14 let od prvega bombardiranja našega mesta. Te žalostne obletnice se tržaški prebivalci še vedno spominjajo z grozo. «Zavezniška» letala niso ta dan iskala vojaških objektov; njihove bombe so padale po domovih in zasilnih rovih, kjer so se stiskali moški, ženske in otroci. Takrat je bilo v Trstu stotine mrtvih in ranjenih, od katerih so nekateri ostali za vedno pohabljeni. Na te prve civilne žrtve našega mesta v drugi svetovali vojni se s posebno ginjenostjo spominjamo danes, ko vemo, kako so uničevalna sredstva napredovala, ko so odkrili strahotno moč atomskega orožja, ki lahko popolnoma izbriše z lica zemlje mesto, kot je naše. V mislih nanje tudi izražamo željo, da se nikoli več ne bi ponovile vojne strahote, da bi človeštvo zaživelo v miru in spravi in bi končno dočakalo popolno razorožitev in uničenje vsega merilnega orožja. ZA TEDEN DNI lil 11 Sobota, 14 -Nedelja, 15. Ponedeljek, Torek, 17. (mlaj) Sreda, 18. . Četrtek, 19. Petek, 20. - Bazilij, Vasja - Vid, Vida 16. - Jošt, Bodi« Lavra, Tralice Fortuna!, Diva . Julijana, Lija Silverij, Cvetan« RADIO ODDAJE SOBOTA : 13.30 Lahka ha - 15. Haendel : Dve kotff žici ji - 16. Radijska univer/J 17. Slovenski samospevi Oddaja za najmlajše : Gus* Šilih : Nekoč je bilo jezero, del: «Poslednji boj z zm Igrajo člani RO . 20.45 Slo'1 ski oktet . 21. Dramatizi: zgodba: G. Giacosa: «Šaho' partija» nato Večerne mei je - 22.15 Griegove kompoz a p zbm tejŠnj »v. Vi ?! recL sec zak 1‘Volite Tškem ved 1°jega jjf'tektn aj6" v, v-‘ “kajšn 1» C ici »oble V sredo je bila na porotnem sodišču razprava proti 27-Ietne-mu Angelu Švabu iz Križa, ki ga je že leta 1954 tožila Emilija Savi vd. Padovan iz Križa, ker da ji je grozil z obešen jem, če ne bo odstranila z oken italijanske zastave ter sramotil in raztrgal italijansko zastavo, ki jo je imel njen sin Diomede na vespi. V aprilu 1955 je bila prva razprava odložena, ker je sodišče obtožilo krivega pričevanja šest Švabovih prič. Te priče so bile pozneje oproščene obtežbe. Tokrat se je porotno sodišče zanimalo zlasti za točen datum dogodkov, ker je iz obtožnice izhajalo, da so se pripetili 6. oktobra 1954. Ugotovili so končno in to je sama tožiteljica priznala da so se dogodki pripetili dan prej, to je 5. oktobra 1954, prav na zadnji dan, ki je predviden v členu 6 spomenice o sporazumu, po katerem se ne sme sodno nastopiti njti preganjati prebivalcev Tržaškega ozemlja zaradi dejanj političnega značaja v zvezi s pripadnostjo ozemlja. Sodišče je končno upoštevalo omenjeni člen, ki ga je vladni komisar uveljavil z odlokom št. 190 od 7. junija 1956, in u-stavilo sodni postopek proti obtoženemu Angelu Švabu. NEDELJA : 9. Kmetijska daja - 10. Prenos maše iz -1 niče sv. Justa - 13.30 Glasba željah - 16. Slovenski zbori Stanko Canjkar: «Nevarna gra», drama v 1 dej. člani Ljubljanske Drame. Plesna čajanka . 20.30 ZvO' mozaik . 21.45 Vokalni k'! tet Vn tros! a v Lisinski - 22. del j a v športu - 22.10 V •av( jazza - 23.30 Svetovno nogd1’ no prvenstvo - Zadnje vesti' PONEDELJEK: 13.30 L«*1 melodije - 18. Wieniavski : eert št. 2 v d-molu za vi in orkester op. 22 - 18.55 Vol ni kvartet «Večernica» - 1^' Radijska univerza - 20. špoft komentar - 20.30 Giacomo *! eini : «Deklica z Zlatega Z1 da», opera v 3 dej. - 23.30 * lovno nogometno prvenstvi Zadnje vesti. ei soci; 2ara< "°v n h»°f M 0 v ^tašar h«; 'N .1,-'svneg f» oz Elisie ioli 8, da Kje °fjev. ;«( Wske in uradov; aeronavtična razsta-ki jo organizira obrambno va, ministrstvo ; razstava ZDA o osvajanju prostora ; razstava ladjedelniške industrije GRDA in drugih pomorskih družb ter druge manjše razstave. V okviru velesejma se bodo vršila tudi razne manifestaeije, Solidarnost tržaške ZKM s francoskim ljudstvom 9. junija se je sestal federalni komite Zveze komunistične mladine, da prouči doprinos, ki so ga dali mladi komunisti v volilni kampanji. Po poročilu tovariša Perinija se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni tovariši. Tov. Radin iz krožka «Tomažič» je poročal, da je okrog 20 mladih aktivistov sodelovalo v volilni kampanji, da so vpisali v organizacijo 12 novih mladincev in občutno prispevali pri širjenju propagandnega materiala. Tovarišica Nicolini od Sv. Jakoba je podčrtala, da so mladinci govorili na 15 zborovanjih okraja, da je bil organiziran poseben mladinski shod in da so v teku kampanje pridobili 14 novih članov. Tov. Kocjančič je poročal o delovanju mladine na podeželju in podčrtal, da so tam, kjer je bila ZKMt aktivno prisotna, volilni uspehi boljši. Tov. Cec-chi od Sv. Ane je poudaril, da je 40 mladincev sodelovalo pri volilni kampanji, da so pridobili 19 novih tovarišev in dali velik doprinos pri širjenju tiska in nabiranju prispevkov. Številni drugi tovariši so govorili o poteku volitev in prispevku mladine, dočim je tov. Pescatori v svoji intervenciji naštel sedanje naloge mladih komunistov. V zaključku je bilo podčrtano, da bo morala ZKMI razvijati stalno delo za pridobivanje mladine idealom socializma in za rekrutiranje novih mladinskih sil v organizacijo. Federalni komite je odobril posebno resolucijo solidarnosti s francoskim ljudstvom, v kateri je poudarjeno, da bo tržaška ZKM sprejela pobude, ki se ji bodo zdele najbolj primerne, da bi prispevala v veliki borbi za preprečitev nastanka fašističnih režimov v Evropi. ZKM upa, da bo mogla doseči s-prazum z drugimi tržaškimi mladinskimi gibanji, da bi enotno izrazili antifašistične težnje tržaške mladine. FK je tudi odobril posebno pismo tovarišu Vidaliju, v katerem mu mladi komunisti čestitajo k izvolitvi za poslanca in ponovno poudarjajo, da bodo kot v nedavni volilni kampanji, vedno stali ob strani partije in nudili svoj doprinos za napredovanje našega gibanja. Partijsko življenje Pridobivanje novih članov Lep uspeh, ki ga je dosegla naša partija na zadnjih volitvah, je pokazal, da nismo pretiravali, ko smo trdili, da uživa KP. čedalje večji ugled med delovnim ljudstvom našega o-zemlja. Glasovi, ki smo jih pre. jeli, so nedvomno glasovi zavednih delovnih ljudi, mož in žena, ki jih nihče ni prisilil, da oddajo svoj glas naši partiji, marveč Jo se sami prostovoljno za to odločili v svesti si, da morejo le komunistični pred. stavniki najbolje zastopati njihove koristi in koristi vsega ozemlja. Partija ne sme razočarati svo. jih volivcev in mora svoje delovanje še okrepiti in pospešiti, da doseže obnovo našega mesta in znosnejše življenje vsega našega prebivalstva. Da bi se pa mogla učinkovito boriti, se mo. ra tudi številčno okrepiti in poiskati nove člane v vrstah njenih volivcev, ki so ji že dokazati svoje zaupanje. Zato je naloga vseh sekcij in posameznih tovarišev, da nikoli ne odnehajo s pridobivanjem novih članov, zlasti med našimi volivci. V dneh pred volitvami in ne. posredno po njih, to je od 19. maja do 5. junija, so nekatere sekcije že pridobile določeno vpisali enega tovariša, na Pon-čani 3, na Barrieri 1, v Trebčah 1, pri Sv. Ani 5, pri Sv Jakobu 1 in v sekciji Tomažič 1. Tovariši naj te sekcije posnemajo in pospešijo akcijo za pridobivanje novih članov, ki nam bodo v pomoč pri bodočih važnih in nujnih nalogah, ki nas čakajo. Zaključek nabiralne akcije Q ekcija Lonjer se je te dni pridružila sekcijam, ki so v kampanji za nabiranje prispevkov za volilni sklad dosegle in presegle cilj. V zadnjem tednu je osrednja uprava prejela naslednje zneske : Lonjer 5.200, Tovarna strojev 6.620, «Pratolongo» 5 tisoč 50, Sv. Alojz 3.700, Barriera 8.050, Sv, Ivan-Podlonjei 5.445, Tržaški arzenal 500, Šem, pola j 600, Log 1.500, Opčine 3.450, celica Riosa (Sv. Ana) 11.600, celica Jenko (Sv. Ana) 22.100, tovariša Rudi in Adolf Wilhelm 3.000, Bolj linee 700 lir. Osrednja uprava ponovno o-pozarja vse tovariše, ki imajo pri sebi še blokete nabiralne akcije, tudi če nepopolne ali prazne, naj jih vrnejo svojim administratorjem. Sckcijski ad. ministratoci pa naj jih nemudoma dostavijo upravi federa- število novih članov. V ladje- ! cije, da bo mogoče čimprej na-delnici Sv. Marka ro tovariši pravili zaključni obračun. URNIK VLAKOV v veljavi od 1. junija ODHODI Ljubljana Reka 4.00 5.18 5.28 5.37 6.00 6.20 6.35 6.58 7.15 0.20 B Opčine Beograd Videm Portogruaro Videm Opčine Benetke . Milan Benetke - Rim - Milan - Turin - Zuerieh Videm Opčine Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke - Rim - Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm . Trbiž . Dunaj - Pariz - Amsterdam B Opčine P Videm P Benetke B Videm P Videm R Benetke P Benetke P Opčine P Videm B Benetke 8.48 9.43 10.15 12.20 12.30 12.53 13.30 13.45 14.25 11.41 Ljubljana Milan - Pariz - Calais 16.10 B Opčine - Reka , Ljub. Ijana . Beograd ne - Istanbul 16.20 P Videm Ate- 16.50 B Benetke . Bari 17.00 17.37 17.5.3 18.30 19.10 19.30 20.07 20.17 21.10 Benetke Videm Opčine Portogruaro Videm ■ Trbiž naj - Muenchen Cervi gnano Opčine Du- Videm Benetke - Milan . Ge, Turin - Venti-Marseilla 21.50 P nova • miglia Videm 22.15 B Rim PRIHODI 1.05 B Videm 5.30 B Beograd Ljubljana 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B V idem Zagreb Opčine 9.17 9.38 9.50 B 11.39 11.50 12.05 13.30 14.05 15.12 15.32 16.50 17.18 P Videm B Marseille - Ventimi-glia . Genova . Turin -Milan - Benetke Muenchen - Dunaj Trbiž . Videm Opčine Videm Benetke Bari - Rim - Benetke Istanbul - Atene - Beo-grad - Ljubljana - Re. ka . Opčine P Videm B Calais - Pariz - Milan . Benetke P Videm P Opčine 17.30 B Trbiž . Videm 18.11 18.50 19.03 19.55 20.03 20.32 21.08 21.18 21.44 21.11 22.46 23.50 P Tržič (samo ob delavnikih) P Portogruaro R Benetke P Videm B Ljubljana - Opčine B Pariz - Milan - Rim -Benetke P Videm R Milan . Benetke - Mestre P Opčine B Amsterdam , Dunaj -Trbiž - Videm P Benetke B Zuerieh - Turin . Milan - Rim - Benetke B brìi P potniški R rapido TOBEK : 13.30 Glasba po li ah - 18. Havdn : Konce«! D-dum za klavir in orkest«1 Igra orkester Slovenske fi*?j mnnije - 18.30 Pisani balo«11 radijski tednik za najmlai'j pe: - t 19. Slovenske narodne pes^1 pojeta tenorist Janez Lipu-6, W !lvj’ in sopranistka Sonja Hočev ( va - 19.15 Zdravniški veM 20.30 Operna glasba - 22.05 . vela: Don Juan Emanuel: ši Tito '(Na a Z C»*ku 0 izol anju IK ^ krit ll Ni, / Ki: MS, 9 k' aro vo hajb ' J°in' rN0 Nke i H A, .!>' St, PETEK : 13.30 Glasba p° Ijah - 18. Gianluca Toc« Nemške arije in plesi za ti8 violo in harfo - 19.15 Zna in tehnika - 21. Umetnost prireditve v Trstu - 22. D*j Alighieri : Božanska komed'' )i Pekel. 19. Spev - 23.30 Sva" no nogometno prvenstvo -nje vesti. i> t. Nina. !i,ve s i'N kr m kot OVo '>edu '»IPiČr ' >1 Ašei les j' *«-lo KINO ffe] ^ j Prosek 1 in 1 Sobota, 14. jun. ob 20. uri1 gralnica» (Casa da gi°' barvni film Universal-Nedelja, 15. jun. ob 17. ur>: ponovi. Sreda, 18. jun. ob 20. uri : v telesu» (Rabbia in po); film Republie. M*;’ C ni izpod 16 let prepoved A 'e vije, 4i>sta ' Sledi i KP >K i S h« A . en N Se V -, riai Si Zaključna prireditev višje realni gimnazije \ Ani Aa, ^ailai '1)5, k P° *«v. Dijaki višje realne gim*1* ‘i. *X priredijo danes, v soboto junija oh 20.30 v Avditorij', Trstu, zaključno šolsko p* ditev z uprizoritvijo Linha«' veseloigre v petih dejanjih veseli dane ali Matiček ženi», v režiji prof. Jožet« tellina. Na prireditev vljudno V8' mladino in vse prijatelj6 dine. Vstopnice se dobijo f j ništvih slovenskih srednji*’ t v Trstu in v Tržaški knjit6 ul, Sv. Frančiška 20. A f|i>ki * a CSr Csi in': lik x$a «lij