L. VI., Št. 18 („Jufro" mL, K. 101 ay Ljubljana, ponedeljek j. maja 1932 Cena 2 Din" Uprmvniitvo: Ljubljana, Knafljevi BUea 6. — Telefon it 8122. 8123, 8124 SI25, 8128. laMrstni oddelek: Ljvbljan«, 6e!eo* barjrova al — TeL 8498 ta 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eeeta H. 13. — Telefon iL 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica it t. — Telefon kt 190. Podružnic? Jesenice: pri kolodvora it, Podružnica Novo meato; LjBb^uMkl cesta St 42. podružnica Trbovlje: T M9 %r. partnerja Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vaak ponedeljek ejutraj. — Naroda m posebej in velja po posti preje-ziana 4 Din. po raznašalcib . Celje: Kocenova aL 3 Telefon SL 190 Rokopisi m ne vračajo. — OgLaa! po tarihj. Volitve v Franciji Po dosedanjih rezultatih so desničarske stranke ohranite večino — Volitve so v splošnem potekle zelo mirno — Udeležba je bila povsod zadovoljiva fatiz, 1. maja. V vsej republiki Franciji so se danes vršile volitve v parlament. Za 615 mandatov se je borilo 3617 kandidatov. Glede na to število more biti izvoljen samo vsak šesti kandidat za prihodnjo štiriletno parlamentarno dobo. Volitve v poslansko zbornico so potekle razmeroma precej mirno. Glede ministrskega predsednika Tardieua je bilo ob 23. uri znano, da je dobil večino glasov. Po dosedanjih rezultatih so bili glavni nosilci posameznih list izvoljeni, glede posameznih kandidatov pa se bodo vršile naknadne volitve dne S. maja. Po dosedanjih rezultatih, ki so bili znani do 2. ure zjutraj, sodijo, <3a je severna Francija, zlasti pa Normandija, ostala zvesta dosedanjemu programu, dočim so se pokazale v južni Franciji, posebno še v primorskih mestih, precejšnje spremembe. Pariz, 1. maja. r. Dasi je bil danes fc>razmk 1. maja, so običajne manifestacije delavskih organizacij izostale in vse bilo osredotočeno na volitve v poslansko zbornico. Agitacija je bila po vseh cestah, trgih in javnih lokalih izredno živahna, nikjer pa se niso pripe-lili večji izgredi, ker je policija, dobro Organizirana, že takoj v početku zatrla vsak nemir. V nekaterih delavskih okrajih, zlasti pa v predmestjih, so skušali komunistično orientirani delavci prirediti večje obhode, ki pa niso našli odmeva. V splošnem so volitve potekle hiirno. Kakor poročajo iz province, iz posameznih pokrajin, ni došlo nikjer do cmembe vrednih izgredov. Po zadnjih volilnih rezultatih, ki so faošli v Pariz okoli polnoči, pridobivajo večinoma kandidati desnice. Tardieu je pil v svojem volilnem okrožju Belfortu izvoljen z ogromno večino glasov, enako lionski župan Herriot, nekdanji mini-fctrski predsednik, najhujši opozicijona-lec proti sedanji vladi. Do tega trenutka fce niso znani končni rezultati, vse pa Kaže, da prevladujejo v večini volilnih Okrajev desničarji, kar je predvsem pripisovati agitaciji zadnjih dni, ki so jo sprožile nemške volitve drž. predsednika, še bolj pa volitve v pruski deželni zbor. Vse kaže, da bodo sedanje francoske volitve, v kolikor jih ne bodo spremenile volitve dne 8. maja, reakcij na izzivanja hitlerjevcev v Nemčiji. Pariz je bil danes ves v mrzličnem razpoloženju. Z vseh strani se pričakuje; o rezultati volitev. Sproti jih oznanjajo zvočniki radia. Po ulicah je živahen vrvež. Pri vsem napetem pričakovanju rezultatov prevladuje optimizem, da bo zdrava nacionalna zavest izražena posebno še pri teh volitvah. Pariz, 1. maja. d. Letošnje parlamentarne volitve se bodo vršile kakor zadnje pred Štirimi leti po okrajih. Posamezni depar-tementi so razdeljeni v 4 do 6 volilnih okrajev, ki jih je skupno s kolonijami, ki volijo 1 do 3 poslance, 615. Vsak volilni oKraj vol: po enega poslanca in izvoljen bo kandidat, ki bo bodisi pri glavnih volitvah 1. maja ali pa pri ožjih volitvah tedc-n dni kasneje dobil nad polovico glasov. Zadnje volitve 1. 1928. so se vršile v ms-menju nacionalne edinosti v času Poinca-rejeve vlade in niso imele na to vLado, ki ie bila osnovana 1. 1926. nobenega vpliva. ?de po izstopu radikalov iz vlade na podlag; skiepa njihovega strankinega kongresa v Angersu je bila dne 11. novembra 1928 Po.ncarejeva vlada preosnovana brez radikalov. Nasprotno so imele voljtve 1924 takojšen učinek na politični položajj. Vlado nacionalnega bloka je nadomestil levičarski kaitel in tudi predsednik republke Mille-rand je bil prisiljen k odstopu. Kakor znano. je bil namesto njega izvoljen radikalni senator Gaston Doumergue. Sestava francoskega parlamenta je pTecej svojevrstna. Poslanski klubi zibornice ne odgovarjajo točno razmerju med političnimi strankami. Edino komunistični, socialistični. radikalni, francoski socialistični, re-publikansko^socialistični. radikalni, francoski socialistični, republikansko-socialističnl in ljudsko-demokratski poslanci tet kandidat so istočasno poverjeni člani istoimenskih strank Republikanska narodno-socia-lisrična delničarska stranka, katere ustanovitelj !n predsednik je pariški poslanec Taittinger, dn stranka francoske republi- kanske federacije s predsednikom Louisom Marinom nimata nobenega samostojnega kluba ter sta v zbornici združeni v republi-kansko-demokratski uniji pod predsedstvom Marina. Tudi največja stranka srede, demokratska aliansa, nima uuoenega parlam-varnega kluba, čeprav šteje 99 poslancev in 57 senatorjev. Njeni člani so večinoma v klubu Tardieuja (republikanska levica), v klubu Reynauda (demokratska in socialna akcija) ter celo v radikalni levici. Prvič kandiri.rata republikanska sird;kali-stična stranka, mala stranka katoliških strokovnih organizacij, ki jo je osnoval meseca junija 1928 bivši rojalist Georges Valois, in agrarna ter kmečka stranka s predsednikom Fleurant-Agricolo, ki je bila prav tako osnovana pred štirimi leti. Ta stranka upa predvsem na uspeh v podeželskih okraj h Normandije in Bretagne. Zanimivo je zastopstvo Pariza v sedauji zbornici. Dočim je bilo v preteklosti t>d velike revolucije do početka sedanje tretje republike pariško prebivalstvo radikalno usmerjeno je v zadnjem času predvsem pa po svetovni vojni povsem konzervativno. Izmed 39 pariških poslancev jih je 30 podpiralo sedanjo vladno večino. 12 izmed njih jih je pripadalo zbornični delnici, 7 na desno usmerjeni sredini, 5 Tardieujevi skupini, eden pa je bil pristaš katoliških ljudskih demokratov, ki so podpirali vlado. Izmed levičarskih poslancev Pariza je bil 1 republikanski socialist, 1 francoski socialist, 3 so bili socialisti, 3 komunisti, dočim je bil eden neodvisen (izključen iz komunistične stranke), niti eden pa ni bil radikal. Kot zanimivost pri sedanjih francoskih volitvah je treba beležiti, da so policijske prefekture opozorile kandidate na še doslej veljavni zakon revolucijonarne narodne skupščine iz 1. 1791., po katerem se smejo izdajati objave s črnim tiskom na belem papirju samo za uradna sporočila Vsi proglasi kandidatov so se morali zato tiskati na barvastem papirju, 6icer se prestopki kaznujejo policijsko. Ker pa računajo, da bo padla odločitev pni današnjih volitvah samo glede 200 do 250 mandatov, se ne more redi, kakšen bo kontni izid parlamentarnih volitev v Franciji, kjer se bodo 8. maja vršile ožje volitve med kandidati, ki dobijo danes največje število glasov. V posameznih volilnih okrajih, ki volijo po enega poslanca, se je borilo za mandat 5 do 15 kandidatov Bili pa so tudi okraja, kjer se je .potegovalo za en sam mandat do 20 kandidatov. Rekord v tem pogledu je brez-dvomno imel volilna okraj St. Girons v de-partementu Ariege, kjer ni bilo nič manj kakor 81 kandidatov, da bi si priborili en sam mandat v pariški poslanski zbornici. Volilna borba je bila izredno ostra, toda nikjer ni prišlo do večjih izsrredov, kakor n. pr. pni zadnj'^ predsedniških vo-litva.h v Nemčiji ali pri deželnozborskih voliitvah v Prusiji. ro ma.njših izgredov j« došlo samo v volifinem okraju Rordeau-xn, kijPT je imel dosedanji poslanec Gw-ge Mandel izredno težavno stališče in kjer skoro ni bilo shoda, da bi ne prišlo do večjiih izgredov. Volilni rezultati ne bodo tako kmalu znani, ker ni odrejena uradna poTočevalna služba po brzojavu, temveč po kurirjih. Današnji dan v splošnem tudi n| prinesel odločitev. Pač pa bo, kakor je po razpoloženju prebivalstva razvidno, padla odločitev šele 8. maja pri ožjih volitvah. Danes so odnesli svoje mandate samo možje, ki so v politični', javnosti Francije že znani i>n imajo zasluge za razvoj francoske republike. Pri ožjih volitvah 8. maja pa Do šlo za odločitev za ljudi, kii predstavljajo novo genera.cijo naslednikov Bnlanda in za one, kii jih izziva nWd notranjepolitični položaj v Nemč1ij>i. Pariz, 1. maja. g. Ob pravem aprilskem vremenu je francoski narod izvršil danes svojo volilno dolžnost. Volilni lokali so bili odprti od 8. zjutraj do 6. zvečer. Volilna udeležba v Farizu je bila v splošnem zelc živahna. Po prvih cenitvah se je udeležilo volitev približno SO odstotkov volilcev. Volitve so po vsej državi potekle popolnoma mirno, izvzemši nekatera predmestja Pariza. Popoldne se je utrgal oblak. Padala je tudi toča, zaradi česar je mnogo volilcev ostalo doma. Predsednik republike Doumer je volil ob 9.30. Ministrski predsednik Tardieu je tudi danes ostal zaradi svoje bolezni doma ter ni mogel izvršiti svoje volilne dolžnosti. Prvi volilni rezultati so bili sicer znani že v poznih večernih urah, vendar pa bodo približni končni rezultati znani šele jutri zjutraj. V kolonijah Guayana, Indokina in Reumon se bodo vršile volitve šele prihodnjo nedeljo, odnosno 15. maja. Pariz, 1. maja d. Volilna udeležba v provinci je bila manjša kakor v mestih. Mnogo voliilcev je ostalo zaradi močnega deževja dama. V komunističnem predmestju Pariza Ivry je množica pretepla policiste. Desničarsko usmerjena množica je nato napadla magistrat ter razobesila po hudih spopadih na mestmi hiši tri-koloro. V drugem predmestju Pariza je bila razobešena rdeča zastava, ki jo je pa. policija odstranila. Pričakuje se, da bo pri današnjih volitvah od 615 mandatov zasedenih samo 200, dočim bo večjii del oddan pri volitvah prihodnjo nedeljo. Po današnjih volitvah se ne bo mogel niti približno ugotoviti rezultat volitev. Pariz, 1. maja. d. Radikalni poslanec ta bivši državni podtajnik Jean Ossola, je pni avtomobilski nesreči v svojem volilnem okrožju izgubil življenje. Ossola se je nahajal na volilni turneji ter je hotel še v zadnjih urah obiskati! nekatere volilce. Z veliko hitrostjo je njegov avtomobil za-voz.i>l v tovorni avtomobil. Njegov voz je padel v 60 m globok prepad ter se je razbil. Ossola je bil na mestu mrtev. Njegov svak, ki je bi! tudi v avtomobilu, je umrl na potu v bolnico. Njegova hčerka je lahko ranjena. MacdonaifJova vlada se krha Kongres liberalne stranke prepušča poslancem svobodo London, 1- maja. d. Kongres angleške liberalne stranke v Clacctonu je sprejel tri zelo važne resolucije za bodoči razvoj angleške zunanje politike. Prva pravi, da sme v bodoče strankarski kongres sam odločati, ali se stranka udeležuje pri nadomestnih volitvah. Doslej je bila odločitev odvisna samo od voditeljev strank. Kongres se je izrekel proti sedanji angleški vladi in je sklenil, da se bori proti njej. Liberalnim članom Macdonaldove vlade je bilo prepuščeno, da sami presodijo, ali je njihovo odslejšnje sodelovanje v vladi še umestno. V političnih krogih se zlasti poudarja izjava Herberta Samuela, ki je dejal, da bi bil srečen, če bi mogel odložiti svoj resort. Pristavil je, da pa zato še ni prišel primeren trenutek. Liberalnim članom vlade je bila prepuščena odločitev, ali lahko še nadalje ostanejo v vladi. Še isti večer je sir Herbert Samuel imel na shodu pristašev liberalne stranke govor, v katerem je ponovil, da bi bil srečen, če bi mogel svoj portfelj podati komu dragemu. Prav tako je namignil, da bo državni kancelar v teh dneh predložil parlamentu zakon, s katerim se bodo konsolidirali vojni dolgovi in se bodo dosegli znatni prihranki v proračunu. Devizna omejitev ČSR Praga, 1. maja. Včeraj je izšla v zbirki zakonov in odredb objava finančnega ministrstva, med katerim se objavlja odredba Narodne banke, ki določa znižanje dosedanje meje izvoza valut v Inozemstvo od 3000 Kč na 1000 Kč. Odredba Narodne banke se sklicuje na § § 19 in 21 vladne naredbe od 29. februarja 1924, oziroma vladne naredbe od 2. oktobra 1931, ki vsebujejo predpise o postopku k zakonu za varstvo češkoslovaške valute in promet denarnih sredstev. člen 19. prvega odstavka Narodne banke odreja, da je brez posebnega dovoljenja Narodne banke dovoljeno izvažati češkoslovaške bankovce in novce, bankovce tujih držav, čeke. akreditive, menice in nakazila na češkoslovaške krone ali tuje valute do skupne vsote 1000 Kč na mesec, vendar pa se sme ta izvoz vršiti iz gospodarskih ozirov. . V členu 20. se odreja, da smejo potniki na potni list brez posebnega dovoljenja Narodne banke na področju Češkoslovaške izvoziti iz ozemlja Češkoslovaške v bankovcih in češkoslovaških novcih, kakor tudi v tujih plačilnih sredstvih, na čeke ali akreditive v iznosu češkoslovaških kron ali tujih valutah največ 1000 Kč na mesec. Nadalje je odrejeno, da se sme na poštne nakaznice ali v kakšni drugi obliki poslati v inozemstvo največ 200 Kč na dan. Vsota vsakršnih zneskov ne sme biti nakazana v inozemstvu od istega pošiljatelja nad 1000 Kč na mesec. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 cfinariev? Velik zbor sadjarjev Na občnem zboru v Celju so naši sadjarji In vrtnarji pretresali vse važne naloge svoje stroke Cefle, 1. maja. Danes zjutraj so se zgrnile množice delegatov Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, da položijo račun velikemu, 10.000 slovenskih sadjarjev in vrtnarjev brojeeemu članstvu. Podpredsednik, gospod višji sadjarski nadzornik Mumek je otvoril občni zbor in je pozdravil vse navzoče. Opravičil je društvenega predsednika, gosp. kmetijskega svetnika Rolirmanna in pozdravil delegata dravske banovine g. inž. Šubica, ravnatelja Voglarja, g. Gabra, podpredsednika društva za varstvo ptic in vse navzoče delegate. Predlagal je vdanostni brzojav Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar je vsa skupščina z živahnim odobravanjem sprejela na znanje. V svojem govoru je poudarjal, da so se sešli delgati Sadjarskega in vrtnarskega društva letos v znamenju splošne in gospodarske krize. Res je, da so težki časi otežkočili delo marsikateri podružnici, toda, kjer so vneti sadjarji, tam imamo zaznamovati kljub krizi velik napredek. Zaradi dobre letine je bila ponekod kupčija slaba, vendar pa je našlo res dobro blago povsod odjemalce po dobrih cenah. Naša naloga v bodočnosti bo. da na zadružni podlagi gledamo na to, da bomo pridelovali in prodajali res prvovrstno blago, ki bo na svetovnem tržišču kos inozemski konkurenci. Tudi naše drevesničarstvo je zadela svetovna kriza, vendar bomo tudi tu premagali vse ovire, če bomo gledali, da se bo družila s slovensko podjetnostjo tudi odlična kakovost našega sadnega izbora. Cim hujši časi nam pretijo, tem bolj ie naša naloga, da strnemo naše vrste, da bomo pridelovali čim boljše blago, ki bo zmožno konkurence na svetovnem tržišču. V prihodnjem letu moramo gledati na to, da se bo dvignilo naše članstvo nad 10.000 članov. Nato je v kratkem referiral društveni tajnik g. Škulj o delovanju društva v preteklem letu. Ker so dobili vsi delegati tiskano poročilo o delovanju društva v preteklem letu, se je omejil g. tajnik le na najvažnejše podatke. Občni zbor je sprejel tajnikovo poročilo z odobravanjem na znanje, nakar je poročal g. Verbič o gospodarstvu društva v preteklem letu. Občni zbor ie rze! poročilo tajnika ln blagajnika na znanje in je prešel k samostojnim predlogom. V teku debate je bilo sklenjeno, da se skuša oživotvoriti že v prihodnji seziji nabiralnica sadia v večjih centrih, da bo na enem kraju čim več sortira-nega blaga na razpolago. Razni živalski škodljivci delajo od leta do leta večjo škodo v naših sadovnjakih. Za zatiranje teh se uporabljajo razna strupena sredstva, ki vsebujejo predvsem arzenik. Po današnjih naredbah je sadjarju prav težko dobiti ta sredstva, zato je občni zbor sklenil, da se podvzamejo na pristojnih mestih potrebni koraki, da se dovoli sadjarjem za zatiranje škodljivcev brez dosedanjih omejitev in predpisov dovoljna količina teh sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev. Konzularna zastopstva v inozemstvu naj pospešujejo kolikor se da, interese naše sadne trgovine. Širša debata se je razvila glede zabojev za pošiljanje sadja. G. ravnatelj Rudi je priporočal uporabo jugoslovenskega zaboja, v katerega gre 33 Usodne nesreče Beograd, 1. maja. č. V bližini cukarice ae je dogodila huda železniška nesreča. Lokalni vlak Beograd—Resnik je povozil delavca. Nesreča se je opazila šele, ko je vlak privozil na beograjsko postajo. Na lokomotivi »o našli dele krvavega površnika delavca. Komisarijat železniške postaje je takoj uvedel preiskavo ter je ugotovil, da je ponesrečenec delavec Ilič iz Like. Beograd, 1. maja. i. V ulici Sv. Stevana se je danes v prostorih zagrebškega trgovca Pesaha, ki ima tvornico alkohola, dogodila huda nesreča. Izbruhnil je požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Vsa sreča je bila, da kotli niso eksplodirali. Zagreb, 1. maja. Danes popoldne je v Sudnički ulici pijan šofer zakrivil nesrečo, ki je zahtevala človeško žrtev. V pijanosti je za vozil na asfalt in podrl Ivana Grum-pariča, ki je obležal na mestu mrtev, šofer je hotel pobegniti, a sta ga ustavila dva stražnika," ki sta naperila puški na avtomobil. Bil je aretiran in prepeljan na policijo. Poset Mihalc kopulosa v Beogradu Atene, 1. maja č. Uradno se poroča, da bo zunanji minister Mihalakopulos sredi maja po konferenci Male antante odpotoval v Beograd zaradi trgovinsko-politič-nih razgovorov. Svetovni rekord v plesu Budimpešta, 1. maja č. V tukajšnjem cirkusu »Tegetthoff« so včeraj zaklju čili tekmovanje v vztrajnem plesu. Nov svetovni rekord sta dosegla pekovski pomočnik Ladislav Toth ln šofer Ludvik Neu-mann, ki sta plesala neprenehoma 82 ur. Dosedanji rekord je znašal 72 ur,__ kg sadja, tako da tehtajo trije zaboji 100 kg, kar je za sadjarje kakor tudi za trgovino največjega pomena. Mnogo se je govorilo o novem lovskem zakonu, ki ščiti zajca proti interesom naprednega sadiarstva. Sklenilo se .ie. da ukrene društvo vzlic dosedanjim neuspehom potrebne mere. da se zaščiti sadjarstvo proti temu škodljivcu. Kakor obstoja danes lovski zakon, tako bo treba v bodoče gledati na to, da podvzame mnogo močnejša organizacija sadjarjev potrebne mere, da se uzakoni prepotrebni zakon o zaščiti sadnega drevja pred vsemi škodljivci! Nato se je razpravljalo o predlogu za znižanje članarina Dasi članstvo zaradi krize pada. se je sklenilo, da ostane članarina pni sta-rom, ker le tako more društvo nuditi svojim članom potrebne usodnosti. Razni delegati so se pritoževali, da mlaj še učiteljstvo ne vrši v polni meri sadjarskega pouka. Ugotovilo se je, da nI tukaj tolLko brezbrižnosti kakor nepouče-nosti odgovornih činit.eljev. Zato se .ie sklenilo, da se predlaga banski upravi, naj ukrene vse potrebno, da se bodo namestili na vseh učiteljiščih strokovno nar obraženi učitelja, ki", bodo nudili uč6tavljeno na glavo. V industrijskih revirjih v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Kočevju, Senovem, na Jesenicah in se marsikje drugje stradajo delavci in njihove družine, ki nimajo jesti ne kruha ne krompirja. Okrog njih pa je naseljen kmet-eki živelj, ki ne more prodati svojih pridelkov za nobeno ceno, ker brezposelno ali skrajno slabo plačano delavstvo nima de-tiarja, da bi jih moglo kupiti. Tam doli v naših žitorodniii krajih je v v skladiščih na tisoče vagonov pšenice, ki čaka na izvoz v inozemstvo, da dobimo eanj, ki ga je pridelal naš kmet v trudu in znoju, v zameno svilo, puder, parfeme in ra/ra lepotila in stroje, ki bodo .>ri nas še bolj širili brezposelnost in siromaštvo. Mnogi naši denarni zavodi in socialne ustanove hudo trpe na pomanjkanju likvidnih sredstev; niti za visoke obresti ne morejo dobiti vlagateljev. Nekateri naši bogataši pa so znosili svoj denar v inozemstvo. namesto da bi vsaj denar pustili ali naložili v domačem gospodarstvu. Naša industrija upravičeno zahteva: ku-9*ujte domače blago! Pri tem pa sama le prečesto podcenjuje domače delovne in tehnične moči in daje prednost inozem-cem; plačuje jim mnogokrat pretirano visoke plače, tako da z lahkoto pošiljajo lepe prihranke v inozemstvo in kupujejo tam posestva, študirajo tam svoje otroke. Naš delavec in nameščenec pa stradata. Če se pojavi kriza v industriji, se odvzame tisočem delavskih otrok vsakdanji kruh. na drugi strani pa se trpi, da ostanejo dilnih mestih v industriji sijajno p'ačani tujci, čeprav so r.adomestljivi skoraj vsi. Večina inozemcev ima nekaj srednjih šol, redki so. ki imajo inženjersko diplomo._ Pa jih ne moremo nadomestiti z domačimi močmi, ki imajo maturo, srednjo tehnično šolo, trgovsko akademijo in univerzo? Ali je za nas ljubljanska univerza manj vredna od one v Gradcu? Ali so inozemski inže-njerji bolje kvalificirani od naših, ki so Študirali na Dunaju, v Pragi, Parizu ali Berlinu? Velik vzrok gcepodarske krize v naši državi je v splošnem nezaupanju, nezaupanju v denar, v naše gospodarske institucije, v nezaupanju v lastno moč. Drugi nas ne bodo rešili iz zagate, pomagati si bomo morali sami. Treba bo najti zlato sredino; z eksperimentiranjem naj se že enkrat neha! Delodajalec naj vidi v delojemalcu človeka, a ne mrtve številke, deli naj dobre in slabe čase z onimi, ki delajo z njim. Delavec pa naj ve, da je tudi v njegovem interesu, če podjetje dobro uspeva. Dobro plačan delavec, državni ir privatni nameščenec bo najboljši odjemalec našega kmeta in obrtnika, ta tva bo lahko plačeval državi davke in kupoval industrijske izdelke. Od sestradanega delavca, nameščenca in obrtnika pa se ne more iztisniti nič in tam, kjer nič ni. tudi gosposka ne more ničesar vzeti. Stroj ne sme biti uničevalec milijonskih eksistenc. Blagoslove tehnike naj bodo deležni vsi. ki so k navabi 6troja prispevali. Ugodnosti povišane produkcije naj ne bo deležen samo eden, ampak tudi delavstvo s tem, da se mu skrajša delavni čas primerno pocenitvi in povišanju produkcije. V splošnem pa bodimo skromni, kupuj-mo le to, kar nujno potrebujemo, kar pridelamo doma in izdelujemo sami. Ne tratimo denarja za nakup svile, lepotil, dišav in draguljev. Dajmo prednost našim delavnim močem, dajmo jim možnost strokovne izpopolnitve. Tuje moči pa naj se zaposlijo samo, ako so nam nujno potrebne in ako bodo uvedle nove načine produkcije ter izdelke, ki jih še ne izdelujemo v naši državi. Bodimo samostojni, prenehajmo biti robske duše, verujmo v svojo moč in silo in ne pustimo, da 6e smatra naša zemlja za kolonijo tujcev. Zaupaimo v naš dinar in vlagajmo v naše denarne zavode; ne dviga jmo denarja, ampak pustimo, da se uporabi v investicijske svrhe. Delavsko starostno zavarovanje bo treba urediti tako, da bo delavec s 60 leti starosti lahko šel v pokoj, da bo poskrbljen, ne pa kot doslej, da gara do onemoglosti, njegov že da\no odrasli sin pa nikjer ne more dobiti dela. Če se bodo rešila ta pereča vprašanja in če bomo dosledni in če se bomo rz volkov spremenili v ljudi, prijatelje, tovariše in brate, bo kriza kmalu minula. Kako bo nrefen Dom slepih L]ubl]ana, 29. aprila. Ko je sklenjena stvar, da bo že letos zastavljena lopata za postavitev Doma slepih na Kodelievem, bo javnost gotovo zanimalo, kakšna bo ta stavba. Idejni načrt je izdelal na podlagi svojih dolgoletnih izkušeni višji zdravstveni svetnik in mestni fizik dr. Mav-ricii Rus. Poslopje naj ima predvsem prijazno vna-niost, da ne bo sličilo vojašnici ali bolnici, marveč naj bo že po svojem zunanjem vtisu pravi dom. Ker ima naša banovina okrog 5:X) slepih in je petina od teh takih, ki bi morali na vsak način biti sprejeti v zavod, nai bi stavba obsegala prostor za vsaj 50 moških in 50 ženskih. Nadalje bi morale biti v poslopju štiri učilnice, delavnice, spalnice, stanovanje za voditelja šole. ki bi obenem upravljal zavod, ter za strokovno, nadzorno, pomožno in služabno osobje. V ostalem mora poslopje imeti tudi veliko kuhinjo, centralno kurjavo, pralnico, likalni-co m shrambo za perilo. Poslopje je zamišljeno začasno kot enonadstroppna stavba z visokim pritličjem ter z velikim in širokim vhodom, od koder bi vodilo nekaj stopnic v prostorno vežo. Del sob naj bo v glavnem traktu, ostale pa v dveh dvoriščnih prizidkih. ob kraju glavnega trakta. Iz velike veže bi vodila vrata na desno in levo v prostore, določene za učilnice, kabinete in knjižnico, v pisarno voditelja, sprejemnico. V ozadju velike veže bi bila pa večja dvorana za telovadbo m s stranskimi prostori za prireditve. Podpritlični prostori, ki naj bi bili visoki rajmanj 4 m in bi segali le za polovico pod nivo zemlje, bi bili večinoma pod projektirano telovadnico. V podpritličju bi bila kuhinja s stranskimi prostori, delavnica za pletenje košar in ščetarna, mizarska delavnica, tiskarna in knjigoveznica. Pod veliko vežo bi bila skupna obednica. na obeh straneh pa sušilnica in likalnica ter prostor za centralno kurjavo in eventualno kopalnica z bazenom in prhami. V visokem pritličju bi bili na vsaki strani po dve učilnici za približno 10 gojencev s šestimi klopmi ter knjižnica, kjer bi našle prostore tudi priro-dopisne zbirke in razni aparati. V visokem pritličju bi bili tudi dve sobi za pouk glasbe, a s ceste naj bo dostojen prodajni lokal predmetov, ki bi jih izdelovali slepci. V veži bi bila tudi portirska loža s telefonom ter vhod v predsobo in ravnateljsko pisarno. V enem stranskih prizidkov bi bile sobe za strokovno učiteljstvo, a v drugem stranskem prizidku bi bile v visokem pritličju slepe deklice, v prvem nadstropju pa slepi dečki. V prvem nadstropju nad prostori za strokovno učiteljstvo bi bilo stanovanje upravitelja, a nad telovadnico kapelica s potrebnimi stranskimi prostori, nasproti kapelice pa prostor za nadzorno osobje. Na levi in desni bi bile ločene spalnice za slepe odrasle moške in ženske, tako da bi vsaka spalnica imela približno 8 do 10 postelj. Razen umivalnic bi bila po možnosti na vsaki strani majhna bolniška soba ter garderoba za obleko in obutev. Na dvorišču bi bila lopa za vrvarje in druge obrtnike, na vsem ostalem prostoru pa ekonomija z malim gospodarskim poslopjem ter hlevom za konja, svinjaki ter obširen vrt za zelenjavo. Vse te stvarno pretehtane predloge g. dr. Rusa je proučil odbor na svojih sejah in jih soglasno sprejel v polnem obsegu. S prošnjo na g. bana, da odredi brezplačno izdelavo načrta za zgradbo Poma slepih na tehničnem oddelku kr. ban-ske uprave, so odšli kot glavna priloga predlogi g. dr. Rusa. Na banski upravi je prošnja našla polno razumevanje. Koncerti prvega slovenskega festivala Ljubljana, 30. aprila. Dva važna festivalska koncerta bosta v soboto 14. maja ob 20. v unionski dvorani in v nedeljo 15. maja ob pol 12. uri v Filhar-monični dvorani. Sobotni koncert je namenjen slovenski simfonični in zborovski literaturi. Pomnoženi operni orkester bo izvajal v prvi vrsti obe novi slovenski uverturi, ki sta dobili prvo nagrado pri zadnjem razpisu Filharmonične družbe. Skladatelj Matija Bravničar je napisal svečanostno predigro. pri kateri je porabil Trubadurjev koral »Slavicus hvmnus«, zato nosi predigra tudi to ime. Druga uvertura je pa Skerjančeva in je porabljen v njej motiv karakteristične koroške narodne pesmice: Kje so tiste stezice. Eno ko drugo delo je brez dvoma naj-odličnejše, kar jih imamo sedaj v naši simfonični literaturi. Poleg tega sta na sporedu še Marij Kogoj s tremi plesnimi stavki za simfonični orkester in pa Slavko Osterc z odlomki iz svoje Suite. Za izvajanje pa je tu. di pripravljen Škerjančev simfonični stavek, ki je bil nalašč napisan za veliki orkester za slavnost 60-letnice Glasbene Matice. — Skladatelj Stanko Premrl je poklonil Matici za 60-letnico ciklus sedmih sionskih spevov na besedilo Silvina Sardenka za sopran s spremljevanjem velikega simfoničnega orkestra. Sionski spevi izražajo žalost, radost in slavo Marije, božje Matere. So najnovejše Premrlovo delo, končano pomladi letos. Si-onske speve zakoje odlična članica slovenj ske opere ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. To je prvi del koncerta. V II. delu pa nastopi Matični pevski zbor in bo izvajal dve Adamičevi legendi za ženski zbor s spremlje- vanjem orkestra in znameniti Lajovčev Psalm za tenor solo, mešani zbor in veliki orkester. Drugi koncert je pa posvečen znamenitemu skladatelju rojaku Jakobu Petelinu -Gallusu. Ravnatelj Mirko Polič je sestavil zanimiv spored: 10 do 12 madrigalov, izmed katerih se polovica prvič izvaja na javnem koncertu v Ljubljani. Gallusovi madrigali so čudovito lepe vokalne skladbe, po večini pisane za dva zbora in osmeroglasno. Drug lepši od drugega, zanimiv po svoji sestavi kakor tudi po izvajanju. Glasbena Matica je imela Gallusov koncert pod vodstvom ravnatelja Hubada že 1893. da je počastila 300-Ietnico smrti znamenitega glasebnika. Prav je, da se izvajajo njegova nesmrtna dela tudi danes ob 60-letnici zavoda. Poleg teh dveh koncertov opozarjamo posebno na cerkveni koncert, ki bo na bin-koštno nedeljo ob pol 10. v frančiškanski cerkvi, kakor tudi na koncert slovanske pesmi, na katerem nastopi pevski zbor »Hlahola« (moški in mešani) iz Prage, dirigent Vladimir Herle; zbor šteje 131 članov. Dalje nastopi »Stankovid« iz Beograda pod vodstvom svojega dirigenta Vukdragoviča (mešani zbor — 90 članov), dalje mešani zbor »Lisinski« iz Zagreba pod vodstvom Milana Sachsa (80 članov) in Slovenski učiteljski zbor (80 članov), dirigent Srečko Kumar. — Prvi slovenski pevski festival se bo vršil v velikem obsegu. 2e danes so prijavljeni zastopniki društev iz vse kraljevine. V Ljubljano pride tudi oficijelno zastopstvo Češkoslovaške pevske zveze. Doslej je prijavljenih nad 1200 članov tujih društev. Lepite na pisma znamke nmtituberkulozne lige! Očeta je ustrelil za kos zemlje Kruševac, 1. maja^ Iz Kazsnja poročajo, da se je v tamkajšnji okolici, v vasi Pojatah, dogodil umor, ki je globoko pretresel vse prebivalstvo: sin je ustrelil očeta za košček zemlje, vsega skupaj komaj za nekih petnajst štirija-ših metrov! Kmet Vladislav Matejič je bil vdovec, imel pa je sina Hristivoja. ki je bil ože-njen, imel kopico majhnih otrok ter je živel s svojo družino pod očetovo streho. Pred par leti pa se je očetu zazdelo, da je še vse premlad, da bi prepuščal gospodarstvo 6inu, pa je vzel k sebi neko Draginjo Matic kot »neporočeno ženo«. Med Hristi-vojem in to nezakonito njegovo »mačeho« je kmalu prišlo do nesporazumov in naposled je Draginja pregovorila starca, da se je ločil od sina, kateremu je prepustil del hiše in nekaj posestva. Hristivoj pa s pridelki svojega dela posestva nikakor ni mogel preživljati sebe in svoje družine, kar ga je prisililo, da je šel na delo drugam, v Parač:n, dočim je žena sama obdelovala malo posestvece. Pred nekaj dnevi pa so Hristivoju odpovedali delo v Paračinu in se je moral vrniti domov. Tu je prosil in prosil očeta, naj mu prepusti še nekaj zemlje, vsaj kos, ki je »meril komaj 15 štiri-jaških metrov, da bi ga obdelala zase, toda starec nikakor ni hotel pristati na tO, dasi mu je sin zagrozil, da ga ustreli, če mu ne izpolni prošnje. Hristivoj pa je tedaj trdno sklenil, da stori svoje. Dobil je nekje staro puSko mi kapico, jo nabil s smodnikom in sekanim svincem napravil v steno, ki je ločila njegovo stanovanje od očetovega, primerno odpTtino in predvčerajšnjim zjutraj, ko je oče odšel iz svoje sobe, pričakal, da 6e je vrnil v sobo, in sprožil puško nanj. Sicer se je cev puške razletela, toda oče je bil vendarle zadet v vrat in srce, da se je mrtev zgrudil na tla Po izvršenem umoru je Hristivoj odšel v sosednjo vas, kamor je prejšnji dan odpeljal ženo in otroke, povedal ženi, kaj je storil, in se nato vrnil v Pojate. Medpotoma so ga že srečali orožniki, ki so ga iskali. Mirno jim je priznal, da je ustrelil očeta, češ, ker tako ni mogel več živeti in mu je ljubša ječa kot pa mu je bilo suženjstvo v očetovi hiši. Vprašanje novih reduciran-cev pri TPD Hrastnik, 1. maja. Zadnje dni se je napovedovalo, da se bo ob koncu aprila število že določenih reduciran cev nekaj znižalo. 2al se govorica ni uresničila. Število določenih reducirancev ostane isto na obeh obratih, Hrastniku in Ojstrem, torej 260. Načrt se je izpremenil le toliko, da se je 18 reducirancev zamenjalo z drugimi, pri čemeT so se ozirali na socialni položaj rudarjev. Vsi omenjeni so odpuščeni s 15. t. m. Razglas, ki je bil včeraj nabit pri obratnih pisarnah, je javil, da se bo po 15. t. m. sprejelo od reduciranih rudarjev okrog 60 zopet nazaj, ;n siceT le začasno. Novih brezposelnih rudarjev bo torej 200. Trboveljska občina se resno bavi z vprašanjem, kako naj pomaga tem siromakom in njihovim druižnam. Tudi zastopnik TPD je na zadnji anketi v Ljubljani pokazal voljo za pomoč novim brezposelnikom. TPD hoče izdatno podpreti kuhinjo za uboge otroke in je, kakor čujemo. pripravljena, da ne bo po treh mesecih, kakor določajo predpisi, silila reduciranih rudarjev z rodbinami ven iz stanovanj na cesto nego bodo siromaki lahko do nadaljnjega še uživali gostoljubnost TPD. Občina bo izkušala zaposliti ljudi pri javnih delih, tako pri izolirnici, ki se bo gradila letos. Potrebno bi bilo, da bi se čimprej potrdil tudi proračun cestnega odbora, od katerega odpade na trboveljsko občino 1 milijon dinarjev. S tem denarjem bi se opravila večja javna dela. pri katerem bi dobili brezposelni svoj skromni zaslužek. Rudarji reduciranci so mirni in pričakujejo pomoči. Jutri bo gostovala v Ljubljani slovita subreta iz Budimpešte •Marta. *t v „Etia noč v Grand Hotelu" Ponesrečen vlom v pisarno ptujske progovne sekcije Ptuj, 1. maja. V noči od petka na soboto so vlomili neznani tatovi v prostore progovne sekcije, ki se nahaja v privatnem poslopju na Masary-kovi cesti 1. Vlomilci so se vtihotapili v loka! skozi dvorišče, kjer so hoteli najprej odstraniti raz vrata šipo ter so že z nožem odstranili kit. Ker bi to povzročilo preveč ropota, so to namero opustili, odvili so pa okvir od ključavnice in iz nje iztisnili ključ. Na ta način so odprli dvoriščna vrata z odpiračem, nakar so se splazili v II. nadstropje, kjer so istotako z odpiračem odprli vrata k pisarniškim prostorom. Od tod so imeli svoboden dohod do sobe, kjer se nahaja blagajna. Preden so se pa lotili blagajne so spustili okensko zaveso in potegnili električno luč do tal. Tako so nemoteno manipulirali na blagajni, na kateri pa niso napravili večje škode, kakor da so odlomili na nji kljuko. Svojega dela pa niso dokončali, ker so bili najbrže prepodeni po slugi Firbasu Jožefu, ki se je okoli 4. zjutraj pripeljal z brzini vlakom iz Ljubljane in se takoj podal v pisarno. O vlomn je bila obveščena policija in je na lice mesta odšel policijski nadzornik g. Cabrijan, ki je fotografiral odtise prstov, katere so našli na blagajni. Stanovalci v hiši niso čuli nikakega ropota. Sumi se. da vlomilec ne more biti daleč, ker vloma, kakor kaže, ni izvršil poklicni vlomilec. V pisarno 'e bilo že pred leti enkrat vlomljeno. 2rtve alkohola Novo mesto, 1. maja. Pesem o alkoholu in njegovih posledicah je vedno ena in ista. Pred dnevi je bil napaden na Vrheh pri Dolžu 471etni kočar Klemenčič Jože iz Velikega Cerovca, ko se je vračal od dela domov. Napadalca, dva mlada domačina iz Vrhov, sta kočarja napadla z motikami in ga resno poškodovala po glavi. Mož se je moral zateči po pomoč v kandijsko bolnico. V četrtek zvečer se je vrača! domov v Koroško vas iz sosedovega vinograda 25-letni posestnikov sin Josip Jenič. Ob nekem potu je nenadoma planil proti njemu z odprtim nožem neki fant, ki mu je povzročil poškodbe po glavi in rokah. Storilec, baje neki domačin, je naznanjen orožnikom. Na-padenec pa se nahaja v bolnici. Nevarno ranjenega poškodovanca je dobila kandijska bolnica v četrtek zjutraj. Pripeljan je bil v zavod na zdravljenje brezposelni tesač Drole Peter, ki se je zadnje čase zadrževal v okolici Semiča, a je brez stalnega bivališča. Na predvečer svojega prihoda v bolnico je bil, kakor je javil sam, napaden v Semiški gori pri neki zidanici od neznanih moških, ki so ga z motikami pobili na tla in ga še na tleh ležečega in onemoglega pretepavali. Prizadejali so mu z motikami številne rane, tako da ima sko-ro vse telo v eni sami rani. Zverinske napadalce zasledujejo orožniki. Razen teh je bilo zadnje dni pripeljanih v kandijsko bolnico še več drugih žrtev pijanih pretepačev, kar je pač staro žalostno dejstvo, da alkohol ni blagoslov podeželja. Nočni lov za dvema vlomilcema Ljubljana, 30. aprila Službujoči stražnik je včeraj okrog 3. ponoči zapazil prihajati z Lepe poti v smeri proti Zeljarski ulici dva sumljiva neznanca, ki sta se skušala skriti v temi. Stražnik pa se ni dal speljati za nos ter je oba tička kmalu izsledil, čepeča na bližnji njivi. Neznanca pa ga nista čakala, marveč sta jo jadrno ubrala proti Groharjevi ulici, kjer pa sta prišla znova v zadrego. Kakor nalašč sta se tamkaj pojavila tisti hip dva stražnika v civilu, ki sta paitruljirala po Mirju. Ker je zasledujoči stražnik oddal v zrak strašilni strel, sta bila civilna stražnika takoj opozorjena in sta se tudi pridružila zasledovan tu neznancev. ki sta planila v Gradaščico in se že tudi pojavila na nasprotnem bregu. Udrla sta v Zeljarsko ulico, kjer sta preskočila plot in bežala naprej čez vrtove. Zasledovalci pa niso odnehali. V Kopališki ulici so prijeli vsega upehanega 211etnega Omera Murgiča, doma iz Male Kladuše v cazinskem srezu. Drugi zasledovanec je imel večjo srečo in se je preganjalcem izmuznil. obtičavši nekje v temi. Murgiča so stražniki uklenjenega odvedli na policijsko upravo, kjer so pri njem našli dolg, ostro nabrušen nož z nožnico vred, in pa pilo. Murgič je član vlomilske dnižblce, Id se je udejstvovala v zadnjem času zlasti v bežigrajskem okraju, ki pa seveda ni zanemarjala tudi drugih predmestij. Pri zaslišanju ni hotel povedati, kdo je bil njegov spremljevalec, sodijo pa, da je Hu-sejin Rosič, dočim je tretji član čamil Hoj-denič že v zaporu. Delo na pančevskem mostu ustavljeno Reparacijski moratorij, ki je tttksI taiko težke narodnogospodarske posledice za naso diržavo, je poleg naših državnih financ zadal prav posebno občuten udarec tudi raznim našim javnim delom, za katere se je gradivo dobivalo iz Nemčije na račun reparacij, in med njimi zlasti tudi gradnjo velikega mostovja na novi železniški progi, ki naj bi čez Duma v tn Tamiš vezala Beograd s Pančevim, Ban atom in vsem evropskim vzhodom. •Vsa železna konstrukcija za dumavsikn in tamiški most je prihajala iz Nemčije, toda od tedaj, ko so bila ustavljena repa-racijska plačila, se ni dobavljalo iz Nemčije nič več. °orabilo se je za doslej dovršenih sedem glavn.ih mostovn.ih odprtin na dunavskem mostu okoli 19 tisoč ton železja v skupni vrednosti 156.3S9.4S9.56 Din. Dela v betonu s kesoni vred pa so stala 161,557.125.74 Din. Za oba mosta, du-navskega in tamiškega. pa se je porabilo doklej nad 341 m'liionov dinarjev. Za popolno dovršitev železne konstrukcije na obeh mostovih je treba še okoli 21 milijonov dinarjev, nekaj nad 13 milijonov za dunavski most. ostanek na za tamiškega. Poleg mostnih del nad Dunavom, ki so potemtakem že sikoraj pri koncu, pa so izvršena tudi že vsa dolnja dela za inumda-c:jski most, ki gre od dunavskega čezpri-dunavski del pančevskega barja v osmih odprtinah po 32 metrov širine. Postavljeni so vsi stebri nosilci tu in ravno tako tudi pri tamiškem mostu. Nemška tvrdka Siemens Bauunion, ki je imela ta dela, je že napravila obračun z našo državo in njeni zastopniki se te dni vrnejo v Nemčijo. Nemški konzorcij, ki ima v delu železno konstrukcijo, pa ne odhaja, ker se upa, da se v kratkem najde način, da se dobavi za dovrš tev konstrukcije potrebno gradivo iz Nemčije na račun naše države. Tega gradiva je še treba okoli 2350 ton. Graditev proge in ceste od dunavskega mosta do Pančeva je poverjena francoski tvrdki Batignol, ki prične dela že letos. Gre pa predvsem za to. da bi se čim prej mogel otvoriti vsaj vozni promet med Beogradom in Pančevim, pa bi bilo zato treba predvsem napraviti one manjše mostove po pančevskem barju (»ritu«), bre2 katerih je prehod čez barje nemogoč. Seveda pa so ta dela odvisna v veliki meri od camega osuševanja pančevskega barja, ki se bo moglo nadaljevati šele notem. ko izplahne sedania povoden j. zaradi katere je vse barje globoko pod vodo. O veličini dunavskega mostu s? je težko nanraviti pravo sliko. Vsevkupna njegova dolžina od začetka viadukta na beograjski strani pa do zadniega stebra na pančevskem barju znaša 152T38 m. torej nad poldrug kilometer ali četrt ure dobre hoje. Tamiški most pa meri 24308 m. Za temelje dunavskega mostu se je Izkopalo 68.423 kubičnih metrov zemlje ter porabilo 75.560 kub. metrov navadnega ix> 2512 armiranega betona. Cementa se je porabilo za vsa dela 16.018 ton. gramoza pa 67.750 kub. metrov. Ob zaključku naj še omenim zanimivo zgodovinsko ugotovitev, da sedanji aunav-ski most nikakor ni prvi dunavski most na tem mestu, ker je pred več ko 200 leti prav tu postavil svoj most na čolnih princ Evgen Savojski, ko je leta 1717 obiegal in tudi zavzel Beograd. Pnnc Evgen ima v spomin na tedanje dogodke tudi še danes svojo ulico v naši prestolnici, tam na dunavski doreolski strani. Tujskoprometno in olepševalno drultvo se ustanovi v Zagorju Zagorje, 30. aprila. Zagorje je eno najvažnejših izhodišč turistom in rimskim sportn kom v lepi zasavski svet, zato je bila ideja ustanovitve društva za pospeševanje tujskega prometa že od nekdaj na dnevnem redu Doslej je bil del teh nalog na ramah agilne podružnice SPD, ki je z velikimi žrtvami oskrbovala in odkrivala javnosti nove postojanke ter jim že utrdila ime v širši javnosti. Koče na Sv. Gori, Sv. Planini in Kumu izkazujejo vsako leto večji obisk, kar gre v obilni meri v zaslugo tudi idealnim smu-škim terenom. Da pa se še bolj povzdigne tujski promet, so pokrenili zainteresirani činitelji akcijo za ustanovitev Tujskoprometnega in olepševalnega društva.' Na svojem prvem sestanku v četrtek 2S. aprila v občinski posvetovalnici je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ga sestavlja gg.: predsednik Polde Mrnuh, tajnik Adalbert Potočnik, odborniki Suša Viktor, Kolenc Lojze, doktor Grum Slavko, župan Grčar Albin, Arh Jurij, Hribovšek Ivan, \Veinberger Mirko, Čuk Franc in drugi . Po odobritvi pravil bo sledila akcija ®a pristop članstva, nakar bo izvoljen nov odbor, ki se bo lotil programa Med drugimi odseki bo ustanovljen tudi fotografski odsek, za katerega je že odstopil zobotehnik g. Hrfbovšek primeren lokal za temnico, ki jo bodo člani komfortno uredili. Vsi, ki jih veseli sodelovanje v bodočem društvu, naj se javljajo že sedaj pri članih pripravlja Itnega odbora. Objave Proslava poljskega narodnega praznika. Drevi ob pol 20. bo predaval v radiu profesor dr. Mole o poljski ustavi m pomenu 3. maja za Poljake. S tem bo proslavilo Društvo prijateljev Poljske veliki narodni praznik bratske države. Izgubljeno. V soboto med 19. m 20. je bil od Tiearjeve trgovine do dramskega gledališča izgubljen man.jši zavitek z \ečjo gotovino. — Pošteni najditej naj ga odda proti visoki nagradi v Tičarjevi trgovini v Selenburgovi ulici v Ljubljani Litijski foto-klub pripravlja razstavo, ki bo prikazala lepote Zasavja ta bo prav grotovo vzbofHa tudii zanimanje širše javnosti. Trajala bo od 5. do 8. maja Pri otivorietvi na praznik Vnebohoda bodo župani vsega okraja, zastopniki oblastev, planinarjev In učiteljstva iz vsega Zasavja V dneh raastave, M bo trajala KakteJ In steklo< pripravlja Aten a z vso vnemo. Posrečilo se ji je pridobiti na/l 40 posameznikov, ki bodo razstavili razne zanimive komade iz svojih bogatih starinskih in modernih zbirk. Vršila se bo v Kazini samo tri dni, to je 4., 5. in 6. t m. Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi te Jzredne prilike. Društveni mladinski odsek Sokola I. v Ljubljani priredi z vsemi svojimi oddelki v četrtek 5. t m. ob pol 16. v veliki dvorani na Taboru mladinski dan. Vse točke sporeda izrvajajo naraščajniki. Pridite, da se prepričate o delu naše mladine. Vstop prost! Prostovoljni prispevki se sprejemajo! Na sporeda dobrodelnega koncerta Glasbene Matice v Celju v torek 3. maja ob 21. bodo skladbe klasičnih in sodobnih mojstrov, ki se po večini pri nas še niso izvajale. Poskrbljeno je, da pride občinstvo brez razlike na svoj račun, ker bo vsakdo lahko našel sebi pristopno vsebino v pestrem zakladu sporeda. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Goričar Leskovšek. Čisti dobiček je namenjen v človekoljubne name'— Skrivnost! ameriške tajne policijske službe prične priobčevati v prihodnji številki ___ PONEDELJSKO "JUTRO,, Truplo neznanke so včeraj našli v Ljubljanici — Samomor ali zločin ? — Dogodki iz ljubljanske kronike imela tudi dva para nogavic, sive m črne barve, na nogah lahke domače čeveljčke in čez te snežke. Že iz tega je razvidno, da je morala utopljenka že več tednov ali celo mesecev ležati v vodi. čudno pa je, da na sebi ni imela plašča. Še bolj zagonetno je dejstvo, da je imela utopljenka okrog leve noge ovito vrv in ta je bila tudi zadrgnjena okrog glave. Prav veTjetno je, da je postala nesrečnica žrtev zavratnega zločina, za kar govori tudi dejstvo, da je bila že četrti ali peti mesec v blagoslovljenem stanju. Seveda pa tudi ni izključeno, da je mlada nesrečnica sama izvršila samomor, odnosno da se ji je vrv. ki je mogoče priplavala od vevške tvornice, slučajno ovila okrog nog in glave. Truplo nesrečnice so prepeljali v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Orožniki v Vevčah so uvedli vse potrebno poizvedovanje. Komurkoli pa so znani kaki podatki o neznanki, naj blagovoli to takoj sporočiti orožniški postaji v Vevčah. Ljubljana, 1. maja. Danes okrog 11. dopoldne je ribaril deklarant tvrdke Pollak g. Josip Gosar skupno z dvema drugima delavcema, ki sta takisto zaposlena v Pollakovi tovarni, v Ljubljanici pri Vevčah. Nenadoma so opazili, da plava po vodi predmet podoben ptičjemu strašilu. Radovednost jih je gnala bližje, eden izmed delavcev si je sezul čevlje, privihal hlače in šel v vodo ter nato s hakom potegnil čudno stvar na suho. Tedaj so presenečeni ugotovili, da gre za utopljenko, ki je morala že delj časa ležati v vodi, kajti truplo je že močno razpadalo, obraz je bil pa brez nosu in ušes. Kraj, kjer so truplo potegnili iz vode, je približno 300 metrov oddaljen od Vevške papirnice, odnosno od železniškega mostu. Zadeva je bila prijavljena orožnikom ▼ Vevčah. Utopljenka je stara približno 25 do 30 let in 163 cm visoka. Na sebi je imela terrmo-plavo obleko, pod njo pa koten in asto srajco, progasto kombi-oežo in dvoje spodnjih hlač. Na sebi je Ljubljanska nedelja je bila danes v znamenja prvega maja kar najlepše pobotana k vremenom. Že dopoldne je toplo prigrevalo sonce, da se je lahko razvila promenada tn so se Ljubljančani kar hitro pripravili za popoldanski iz-krt. Dopoldne Je nekolhko nagajal veter in je g:~azilo oblači e, toda — pomlad je že »magraia. Veselo je bilo vsepovsod, tudi ca vrtovih okoliških gostiln. Dogodkov ni bilo, mir božji Je vladal tndi na policijski naravi in drugod. Niti rešeralna postaja ni imela opravka s po-lomitenami udi. Ljubi maj, krasni maj, konec »ime Je tedaj _ te prelepe pesimii p«a sicer al bito čuti. Ampak na pomlad se bomo vendarle navsdAli. Zagrebšld učiteljski pevski zbor »Ivan Filipovič« IrlesnI večer Kafje Dela&ove o kateri Je naš poročevalec obSiraeJe pisal v nedeljskem >Jutrn<, bo drevd v ljubljanski operi Spored obsega Beethovnovo > Žal no koračnico«, Blattov »Vihar«, Chopl-novo »Polonezoc, Woltsohinovo »Uspavanko* in >Chusende na ogledih«. Zamorsko rzhičenje, ki Je deljeno v dva dela: a) priganjajoče in b) gmano, Prokofijevo »Groteskno koračnico«, Petyrekov »Odlomek iz cirkusa«, Skrjablnovo »Sprošče-nje«, Brahmsov »Cardaš« in Musorgskega »Gopak«. Pri klavirju spremlja plesalko fconservatorist Marijan Ldpovšek. Opozarjamo na ta izredno zanimivi tn pestri večer, za katerega veljajo znižane operne oene. L. Mrzed - Frigid: Ure teko Dnevi minevajo, kakor da so iz sivega svinca. Vsak večer človek leže spat, in ko se po sobi razleže tiha tema in ga bela, skoraj sveža postelj vzame vase, se mu slednii večer zazdi, kakor da bo polagoma vendarle še vse za silo dobro in da bo že še vse prav. Nekaj čudnega je to. kakšna dobra, živa vera se zdrami v človeku skoraj zmerom, preden zaspi. Blage, božje so skoraj vse noči: nič se ne zgodi v njih, nič ne pride od nikoder, noben kamen ne more več zadeti srca. — Sama neskončna, prazna tišina ie vse naokrog in ta tišina je vsak večer kakor mejnik med vsem, kar je minilo, in vsem, kar še bo. Kaj zato. če do zdaile še ni bilo nobene svetle ure, nobene minute — saj nihče ne ve kaj vse kriie v sebi jutrišnja dan. Samo blagor nam, da smo bili tako malo česa deležni doslei; tako vsaj še nismo zapravili dediščine, ki nam po vseh zakonih gre, tako vsaj še nismo načeli svojih pravic. Vse, kar nam pripada, mora še priti. Nekaj čudovitega so večeri, ki vsak dan padajo na nas. Vse stvari, kar jih je okrog nas, so. nam že zdavnaj postale nastopi drevi z Izbranim sporedom v veliki union s ki dvorani. Zanimanje za ta ■koncert je veliko in naša želja je, da bo dragilm bratom iz Zagreba izkazana vsa pozornost in gostoljubnost ljubljanskega občinstva. Spored obsega bisere naše zborovske literature od časov Lisinskega do današnjih dni. Zbor vodi mladi dirigent in skladatelj Boris Papandopulo, kil ga kaže naša karikatura Pozdravljamo drago prosvetne pionirje iz Zagreba! Vzrejna tekma ptičarjev Druga pomladna vzrejna tekma ptičarjev v iMjubljani se je vršila v nedeljo v loviščih Ljubljane in Most Pred odhodom v lovišča, odrejena za tekmo, se je vršila smotra prijavljenih psov, od katerih je bilo 5 nemško kratkodlakih, 1 nemški re-savec in 1 angleški seter. Po tekmi je bil razglašen v gostilni pri Sedmlci v Mostah rezultat tekme ter so bila razde* ljena častna darila in nagrade, poklon.e-ne od Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Rezultati so bili: I. darilo, 119 točk, št. 3. Vera - Petovio JRP 64 B, lastnik in vodnik Franc Urbane v Ljubljani. II. danilo se ni podelilo. 'III. a darilo, 82 točk, št. 4 Č rt-P olj a,n skd JRP 105 A, lastnik in vodnik Adolf Zor, Ljubljana III. b darilo, 77 točk, št. 1 Ris-Krimski JRP 17 B, lastnik in vodnik Franc štrajher, Ljubljana. III. c darilo, 75 točk, št. 5 sive in zle. Mnogo smo potrošili ljubezni iz sebe, mnogo, saj smo si prizadevali, z mislijo in z rokami smo se dotikali vsega in objemali ves svet — toda polagoma smo se vendar malo utrudili stvari so nam postale pretežke, nič več ne moremo prenašati tega, kar je. Stene, sredi katerih prebivamo, so vse oškropljene od bede našega življenja, stropovi nad nami se rušijo od obupa, ki nas v srcih duši, duše in ustne nam skrunijo kletve. Ljubezen se je utrudila in je zadremala v nas: nobene stvari ni bilo mogoče z nio napraviti na svetu, pa smo io o-pustili in smo rajši začeli sovražiti. Na kakršen koli način smo se vendarle morali vzdržati pokonci, kar v nič se tudi nismo mogli izgubiti in edina vejica, za katero smo se še mogli ujeti, je bila. da smo začeli sovražiti. Nekaj velikega, nekaj silnega je to sovraštvo v bednih ljudeh. Vsak ima svoje življenje, vsak ima svoi obraz. Komur je mehko in lahko, njemu je obraz okrogel, svetel in razsmejav; kdor je izgubil delo m vse, njemu je dolg, težek in siv. Kdor pa je izgubil prav zadnjo trohico upanja in vere. temu ne kaže nič drugega, kakor da gre po cesti, gleda v izložbe, prisluškuje trušču tovornih avtomo-1 bilov in petju zidarskih kladiv na stay- King, angleški seter, lastnik tn vodnik dr. Fric Luckmann, Ljubljana IIL d darilo, 75 točk, ŠL 2 Vida Poljanska JRP 66 B, lastnik Franc Urbane, Ljubljana, vodnik Ivan Starin, poklicni lovec- čem-šenik. _ Vodja tekme je bil dr. Ivan Tav: čar iz Ljubljane, sodili pa so Feliks Justin, Dragotin Klobučar in Anton Schu-ster ter pripravniki za razsodišče dr. Eberl, Jean Nagv, Bogdan Sežun, dr. Ivan Tavčar in ing. We:nbcrger. Akademija klasičm gimnazije LJubljana, 30. aprila Snoči je podmladek Rdečega križa na državni klasični gimnaziji v Ljubljani priredil v veliki dvorani hotela Uniona svojo akademijo z izbranim sporedom, pri katerem so sodelovali dijaki in dijakinje zavoda. Uvodno točko je tvorila deklama-cija Župančičeve »Naše besede«, nakar je nastopil mnogoštevilni mešan zbor pod vodstvom prof Emila Adamiča in zapel Sattnerjevo »Nazaj v planinski raj« ter Ocvirkovo »Igraj kolo« v čisti intonaciji in lepem prednašanju. Sledila je recitacija Župančičevega »Razgovora«, ki sta ga občuteno prednašala gojenca Zlatica Hribarjeva in Mitja Goreč in pri katerem se je marsikateri materi zarosilo oko. Oktet dijakov je z zelo delikatnim prednašanjem podal Caničevo »Staro ljubezen« in Devo-vo »Flosarsko«, d katero ie žel posebno mnogo odobravanja in ki jo je tudi v drugem delu sporeda ponovil. Skrbinškov dramatični prizor »Rože« je zaključil prvo polovico sporeda. V drugem delu smo čuli recitacijo Cankarjevega odlomka »Kralj Matjaž«, dve pesmi v oktetu: Adamičevo »Za plotomc in Maroltovo »Vigred približava se«, nato pa nastop violinista Uroša Prevorška, ki je dobro podal Bachovo »Air na g-struni« ter Tartini-Kreislerjeve variacije na Corellijev tema. S to točko je mladi goslač dosegel velik aplavz, ki se mu je slednjič moral ukloniti in dodati Pugnani-Kreislerjev Preludij. Celotno prireditev je zaključil zbor z Mokranjčevim drugim rukovetom. V kratki dobi, odkar vodi pevski pouk na tem zavodu prof. Adamič, je snočnja prireditev pač pokazala delavnost in ambicioznost njegovega udejstvovanja na polju vzgajanja ljubezni io glasbe med mladino. Dandanes, ko tvori problem glasbene vzgoje mladine posebno poglavje peda-gogije, o katerem izhajajo voluminozne knjige, je posebno pozdraviti, da se začne med srednješolskim dijaštvom dvigati interes za umetnost in take prireditve nedvomno mnogo vplivajo. Akademija je bila dobro obiskana in odobravanja mnogo. L. M. Š. Mariborski nedeljski dogodki Veseli pohodi v mariborsko okolico — Popivanje na kredit — žalosten dogodek v družini — Štirje hudi Bilanca dela mariborske Pomožne akcije Maribor, 30. aprila. Pod predsedstvom Župana dr. Lipolda je bila snoči v mestni posvetovalnici seja glavnega odboTa Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora. Podano je biLo poročilo socialno političnega urada mestnega županstva, ki je pod nadzorstvom župana in socialno političnega odseka mestnega občinskega sveta vršil upravne posle Pomožne akcije. Skupnih darov v gotovini je bilo 355.780 Din. V tej vsoti je vštet tudi znesek mestne občine v izmosu 136.000 Din, dooim se coni vrednost daril v naravi nad 200.000 Din. Vseh podpirancev je bilo 1789. Največ izdatkov je bilo za prebrano in sicer 218.803 Din. V treh kuhinjah, ogre-jevalnici, ljudski in javni kuhinji, so izdali v štirih mesecih brezplačno 142.968 por-cij hrane. Mnogo družin je prejemalo pomoč tudi v kurivu, obleki, obutvi ter ostalih življenjskih potrebščinah. V najnujnejših primerih se je nudila pomoč tudi v denarju in predvsem kot prispevek za najemnino. Po pravilniku preneha Pomožna aKci-ja z današnjim dnem. Iz sredstev, kolikor jih je še na razpolago, se bo po 1. maju nudila pomoč samo še nanujnejše potrebnim, toda 'e v hrani. Na seji je bilo ugotovljeno, da je Pomožna akcija mnogo pripomogla, da smo izhajali preko zime brez težjih" pretresliajev. G. župan je naglasil, da se je vršila med podpiranci točna kontrola in da so bile zlorabe le redke izjeme. Slednjič se je zahvalil vsem darovalcem in sodelavcem, ki so pripomogli, da je akcija tako lepo uspela. DoraščaJoSi mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pni dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova^ voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. bah — in sovraži. Morda je nekaj prav 1 tako veiikega to sovraštvo pogaženih ljudi, kaker je bila nekoč vera v Boga. Kdo ve— morda bo iz tega sovraštva v resnici še nekoč prišel na zemljo raj. Ko pa zvečer človek leže, da bi zaspal, takrat splahni vse. kar je bilo težkega z njim. Stara resnica je, da je iz teme prišla vsa luč, kar je še dandanes sije na svetu, da so se v nočeh spočele vse jasne misli, kar jih kraljuje v srcih ljudi — in v nočeh so se do danes iz-prale in iziokale vse bolečine, kar jih je človek človeku pod soncem kdaj prizadejal. in vsa upanja, kar jih je kdaj zagorelo v nas, so se sredi teme sklonila k nam. Vsak večer ie v našem življenju kakor majhna zmaga ali pa kakor majhen prebit poraz. Cisto sam pri sebi je človek takrat, nikogar ni več, pred komer bi moral polagati račune. samo sam s seboj se mora še malo pomeniti, samo zastrtim mislim, ki dremljejo v njem samem, mora še malo prisluhniti in vse je jasno in preprosto pred njim. kakor mora biti jasno in preprosto v človekovi duši samo še tedaj, preden umre. O. kako brez konca in kraja mora biti še življenja v nas mimo tistega malo. kar se sredi dneva oglaša y nas! O, koliko moči še mora Lepa majniška nedelja je na vse zgodaj izvabila nekatere Mariborčane na Pohorje, na Kozjak, k Sv. Urbanu in inigam. Posebno so uspeli posame/u. zletniki, ki so se odpeljali z jutranjim vlakom oroti urav-ski dolini. Kar pa jih je ostalo v oaestu, so šli dopoldne v park, ki je v zadnjih dneh lepo ozelenel in se odel v pomladno odejo, popoldne pa so jo mnogi, kakor že običajno, ubrali na športne prireditve, drugi pa v okoliške vinotoče, kar je spričo prvega še posebno razumljivo. Na današnjo nedeljo je letos prvič zares oživela mariborska okolica in je v popoldanskih urah vladalo na mestnih ulicah pravo mrtvilo. Senzacija današnje nedelje je bila moto-ciklistična dirka. Proga je vodila iz Maribora preko pomlajenih Slovenskih goric, start je bil v Mariboru. Na Trgu Svobode se je zbralo dopoldne med 9. in 10. uro jre-cej občinstva, ki je z zanimanjem motriio dirkače, samozavestno sedeče na svojih motorjih. Osemnajst številk. Kateri bo pridrvel prvi? Precej pestra je današnja policijska kronika. Zabeleženi sta bila dve aretaciji, 19 prijav in 10 poročil. Bridki časi se odražajo iz vrstic, ki so jih poslale nesrečne žene, kakor se same nazivajo, na naslov mestne policije. Vidi se, da je to pisala okorna roka, narekovala pa obupana žena, ki je v skrbi in strahu za usodo svojih otrok in zase: Pismo se ^iasi: Vljudno prosimo, da bi slavna policija vendar že enkrat nekaj ukrenila zaradi gostilne Iks. Naši možje popivajo tam do polnoči na kredit, prvega pa nam odnesejo ves denar in me uboge žene z otroci vred stradamo. Prosimo, da se prepove dajati vino na kredit. Saj naši možje že itak malo zaslužijo, pa še ta zaslužek znosijo v gostilno.« V soboto zvečer se je v Jezdarski ulici pri Gobčevih odigral žalosten dogodek in bodo posledice zakonskega nesoglasja še prav posebno občutne za ženo Hedviko. pretepi Maribor, 1. maja. _ Okrog 20. se je zglasTI na stražnici 26 letni Anton Gobec, brezposelni čevljarski pomočnik. Težavne razmere so moža spravile iz ravnotežja. Na policiji je pripovedoval stražniku, da se je doma spri z ženo in jo s čevljarskim krivcem sunil v obraz, tako da ga ji je pri nosu do kosti zarezal. Ravno tisti čas je vstopila na stražnico tudi njegova tašča, ki je pojasnila stražniku, kako se je vse pravzaprav godilo. Jokaje je pripovedovala, da sta bila Gobec in žena že teden dni sprta. Danes pa jo je začel nagovarjati, da bi se spet pomirila, o čemer pa žena ni hotela ničesar slišati. Po kratkem prerekanju je mož segel po čevljarski krivec, planil nad ženo in ji zarezal globoko brazdo v obraz. Stražnica je obvestila reševalno postajo, da so žensko prepeljali v bolnico, mož je pa bil aretiran. Danes je bil zaslišan. Izgovarjal se je, da je bil že delj časa orez posla in da žena ni imela nobenega potrpljenja z njim, trdil je pa tudi, da mu ui bila zvesta. Med prijavami na policiji so nadalje zabeleženi še štirje pretepi, od katerih sta se pa dva krvavo končala. Od Sv. Petra gre-doč proti Mariboru sta se stepla v nedeljo zvečer delavec France Bevc in Anton š. Med pretepom je pa France Toneta tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Isti večer je prišlo tudi do pretepa v baraki »Kraljevič Marko« med neko Ido in delavcem V., ki je obdelaval Ido s kolom po glavi. Neki vročekrvnež je pa obračunaval s svojim dekletom kar na Grajskem trgu. Dekle je bilo prisiljeno klicati stražnika na pomč, ki je vročekrvneža ohladil. Na Pobrežju sta se stepla zidar Anton P. in kamnosek B. Med pretepom je pa dobil P. precej močno rano na roki in je morali iskati pomoči na reševalni postaji. V soboto se je tudi Maribor spomnil Zrin-skega in Frankopana. V stolnici se je vršila zadušnica, katere so se udeležili odlični zastopniki državnih in samoupravnih uradov ter mnogo občinstva. Požig polskavskega piromana Trgleca / dobi od 19. decembra lani do 22. aprila je Trglec zažgal celo vrsto poslopij in povzročil nad pol milijona dinarjev škode Slovenska Bistrica, 30. aprila. »Jutro« je že 29. aprila na kratko poročalo. da se je orožnikom s Pragerskeaa posrečilo 25. aprila prijeti požigalca Albina Trgleca. po rodu iz Loke na Pohorju, ki je novzirooil v okolici Polskave in Slovenske Bistrice mnogo strahu. Oddan je bil v slovenj ebistriške sodne zapore in preiskovalnemu sodniku dr. Dobrovšku je ravnodušno priznal celo vrsto požigov, ki j h je izvršil v razdobju od 19. decembra lani do svoje aretacije. Zaposlen je bil kot hlapec pri kmetu Antonu VTečku v Bukovcu blizu Zgornje Polskave. Gospodar ga je zaradi njegove delavnosti imel rad in mu Je vse zaupal. Iz izjav, ki jih je podal Trglec pri sodišču, povzemamo: Lani 19. decembra je Tersfleca nenadno popadla neka radovednost, kako se vdi goreča hiša. Ko so pri Vrečkovih povečer-jali in leali k počitku, se je izmuznil iz hise do bližnje gospodarjeve viničarije in je z vžigalico zanetil slamnato streho. Nato se je vrnil, zbud 1 gospodarja in ga obvestil, da gorita viničarija in gospodarsko poslonje. Zelo mu je baje ugajala zmeda preolašenih domačinov in sosedov, katerim je pomagal pridno gasiti. Na škodo, ki Jo je povzročil,*ni niti najmanj ponvslil. Vreč-ku so takrat do tal zgoreli viničarija tn hlevi. Dne 8. februarja leto-? je zanetil v dm-gič. in sicer viničarijo Fra.nca Podkrižnika v Ogljenšaku, ki je istotako pogorela. 24. februarja je pozno zvečer prišel mirne hiše posestnika Martina Kneza v Loki. Domačini so vsi že spali, njega pa je zamikala slamnata streha, ki jo je brez pomisleka zažgal in se mirno vrnil domov. Ker pa ni mogel zaspati, je po polnoči vstal :n se odpravil do šuipe soseda Martina Cehtla in jo zažgal. Že naslednjega večera, 26. februarja, je zanetil še gospodarsko poslopje Riharda Vauhnika v Bukovcu. 1. marca je nato zgorelo poslopje Amalije Hrast-nikove v Bukovcu, 5. marca gospodarsko poslopje Josipa Laha na Sp. Polskavi, 16. marca stanovanjska hiša in hlevi Alojza Kramarja istotam, 21. marca hlevi kmeta Hojnika v Loki, 25. marca kozolec Ivana Koropca v Bukovcu. 29. marca stanovanjska hiša s hlevi Martina Cehtla v Loki. 3. aprila gospodarsko poslopje Franca Ko- biti v nas mimo tistih bednih, kar jih ie lahko premagal in zavrgel čas! Samo malo počakati je še treba, samo jutnš-niega dneva je še treba učakati in polagoma bo še vse prišlo ua vrsto in na dan. Ob teh večerih se zbirajo v nas in vstajaio iz nas moči, ki bomo z njimi jutri ali pojutrišnjem šli do svojih zad-nrih zmag. . In ko nam nazadnje trudne omahnejo veke, tedaj noč sklonjena ostane pri nas in bedi nad nami do zore in samo na stenah še monotono tiktakajo stare ure. Nekaj čudovitega so te ure: človek ie lahko doma. lahko ie izgublien kjerkoli sredi dneva — ure pa gredo kar napi J. in kadarkoli udari nihalo, sled-n;u minuto, slednjo sekundo je na svetu čisto nov čas. Le kako neki bi mogel človek do konca obupati! Saj je vse. kar je. samo za zdajle, saj lo že jutri čisto nov din: kakršnega nikoli ni bil deležen človek pod soncem. In skoraj čisto vseeno je, kako je z nami. ali bedimo, ali dremljemo — še sredi naibolj gluhe noči ure teko. Potem pa se izza noči zmerom začno spet svetlikati konture prvega dne. Kakor krajcar krajcarju so si jutra podobna med seboj. Stene so stare ln sive, kakor so pač zmerom bile, sredi teh rena v Ogljenšaku, 10. aprila Rečnrkova viničarija v Bukovcu, isto noč še sosednja viničarija posestnika Prsteca in 14. aprila stanovanjska hiša Ivana Hojnika v Bukovcu. Poleg tega je podtaknil ogenj še 21. marca pri Matevžu Potočniku v Loki m 30. marca pri viničariji Antona Hojnika v Bukovcu, kjer se pa požar ni mogel razširiti. Zbegano ljudstvo je organiziralo nožno straže in v ogroženem okolišu je stalno krožila tudi pojačena orožn:ška patrulja. 22. aprila je pričelo pod večer goreti pri Trglečevem gospodarju suho vejevje, zloženo blizu hiše, dva dni kasneje pa suha trava in praprot ob robu bližnjega gozda. Ž« naslednjo noč je Vrečku do tal zgorel čebelnjak, ki ga je Trglec pričel prvi gasiti. V tem pa so se pojavili tudi že čuječi orožm'.ki, ki so vse orisotne strogo zasliševali. Tedaj se je Terglec nenadno zapletel v protislovja in je prišel tako v roke oblastev. Orožmikom in sodniku je razen obeh požigov na Sp. Polskavi priznal vse. Požigalec je očividino piroman, ki je v svojem zločinskem nagonu povzročil prizadetim posestnikom s svojimi petnajstimi zaporednimi požigi nad 520.000 Din škode. GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 2. maja: »Kar hočete«. Red E. Torek, 3. maja: Zaprto. Sreda, 4. maja: »Leda«. Red D. OPERA Začetek ob 20. ari Ponedeljek, 2. maja: Baletni večer gospe Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Torek, 3. maja: »Rusaika«. Red C. Sreda, 4. maja: »Cavalleria rusticana«, »Glumači«. Red B. Zagatenje. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik hvalijo soglasno naravno >Franz Josefovo« grenčico, ker se lahko uživa in nastopi milo odvajajoč riinek v kratkem času in brez neprijetnih stranskih pojavov. sten smo živeli morda že tisoč let in vsa peza te davne, podedovane preteklosti lega vsako jutro na nas. Pa kaj bo to, če je za nami in nad nami že tisoč let. Ah ne smemo mar prav zavoljo tega upati, da jih je tudi pred nami prav toliko in morda še več? Vse. kar je doslej prišlo na svet. je človek zmagal in prestal. Kaj bi si lahko kdaj kdo mislil, da človek nekoč nečesa ne bo mogel prestati? Žalostna so jutra, v katera se zmerom spet dramimo. sivi so dnevi, v katere gremo. Toda na ulici zmerom še zaropoče nekaj voz. zmerom še mimo pribeži kak avtomobil. Delavci na stavbi onkraj ceste si v zadnje nadstropje mečejo opeko, skoraj vsi ljudje, k? gredo mimo. imajo še kak cilj. Iz tovarniških "imnikov v predmestju se kadi, sirena hrešči v zvonarni. Matere pošiljajo otroke po kruh v pekarno ?n wn še skozi okno naročajo, naj se podvizajo. da ne bodo prekasni za šolo. Naj bodo še tako žalostna vsa ta jutra — zmerom se z njimi nekaj življenja raz-teče čez svet. In ko se ljudje — morda z delom, morda samo z golim obupom v duši — mudijo sredi dneva, po stenah v njihovih domovih počasi tire teko. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Prizor s pogajanj ▼ ženevi Angleški delegat sir John Simon (desno) v pogovoru z ameriškim državnim tajnikom Stimsonom. Zdravstvene knjičice v francoskih šolah Pred dvema letoma so opremili ta kakor druge rSbice, ker se De opaža pri plavanju nobena kretnja, tem-^oč ®e pomika v v^ako smer, cesto v poše-vro legi života, kakor da bi ga nevidna roka porivala, dvjgala in pogrezala. Je zelo »epe in miroljubna ribica. Ostriž pavlinček (Oentrarchrcs maerop-terus. Pfauerwugenibarsch), je glede ži-v«rrf* podoben biserniku. Tudi pavlinček ima. kakor vsi imenovani ostriži, samo eno dolgo hrbtno pl.ivuto, po kameri se rezi i kujejo od našega domačega ostriža, ki ima dve^ Na zadnji četrtini hrbtne plavuti ima očesu podobno svetlo obrobljeno temno piko. So še drugi ostriži, ki žive v Ameriki in pa v -vzhodni Indiji. Od teh so nekateri glede temperature bolj občutljivi. Če so okolnosti ugodne, drstfe vwj tudi v sofcVti ribogojnici. •— Zanimiv je v tem pogleda vzhodno-indijski ostriž, ki potrebuje pokrito ikrišče v obliki okroglega lubja ali pa kake zdele. Glavno je, da je luknja zgoraj ali pa na strani zdele, lubja itd. tako velika, da more parček plavati skozi njo ▼ votlino, & prostornina fkrišča mor« odgovarjati velikosti rib. (V zdelo napravi luknjo v dno in jo pogrezni narobe v akvarij). Omenjena ribica ima še to posebnost, da menja barvo kakor kameleon. Se nekaj izkušej. — Dasi so odTasl« ribice lepše, priporočam vsakomur, da si nabavi čim manjše (štiri, pet od vsake vrste, ker se mladiči lažje privadijo. Vse ostriže moramo obilno hraniti, sicer jim ne sunemo zameriti, če postanejo agresivni Tisto, kar se često čita, da nastanejo pri omenjenih ostrižih pozimi težkoče, ker jemljejo samo živo hrano, motam odločno zanikati. Vsi mesojedci se privadijo prav hitro na tenko razkosane deževnike in na ostrugano meso. Nu, kai radi se lotijo polžev, posebno rdečih. zatorej denimo v ribogojnico velike odrasle raznovrstne polže. O. S - Stiufcač, — Gospod tovarnar, dovoljujem si zasnubiti vašo hčenko. L rabim jo taJco vroče, da t>o cele noči ne spim. — Cujte, prijatelj, sijajno idejo imam. Kaj če bi nastopih pri met* službo nočnega čuvaja? Vatikan s! gradi ječo V Vatikanu se ta čas pripravljajo na gradnjo jetnišnice, ki naj bi stala v oddaljenem kotu vatikanskih vrtov. Najzanimivejše na tem načrtu je to, da so si ga omislili zaradi — edinega jetnika, ki ga imajo ta čas v papeški državici. To je neki delavec, ki so ga aretirali zaradi nespodobnega vedenja v cerkvi sv. Petra m javnega nasilja in ki ga bodo zaradi njegove neodgovornosti bržkone oddali v norišnico. Moža so začasno zaprli v pritlično sobo neke stanovanjske hiše in ker ta hiša nima vrta, so ga morali voditi na ob-ligatni vsakodnevni sprehod po — cesti. To pa je motilo kardinale in diplomate, ki se vozijo s svojimi avtomobili po tej cesti. In tako se je rodila ideja primernejše ke-he v vatikanskem mestu. Kakor je Jutro« beležilo, je neki Korejanec med veliko japonsko vojaško parado rrgel bombo proti tribuni, na kateri so bili zbrani številni japonski odličniki. Učinek jombe je bil strahovit. Poveljniki japonskih čet na Kitajskem in nekateri japonski jiplomati kakor tudi vodje japonske kolonije v šanghaju so bili deloma smrtnonevarno poškodovani. — Slika predstavlja park Hongkew, kjer se je izvršil atentat. Levo pet glavnih odličnikov, ki so bili ranjeni, (od zgoraj navzdol): admiral Nomura, vrhovni poveljnik japonske mornarice pred Šanghajem, ki ga je drobec zadel v desno oko. Japonski generalni konzul Murai, zadet v desno nogo. General Si rakava, poveljnik japonske armade pred šanghajem, zadet v obraz, šef generalnega štaba Ujeda, zadet v rame in noge, desno japonski poslanik Sigemicu, ki je bil posebno hudo prizadet. Samomor Ldwensteinovega služabnika Iz Pariza poročajo, da je Izvrgli samomor dolgoletni kom. sluga finančnika L6-wensteina, Fred Baxter. Mož je spremljal svojega gospodarja tudi na tragičnem poletu čez Rokavski preliv, kjer je Lowen-stein skočil iz letala v morje iz višine 500 metrov. Baxter je služil Lowensteinu 11 let in po njegovi smrti ga je vzel v službo Lowensteinov sin. ki mu je sedaj 22 let. Kakor je bil poprej vdan očetu, tako zvesto je po očetovi smrti služil sinu. Iz pisanja, ki ga je Baxter zapustil, izhaja, da se je ust-elil s samokresom v glavo zaradi malenkostne denarne obveznosti, ki je ni mogel poravnati. Baje pa je zapustil tudi pismo, v katerem pojasnjuje Lowen-steinov samomor. Jabolko ne pade daleč od drevesa Podgane preprečile premfero iz Budimpešte V Sydneyu so te dni odpovedaH preml-ero opere »Karmen« in jo preložili za teden dni iz vzroka, ki je v zgodovini glasbe gotovo edinstven. V zadnjem trenutku so namreč ugotovili, da so podgane izvršile svoje zločesto delo v omari s partiturami, da niso bile več za rabo. Hočeš nočeš so se morali odločiti za preložitev premiere, dokler bi ne dobili novih partitur. Čardaška tekma v Budimpešti V budimpeštanskem cirkusu Beketov se je začela te dni plesna tekma v čardašu. Ta ples, ki zahteva od plesalcev ogromnega napora, so začeli tekmovalci plesati v smokingu, dame pa v večernih toaletah, že po nekaj urah pa so gospodje odložili smokinge in se preoblekli v lahko poletno obleko. Po dvajsetih urah tekmovanja je odstopil šele prvi par, ostali plešejo dalje. Vsake štiri ure plesa se smejo pari pet minut odpočiti, jesti in piti Menda ni treba pripominjati, da imajo čardaški tekmovalci mnogo gledalcev. Med njimi so vsekakor najvztrajnejši starši tekmovalcev. Par. ki izide iz tekme kot zmagovalec, dobi 1000 pengo nagrade. Neka plesalka je med plesom čitala več ur zaporedom detektivski roman, ki ga je prebrala do kraja. Psi preprečili rešitev V Parmi je umrla strašne smrti 77-letna Agata Calestani. Zakurila je ogenj v kaminu in si je pri tem zažgala obleko, ki je nekaj časa nevidno tlela. Dim, ki ga je povzročilo tlenje, je izzval onesveščenje starke, ki se je zgrudila na tla. Ljudje, ki so prihajali mimo hiše, so opazili, da se je moralo nekaj zgoditi in so skušali vdreti skozi vrata. Pri tem pa so se jim postavili po robu trije starkini osi, ki so napadli vsakogar, ki je skušal priti v stanovanje. Calestanijeva se je zadušila, preden so se našli pogumni ljudje, ki so navzlic pasjemu odporu vdrli v hišo. Mučilni stol za dolžnike V Washingtonu imajo razstavo, ki jo ljudje trumoma posečajo. V njej so na ogled razna mučila, med drugimi tudi »stol za dolžnike«, ki je pred tri sto leti služil svojemu namenu. Kdor ni mogel plačati svojih dolgov, so ga posadili na ta stol. Cim se je vsedel. so ga prijele železne klešče in ga tiščale, da se ni mogel ganiti. Upniki so lahko prišli mimo njega in so ga smeli polivati z vrelo vodo ali pa metati nanj kamenje. Prizor z vsake fašistovske parade Helij v Franciji V bližini toulonskega pristanišča so odkrili izvor helija, ki je po dosedanjih podatkih sodeč največji izvor svoje vrste v Evropi. Odkritelj helijevih izvorov je učenjak dr. Ohamon. ki je raziskoval podtalno vodo. Pri vrtanju v zemljo se je nenadoma pojavilo sikanje in preiskava, ki jo je nato uvedel dr. Chamon. je ugotovila, da uhaja skozi odprtine helij. Stvar irosjo zdaj v rokah francoski strokovnjaki, ki študirajo, kako bi se dali izvori helija porabiti za polnjenje francoskih balonov. Zaščita pešcev na Angleškem Londonska zgornja zbornica je navzlic odporu vlade sklenila močno zvišati kazni za vozače, ki povzročajo cestne nesreče in pri tem poškodujejo pešce. Za pešce sta se posebno zavzela lord Buckmaster in lord Cecil, ki sta povedala, da je bilo v zadnjih treh letih zaradi prometnih nesreč usmr-čenih 20.700 oseb (med njimi tudi naš slikar Sterle), ranjenih pa nad pol milijona ljudi. Zveza vseruskih književnikov Osrednji odbor komunistične stranke v sovjetski Rusiji je sklenil razpustiti zvezo proletarsklh pisateljev in ustanoviti name-stu nje zvezo vseruskih književnikov. Ta sklep utemeljujejo reformatorji z motivacijo, da se je ruska literatura v zadnjih letih močno razvila po kakovosti in po obsegu. Po bombnem atentatu v šanghaju THt, novi ples Po vsem Londonu se ta čas navdušuje- za novi ples j-tilt«, ki se bo bržkone »azširil tudi po ostalem svetu in ki mu frerokujejo veliko bodočnost — ker ima ta seboj že veliko oreteklost. če ga natančneje pogledamo, ni novi ples namreč nič drugega nego polka, ki so jo plesali naši predniki. Nekoliko sfrizirana sicer in modernizirana, toda v principu ista. Papir namestu gramofonskih plošč Avstr. družba za selenofonijo je po 2-letnih preizkušnjah začela izdelovati papirne trakove, ki popolnoma nadomeščajo gramofonske plošče. Glasba, ki jo posredujejo trakovi iz papirja, je že tako izpopolnjena, da jo lahko oddajajo po radiu. Snemanje g i asov se vrši na način kakor pri zvočnem filmu. Namestu da bi se zvoki prenašali na film. se prenašajo na papir, ki jih potem verno reproducira. Ta postopek ni le čistejši za poslušalca, ampak tudi znatno cenejši za izdelovalca. Pomladitev Eiffelovega stolpa Slavni železni stolp v Parizu mora biti od časa do časa vsaj na zunaj prenovljen, da vzdrži vsakojake izpremembe vremena. Obilno dela, preden je ves stolp prepleskan, a pleskarjem se se%re ne sme vrteti v glavi. fl j a Erenburg: Pet k slavi Zadnje delo znanega ruskega pisatelja I. Erenburga je »Fabrika snov«, roman — kronika našega časa. Pisatelj v kniigi z izredno duhovitostjo opisuje razvoj, pomen in vpliv filma, sile, ki stoie za njim in usmerjajo vse delo te velike »tabrike sani«, skratka, vsakojake tajne kinematografije, o katerih malokdo kai ve ali pa jih smatra za nebistveni de! celu'oznega traku in njegove zgodovine. Iz zanimivega dela podajamo v prevodu nekaj odlomkov. Op. prev. Sredi otožnih kalifornijskih poli neredko naletiš na samotan križ in steklenico, obešeno na njem: to je gomila zlatoiskalca. Semkaj so prihajali častihlepni mračnjaki in naivni sanjači. Tu so iskali zlato. Zdaj je vse to le že snov za povprečen film. Na hol!ywoodskem pokopališču je mnogo mramoria in brona. Grobovi znamenitih igralcev so posuti z redkim cvetiem. Mnogi pa so imeli smolo in vsi ti brezimni nesrečniki počivajo pod navadno rušo. Kakor nekdaj, tako tudi dandanes Kalifornija privlači k sebi čudake in pustolovce — to je v zvezi s nodnebiem pa tudi s tradicijo. Več desettisočev igralcev se potepa po ho!lywoodskih bulvarjih ;n čaka na angaž-man. Govore v vseh jezikih. Med njimi lahko srečaš petrograjskega gardista, sanjavo gosko iz Mecklenburga, razočaranega tore- ador.ia. bivšo ljubico francoskega senatorja in celo japonske špijone. Tu je več »zvezd« ko na jasnem nebu. Tu je 90.000 brezposelnih Igralcev. Tu je Maurice Chevalier mimogrede postal milijonar. Tu strašno pripeka sonce in ljudje tu strašno stradajo. V »Cafe Henry« vstopijo igralci pobožno, kakor v cerkev. In vendar je to navadna kavarna, podobna postajnemu buffetu. Kava, limonada, sladoled. Toda tu se odloča usoda smrtnikov, tu lahko obrneš nase režiserjevo pozornost, gospodar je tu znan z vsemi »zvezdami«, ob priliki prav lahko iz-pregovori kako besedico, tu ljudje iščejo grudo zlata — odrešilni ingažman. Ko je film izpregovoril, tedaj je v »Cafe Henry« hrup še narasel. Pretrgani lajež Italije se je pomešal s piskanjem Italije, s hropenjem Kasteljcev, z vljudnim požviž-gavaniem Parižank, s kriki »herra doktorja« iz Niirnberga. Tri Portugalce! — delamo verzijo za Brazilijo: mlado dekle hočejo prodati v javno hišo. Dekle poje. Policaj spozna pesem: slišal io je bil v mladenki. Reši nesrečnico. Hitro: portugalsko igralko! In da bo lepo pela!.. Policaja s čustvenim glasom!.. »Odkod ste?« — »Iz Berlina... Nisem se mogel takoj odločiti... Toda, treba je videti Ameriko... Izvrsten scenarij! Arestantie se upro, toda eden izmed njih se zaljubi v paz-nikovo hčer in za časa razkrije zaroto. Nemška verzija. Figurante so naučili nekaj nemških besedi. Jaz sem paznik. Dekle — prve vrste...c Ljubezenska drama. Zena bi rada varala moža. Otrok io zadrži. In potem, to se ve, uspavanka. Vsakdanje malenkosti: mož je izvržek, pijanec. Zena je svetnica. Oči, — človek bi zajokal! Uspavanka. — sijajno! Na vsak način francosko verzijo!... M ister Heys se kakor vedno po osemkrat I na dan razgovarja s Holly\voodom. Klerk čita Šekspirja in pošilja v Evropo nove filme. Kritiki pišejo resne razprave. Dekleta se v temnih dvoranah sramežljivo usekuje-jo. Delo v vsakem pogledu napreduje. V drugem razredu »Bremena« so se bojazljivo ježili junaki, ki jih ni nihče vabil v Ameriko, sami so hoteli poizkusiti srečo. Poglejte jih — ali ne bodo te oči dirnile najtrdosrčnejših Američanov? Zvok tega glasu bo spravil vse režiserje ob pamet!.. Prišli so v daljni Hollywood. Zdaj postopajo po bulvarjih. Zbirajo se pred najsvetejšim — pred »Cafe Henry«. Žalostno vzdihujejo pred tovarniškimi vrati. Nobenega dolarja nimajo več, niti pomilovanja vrednega evropskega drobiža. Radi bi jedli. Toda v Hollywoodu je 90.000 brezposelnih. Tedaj sanjač zamiži z očmi, ki niso nikogar navdušile, rn pristavi cev k sencu. Krasoti-ca z nikomur potrebnim glasom si nabavi dozo veronala. Na hollywoodskem pokopališču je še dosti prostora. Nad vrati piše: »Dobrodošli!« • Gospodična Elza je prej živela v Jeni. Tam je mnogo vejnatega drevja in starih filozofov. Filozofi kadijo cenene cigare, drevje pa pomladi mamljivo dehti. Gospodična Elza je hči poštnega uradnika. Njen oče ves dan trga poštne nakaznice, zvečer pa keglja aH pa se pomenkuje o vnanji politiki. Gospodična Elza se je dolgočasila. Ljubilo se ji ni niti šivati nogavice niti lupiti krompir. Kadar je oče dejal: »Če bog da, boš dobila dobrega moža,« tedaj je zmerom odšla v svojo sobo in dolgo jokala. Ljubila je samo eno: kino. Tam je živela drugo življenje, visoko in smotreno. Gospodična Elza je pomagala gospe Fux delati klobuke. Za prisluženi denar je hodila v kino, naročala »Film-Kurier« in kupovala razglednice s portreti »zvezd«. Oče je mislil, da živi z njim v tihi Jeni, v resnici pa je živela z Greto Garbo, z Busterjem Kea-tonom in z Adolfom Menjoujem. V redakcijo je pisarila pisma: kakšne lase ima Greta Garbo? Koliko tehta? Kakšne postave je Willy Fritsch? S kom je poročena Gloria Swanson? Ko se je redakcijski tajnik prepričal, če so priložene znamke za odgovor, je narekoval: »nežno zlate«, »sedem in petdeset kilogramov,« »meter devet in šestdeset.« »z markizom Falez de la Ku-dre«... Gospodična Elza ie stekla k zrcalu: kakor je videti, imata z Lyo de Putti precej enaki postavi, tudi svetle lase ima. prav kakor Greta Garbo. pa tudi oči se lahko merijo z Glorijinimi... Te trepalnice... Ali niso te trepalnice fotogenične?.. »Dobila boš dobrega moža?«... Kako prostaško! Ona bo poročila markiza ali pa Willyja Fritscha: tako prekrasen je v »Ogrski rap- sodiji« in mimo tega je še samec!.. Gospodična Elza piše Haroldu Llovdtj: »Tako sem nesrečna. —• Tu nihče ne razume filmske umetnosti. V tem malem mesteca se brigajo samo za najbolj prostaške reči — samo denar in spet denar. Vem, da sem rojena za umetnost. Lahko bi postala Greta Garbo. Čitala sem vašo biografijo. Tudi vi ste bili nesrečni. Spomnite se tistih časov, ko ste prodajali bonbone... Imam zelo fotogenične oči. Tudi glas imam močan. Učim se govoriti po angleško. Morate mi pomagati, da postanem igralka. Spoštujem vas in ljubim. Nočem denarja, samo igrati hočem, ljudje se morajo smejati in jokati...« V posebnem oddelku »Paramounta« odpre uslužbenec pismo gospodične Eize. Utrujen je: danes je pregledal že štiristo pisem. Pegast ie in melanholičen. Mimogrede pogleda naslov in diktira: »Harold Lloyd me prosi, naj se vam zahvalim za vašo pozornost, ki ga je globoko ganila. V prilogi vam pošilja svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom... « Gospodična Elza obesi fotografijo na zid. Harold Lloyd se prijazno smeLlja. To se ve, on je zelo zaposlen in nikakor ne more odgovarjati na vsa pisma. Treba }e stopiti v ta začarani svet! Tam lahko srečaš Harolda Lloyda ali Willyia Fritscha in jima vse poveš. Morata te razumeti in vzljubiti. Ce pa takole sediš v Jeni. ne dočak?š ničesar razen »dobrega moža« in teh nogavic..* Nogavice zlete po tleh. Kovček Je odprt Poštni uradnik se zamolklo useku Je. Zbo* Nogometno prvenstvo gre h koncu Primorje - Svoboda remls! — Zmaga mariborskih Železničarjev nad celjskimi Atletiki — Tekma Jugoslavija : Portugalska odgodena na 3. maj Gostovanje SK Jadran (Crtkvenica) v Mariboru LJubljana, 1. maja 1932. V nogometnem prvenstvenem tekmovanju smo prispeli tik ao konca. Preostali sta še dve tekmi, Ilirija : Maribor in Primorje : Ilirija, ki bosta prihodnji dve nedelji odločili o razvrstitvi prvih treh mest v tabeli. Danes sta slovila kot favorita Železničar in Primorje. Železničar je pričakovanje izpolnil in, s sicer skromnim rezultatom, rešil dve še dosegljivi točki. S to tekmo so obenem železničar in Atletiki zaključili letošnje podsavezno tekmovanje. Primorje je s Svobodo remiziralo. Rezultat je gotovo presenečenje. Svoboda se je zopet našla v svoj stil nazaj, 3 katerim je začetkom pomladi odjemala točke svojim nasprotnikom. Neodločen rezultat v tekmi Primorje : Svoboda je v veliki meri pripisati slabemu razpoloženju sodnika, vendar je Svoboda dala igro, ki rezultatu, kakršen Je, ne dela sramote. Odigrala je svojo poslednjo tekmo. Pred zaključkom tekmovanja je položaj tak: Ilirija 8 T 0 1 26:11 14 Primorje 9 5 2 2 22:12 12 Maribor 9 4 3 2 27:17 11 železničar 10 4 2 4 15:19 10 Svoboda 10 2 4 4 20:24 • 8 Atletiki 10 0 1 9 12:39 1 Primorje : Svoboda 1:1 (1:1) Primorje: Mika—Jež Jug H—Zem- Ijak. Sočan, Pišek I—Jug I, Erman, Svetle n, šenica, Uršič. Svoboda: Naumovič—Boncelj, Potekal—Zemljak, Habicht, Bogme—Starman, Janežič, Rudi, Labe, Brvar. Po debaklu z Ilirijo je Svoboda ponovno zaigrala v stilu svojega starta v spomladansko sezono. Kakor je moštvo v igri proti Iliriji na vsej črti popolnoma zatajilo, tako je šlo proti črno-belim v borbo s svežim elanom in je zlasti v prvem polčasu dalo igro, ki je protivnik ni mogel doseči. Prvi polčas je imela Svoboda igro v rokah in je pretežen del prevladovala v polju. Moštvo se je obneslo zelo dobro, po-edini deli so bili povezani v homogeno celoto; ne da bi poedinci prav briljirali s tehnično igro. so bili tudi v tem svojemu nasprotniku bolj kot enakovredni. Dobro je funkcioniralo medsebojno razumevanje poedinih formacij, nekaj, kar se je n. pr. pri Primorju opazilo šele močno proti koncu igre. Svojo premoč so Svobodaši pokazali predvsem v dobrem startu, koristnem pokrivanju n isprotnika in v kombina-torno kolikor toliko zadovoljivi igri. Remis prvega polčasa je bil prav gotovo zaslužen, in če ne bi bilo oklevanja v streljanju na gol, g-lavna hiba Svobodinega napada bi bil lahko rezultat nekoliko močnejše izražen. Odlika moštva je bfla enakomerna porazdelitev moči v poedinih delih. Nekolike sta za celoto zaostajali krili, posebno desno, dobro pa je igral notranji trio — v polju, pred golom in sploh v kazenskem prostoru pa se je vse preveč obiral in tako zamudil marsikatero ugodno šanso. Halfi so šele proti koncu drugega polčasa precej popustili, dokler pa so bili z vsemi silami pri delu. so bili enako dobri v obrambnem delu kot v podpori napadu, za dobro spoznanje močnejši od protivne srednje linije. Odtod je tudi izvirala v prvem polčasu Svobodina premoč. Prav dobra sta bila oba branilca, ki jima je služil čist odbojni uaarec. v stiskah sta razveseljivo razdirala in mnogo pripomogla s svojo razumno in koristno igro moštvu do polovičnega uspeha. Edino vratar je bil v obrambnem triju manj zanesljiv steber, vendar se je parkrat okoristil s srečo, ki mu je včasih priskočila na pomoč, ko se je dal zapeljati v kočljive situacije. Prejetega gola ni mogel držati, zakrivil pa je drugi gol koncem igre: preko tega malerja mu ie pomagal sodnik z nerazumljivo odločitvijo. O Primorju Je treba reči, da je Izven forme. Taka kons+atacija sredi polne sezone za moštvo ni preveč laskava, sam izgovor zbog par rezerv* ne more držati. Pomanjkanje dobre forme se je otipljivo videlo na vseh koncih in krajih in z izjemo par igralcev bi spadalo vse moštvo v rezervo. O tehniki ne duha ne sluha, nihče ne pozna več stopinga. od kombinatornih potez se je posrečila komaj vsaka deseta. Sistema ni bilo v igri nobenega, moštvo Je predvajalo nekak »hura« nogomet tja v en dan, edina pozitivna stran moštva se je pokazala v dobri kondiciji, ki je prišla do izraza koncem igre. Svetli točki sta bili v moštvu mladi Mika v golu in Jug H, edina igralca, ki sta spominjala na nekdanjo formo moštva. Mika je držal nekaj prav težkih žog sigurno in v lepem stilu, imponira njegova hrabrost in flemgatičnost. Prav taka flegma je Jug ml., ki si z njo pomaga tudi takrat, ko mu znanje poide. Dober je bfl še Jež, od ostalih pa pri najboljši volji ni mogoče nikogar pohvaliti. Halfi so se nekaj uveljavljali v defenzivni ,gri, niti eden pa ni znal pošiljati uporabljivih žog naprej, poleg tega je Sočan mož samo enega polčasa. Napad je bil najšibkejši del moštva. Ni imel zveze z ozadjem, nedostajalo pa je tudi pravega medsebojnega kontakta med poedinimi napadalci Svetic nemogoč vodja napada, krili ne znata centrirati, še kote streljata v out! Zvezi sta se podali v okvir. Ta napad si ni znai ustvarjati situacij .drugi mu jih niso izdelali, tako je potekal čas brez uspehov. Trikrat so sicer potresli mrežo, imeli pa so vrh vsega še smolo v sodniku, ki golov ni videl! Erman, ki se je nedavno vrnil iz vojaške službe, ni ojačil napada v polju, pač pa je izkoristil dve situaciji, od katerih mu je sodnik priznal le prvo. Prvih par minut igra P. v stilu, ki daje naslutiti briljantno zmago. Erman je v čisti poziciji, sune mimo vratarja v podboj, žoga se odbije od železa in jo Naumo-vič pobere. Sodnik ne da gola.! Toda obramba S. kmalu spozna šablonske kombinacije in jih razdre za dolgo dobo. Potem prihaja S. do izraza: v 13. min. dobi Lave idealen pas od Janežiča in ga pošlje voley neubranljivo v mrežo, 1:0 za S. črno-beli pritisnejo z malo ofenzivo, par minut po Svobodinem golu pretvori Erman lep šeničin pas in doseže izenačenje, 1:1. V nadaljnjem poteku igre je S. bolj pogosto v napadu, toda ne pride do realizacij. V drugem polčasu takoj v začetku incidenti med poedinimi igrači, ki jih sodnik z vso strogostjo zatre. Potem zopet redna igra. P. prevladuje v polju, opaža pa se slaba igra halfov in nemogoča kombinacija v napadu. Obramba S. pobere vse žoge, kar jih ne gre v out. in pridno zalaga svoj napad. Mika ima mnogo posla in ponovno priliko, da se izkaže. Sredi polčasa S. popusti in pričenja taktiko zavlačevanja. Odslej je P. stalno v napadu, ne more pa preko dobro igrajoče obrambe. Protisunki S. so marsikaterikrat nevarni. V 41. min. silovit napad P. žog-a gre z noge na nogo. vratar je ne more doseči, slednjič opali Svetic v regularni poziciji bombo. ki konča v mreži, sodnik pa piska of-side! Težka pogreška, tembolj, ker je bil gol odločilen! še v zadnjih sekundah ima Svetic krasno šanso. pa jo neizkoriščeno izpusti. Potem konec: koti 5:1 za P. Občinstvo se je proti koncu igre čedalje bolj vnemalo, saj je bila igra. če že ne bog-ve kako zanimiva, pa vsai razburljiva. Na mestu je tudi bilo. če je dalo v dovoljenih mejah duška ogorčenju zaradi sodnikovih pogrešk. Niso pa bili na mestu nastopi koncem igre, ki so veljali sodniku. Vsakdo lahko pogreši in je občinstvo najmanj poklicano, da si lasti pravico razsojevati na način, ki nI v skladu z dostojnostjo! G. Cimperman se Je mnogo trudil ter v glavnem sodil dobro, in, če je bilo treba, tudi energično. Ni bil vedno za žogo, pa sta se mu vrinili dve težki pogreški. ki sta oškodovali moštvo za dosežen uspeh. V bodoče malo več dobre volje in požrtvovalnosti! V ostalem je treba priznati, da je vodil tekmo objektivno. Primorje rez. : Svoboda rez. 3:0 (2:0) Predtekmo sta odigrali rezervi obeh moštev. Ta tekma spada k prvenstvenemu tekmovanju ljubljanskega prvega razreda in so si Primorjani priborili obe točki. V moštvu Primorja je nastopilo nekaj sil, ki so sicer v prvem moštvu: Jančigaj v golu, Slamič na centerhalfj in Hassl na desnem krilu. Zmago so Primorjani zaslužili. Ilirija rez. : Grafika 7:2 (4:2) Tudi prvenstvena tekma ljubljanskega prvega razreda, v kateri je belo-zelena rezerva zasluženo odnesla obe točkL Slovan : Jadran 4:2. Slovan si je z zmago nad svojim rivalom okrepil položaj v prvem razredu. Rezultat ustreza poteku igre. Železničarji: Atletiki 2:0 (2:0) Celje, 1. maja. Danes so mariborski Železničarji tn celjski Atletiki odigrali svojo zadnjo tekmo v prvenstvu LNP. čeprav so železničarji po svojem zadnjem uspehu proti Primorju veljali kot visoki favoriti, so jim Atletiki nudili, zlasti v drugem polčasu, oster odpor ter Mariborčani v drugem polčasu niso mogli zvišati rezultata prvega polčasa. Jugoslavija: Portugalska odgodena Lizl>ona, 1. maja. Danes bi se morala vršiti meddržavna tekma med jugosloven-sko in portugalsko državno reprezentanco v Lizboni, ki je pa bila odgodena na 3. maj. V soboto in nedeljo je v Mariboru gostoval SK Jadran iz Crikvenice ter odigral proti Mariboru dve prijateljski tekmi. V soboto so gostje izgubili v razmerju 6 : 1 (3 : 0). Maribor je nastopil s kombiniranim moštvom in je zmagal z lahkoto, ker so bili gostje inferioren nasprotnik. Moštvo Maribora je precej ložiralo, najbrž zato, da bi rezultat ne bil previsok in da bi bilo v nedeljo več publike. Toda v nedeljo je bilo še manj publike. Maribor je porazil goste s 6 : 0 (3 : 0). Kakor že sam rezultat pove. je bil Maribor absoluten gospodar na igrišču. Vsi deli moštva so funkcijonirali dobro, tehnično in taktično zadovoljivo. Najboljši sta bili krilska vrsta in obramba, ki zlasti v aru-gem polčasu nista pustili nasprotnika čez polovko. Napad je igral zelo ležerno, brez volje in požrtvovalnosti. Ob količkaj požr-tvovalnejši igri bi bil lahko rezultat dvo-številčen. Jadran je igral vseh 90 minut podrejeno vlogo. Igrači so sicer pokazali mnogo volje, niso pa tehnično in taktično ereli za težje tekme. Najboljši njihov mož je vTatar, ki je pokazal neko j lepih parad. V predtekmi je rezerva Maribora porazila rezervo Svobode z 8 : 2 (6 : 0), mladina Maribora pa je zmagala nad mladino Rapid,- s 4 : 0 (3 : 0). Dopoldne se je na Rapidovem igTišču vršila prvenstvena tekma II. razTeda med Ra-pidom in Svobodo, ki je končala z zmago R.rpida > razmerju 6 : 0 (3 : 0). Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski je odigral daneo re-varažno tekmo z Viktorijo Žižkov iz Prage. Zmagali so gostje z 2 : 0 (1 : 0). Prvenstvenih tekem ni bilo. Zagrebška Viktorija je par forfait prepustila Concordiji z 0 : 3 obe svoji tekmi ter darovala s tem Concordiji 4 točke Viktorija ostane torej definitivno na 4. mestu ter bo igTala v ljubljanski grupi državnega prvenstva. Concordiji ;e sedaj omogočeno, da se bori še za prvo m^rto. Beograd: Beograjska Jugoslavija je danes poraz'la carigrajsko reprezentanco z 2 : I (0 : 0). Jugoslavija je imela pricejšnjo smolo. Njen napad je bil pred golom neo'-ločen in ni znal izkoristiti številnih ugodnih šans Subotica: Baffka : Sand 5 : 1 (1 : 0). Kragujevac: Slavija (Osijek) : Šarmadija 5 : 1 (1 : 1). Praga: Teplitzer FC : DFC 3 : ?, Sparta : Slavija 2 : 1 (1 : 0). Pariz: Wacker (Dunaj) : Stade Franctise 2 . 2 Bruselj: Belgija : Francija 5 : 2 (3 : 0Y Budimpešta: Ofner : Vasas 3 : 1, Hunga ria : Nemzeti 2 : 0. Kapoh ter 39.000 avto-emnibusov. Pred'anskim: 3.017.000 osebnih in 743.000 tovornih ter 37.000 omibusov. Pri motornih kolesih je slika nekoliko drugačna. Teh je bilo lani v USA 1060(t). a predlanskim 112.000, v Evropi lani 2.243 tisoč, predlanskim 2,430.000. a v ostalih delih 270.000, predlanskim 303.000. Sama produkcija motornih vozil je dala naslednje rezultate: v USA 6e je prcduci-ralo lani 2.038.183 osebnih in 434.168 tovornih avtomobilov, skupaj torej 2,472.351 vo-ziL Ta produkcija zaostaja za predlansko za 1.036.710 vozil. Na Angleškem je bila produkcija lani večja, kakor predlanskim. Vsega 6kupaj se je tu produciralo 160.000 osebnih in 65.000 tovornih avtov (1930: 150.000 osebnih in 50.000 tovornih). Francoske tovarne so producirale mnogo manj. Lani 150 000 osebnih 'n 25.000 tovornih, predlanskim 181.260 osebnih in 41.119 tovornih avtov. Produkcija je nazadovala tudi v Nemčiji. Lani 62.600 osebnih in 13.000 tovornih, predlanskrn še 78.000 osebnih in 15.900 tovornih avtomobilov. Tudi v Italiij je produkcija znatno nazadovala Lani 25 tisoč osebnih in tovornih avtomobilov, a predlanskim 43.650. Med pomembnejše producente 6pada sedaj na novo Rusija. Dočim je predlanskem producirala le 5878 avtomobilov, jih je lani že 23 400. Mlada češka industrija je v produkciji osebnih avtomobilov lepo napredovala: lani že 15 150 predlanskim 13 tisoč. Nazadovala pa je pri tovornih avtih; lani 2700. predlanskim 7000. Zelo je azado-vala Avstrija. Lani 3200 osebnih in 1700 tovornih, a predlanskim 6000 osebnih in 3000 tovornih Belgijska industrija je dala 4580 ed nic. a predlanskim 7500 Švedska je producirala 700 osebni in 1675 tovornih avtomobilov (predlanskim 800 osebnih in 1600 tovornih), §vi.ca na lani 150 osebnih in 980 tovornih, dočim predlanskim 200 osebnih in 110C tovornih Ostali producenti so dal' vsega skupai 1650 avtov. Na podlag' teb orodukciiskih številk ie particip^ls Amerika na svetovni produkciji z 79 odst.. Fvropa z 18 odst,, ostali kontingenti s 3 odst L Hrvatski Motoklub v Zagrebu sporoča, da je za 5. t. m. razpisana motociklistiena in avtomobilna dirka odgodena na o. junija. Klubom razposlani razpisi veljajo v polnem obsegu za prireditev dne 5. junija. Motoristični kongres, šesti po vrsti. 6e bo vršil letos v Parizu. Otvorjen bo naj-brže v oktobru in bodo razpravljali največ o stališču avtomobilskega prometa nasproti železniškemu. Kako moramo menjati olje v motorju? Olje, ki je bilo v motorju in gonilu avtomobila pozimi, je treba sedaj brezpogojno menjati. Pri tem bo dobro, ee postopamo takole: zimsko olje se mora izpustiti, dokler je motor še topel torej takoi po vožnji Na ta način se odstrani iz karterj.- vsa nečistoča. Karterja pa na noben način ne smemo izprati s petrolejem Petroleja nikakor ne moremo popolnoma odstraniti iz cirkulacijskega sistema, ter se zaradi tega razredči sveže olje. Zato moramo izprati karter z malo količino svežega olja. Fri menjanju maziva v gonilu in diferencijalu je važno naslednje: ne zadostuje enostavno izpustiti zimsko olje in napolniti visoko-vrstno mazivo, ki je predpisano za poletje. Okrov se mora po izpuščanju olja izprati s petrolejem. Da bi se staro mazivo popolnoma odstranilo, posebno še z zobovja, bo dobro, ako napolnimo okrov gonila in diferencijala s petrolejem, dvignemo eno zadnjih koles in dokler motor počasi dea, menjamo nekajkrat vse hitrosti. Na ta način bomo odstranili ostanke starega maziva z vseh delov zobovja. Nato bomo izpustili petrolej in napolnili okrov s pravilno poletno vrsto visokovrstnega maziva. Nov rekord. Ameriški vozač NVilbur Shaw je potolkel rekord v kategoriji avtomobilov s 4-cilindričnim motorjem. Dosegel je hitrost 220.835 km na uro. Kriza v švicarski avtomobilski fabrikaciji. Tovarna Martini, ki je v Švici edina producirala osebne avtomobile, je sedaj ustavila obret. Najvažnejše prireditve ▼ maj^ a. maja Grand Prix Madžarske, 8. maja dirka motornih koles na dirkališču Avus pri Berlinu in Targa Florio za avtomobile, 22. maja dirka avtomobilov na Avusu, 24. maja. Grand Prix Monze. Cesta Genua-Torino-Milano. V kratkem se bo pričelo z gradbo ceste, ki bo vezala Genovo s Torinom in Milanom. Cesta je namenjena avtomobilskemu prometu, v prvi vrsti tovornemu kot zveza morja (Genova) z notranjostjo. Avstrijski avtomobilizem v lanskem letu. Oblasti so na novo registrirale v lanskem letu v Avstriji 3477 avtomobilov in 4752 motornih koles. V istem času je menjalo lastnike 9830 avtov in 20774 motornih koles, ki so že prej bili v prometu. Pregled dela SPD Ljubljana, 30. aprila V dvorani Mestnega doma se je vršil snoči redni občni zbor SPD ob precej skromni udeležbi članov. Predsednik dr. Pretnar je pozdravil poleg zborovalcev v prvi vrsti predstavnike oblastev, od ban-ske uprave načelnika dr. Marna, polkovnika Novak ovida, komandanta pograničnih čet podpolkovnika Jestroviča, nadzornika podružnic SPD dr. Senjorja iz Maribora in številne druge zastopnike. Prečital je pozdravna pisma in brzojavke, nakar je prešel na dnevni red, omenjajoč kongres Asociacije slovanskih turis+ičnih društev, ki se je vršil na Poljskem in na katerem je bila zastopana tudi jugoslovenska zveza. SPD se je po svojih zastopnikih udeležilo tudi kongresa Zveze planinskih društev Jugoslavije v Zagrebu, kjer se je doseglo, da ostane sedež zveze še nadalje v Ljubljani. Predsednik omenja dalje, da so bili odnošaji osrednjega odbora nasproti podružnicam in TK Skali prisrčni. SPD je v živahnih stikih z raznimi korporacijami, z Zvezo za tujski promet in z vsemi javnimi upravami. V finančnem pogledu je stalo društvo pred težavno nalogo. Visok dolg 800.000 Din in pa usihanje virov ter dohodkov na drugi strani, razna popravila in druga bremena otežkočajo delo odboru. Iz tajniškega poročila dr. Vovka izhaja, da je bilo delovanje odbora v poslovnem letu usmerjeno v glavnem na saniranje finančnega položaja. Osrednje društvo je imelo lani 4.315, letos pa ima le 3.723 članov. Ustanovila se je podružnica SPD v Bohinju. Podružnice so štele lani 6.717, letos pa 4.750 članov, torej 1.967 manj. Vseh članov v SPD je 8.473. Obisk koč je bil še vedno precej lep. Za tujski promet je storil odbor SPD veliko ter je pošiljal slike in diapozitive, brošure in albume na razne razstave, obenem pa je organiziral skupne izlete v naše planine, a je pri vsem tem ustrezal tudi inozemcem. Glede gradenj v preteklem letu je omeniti adaptacijo nove depandanse pri koči na Veliki planini. Tudi pri hotelu »Zlatorogus v Bohinju ie bila napravljena nova veranda. »Planinski Vestnik-s je imel lani 1.411 naročnikov. Kljub velikemu razmahu turisti-ke sta se lani pripetili samo dve večji nesreči. Gospodarsko poročilo je podal g. Cesar, ki je poročal tudi o stanju blagajne in o proračunu 1932, ki predvideva 516.500 Din izdatkov. Na predlog revizorja ravnatelja Ferlinca je bila odboru podana razrešeni-ca, nakar je bila soarlasno sprejeta lista delegatov za glavno zborovanje SPD. V imenu 28 podružnic je pozdravil zbo-rovalce dr. Senjor iz Maribora. Izvoijeni so bili v osrednji odbor namesto odstopiv-ših štirih članov dr. Bogdan Brecelj, dr. Anton Mrak. Angelo Battelino in Leo Do-linšek, za revizorja pa Stanko Lazar. Pred koncem zborovanja sta pozdravila zboro-valce v imenu TK Skale prof. Ravnik in g. Kham. Pri slučajnostih se 1e razpravljalo o izenačenju cen v kočah ter so bili sprejeti razni predlogi, med drugimi, da nečlani poleti pred osmo uro v kočab ne morejo dobiti zasisurane^a prenočišča, oo-zimi pa ne pred 6. uro. ker imajo v vsakem primeru prednost člani VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! ŽENA V SODOBNEM SVETU Sodobna žena v borbi proti prostituciji v. Družba se le Javno vedno borila proti prostituciji, dasi je ta borba v resnici samo navidezna, kajti z javnimi hišami, z raznimi policijskimi ukrepi je prostituciji vendarle de facto priznana eksistenčna upravičenost. Ali je sploh možna popolna odprava prostitucije? V družbi, ki je osnovana na principu izkoriščanja človeka po človeku, brez dvoma ne. Vse zlo tiči v današnji gospodarski ureditvi, zato je ves boj več ali manj fiktiven. Zlasti pa ne zaležeio ukrepi, ki so naperjeni direktno samo proti prostituciji, ne da bi izkušali izkoreniniti tudi vzroke. Borba, ki naj bi vsaj delno zalegla, bi se morala vršiti povsem sistematično ter se pričeti pri virih zla. Eden teh virov je gotovo stanovanjska beda. Toda tu ne mislim le današnje stanovanjske krize ki je gotovo prehodnega značaja, temveč ona pomanjkljiva stanovanja, v katerih že vedno žive natrpane družine po revirjih in po tovarniških okrajih, zlasti pa po predmestjih velemest Na te se nanašajo besede Beatri-ce Webbove, ki pravi v svoji knjigi »Problemi uboštva«, da bi hotela pokazati svetu, ki živi v udobnosti, samo en večer iz življenja onih. ki so natrpani po skupnih stanovanjih, samo tisti trenutek, ko se pripravljajo ti izobčenci človeške družbe k počitku. Slika bi bila tako strahotna, da bi morala zdramiti najbolj ravnodušne. V zastrupljenem ozračju prenapolnjenih stanovanj izgublja otrok zdravje in duševno čistost, preden je dozorel. Iz tega ozračja prihaja mladoletne prostitutke, mladoletni zločinci, nezakonske matere, katerim je otrok strašno breme, saj ga ne morejo preživljati. V razkošnih stanovanjih žive »moderne« družine z enim otrokom. In to je družabni »red«, ki odpravlja prostitucijo. Nedvomno bi pri podvigu smisla za nrav-no življenje mnojro lahko storila tudi vzgoja — ta pa seveda samo v primeru, če so druge okoliščine ugodne, zakaj niti starši, niti otroci, ki prihajajo »iz dna«, ne morejo imeti smisla za vzgojo. Predvsem bi se mora! uvesti v šole pouk o spolnem vprašanju. ki bi se moralo obravnavati s povsem naravnega vidika brez prikrivanja, zlasti pa brez pretiravanja in groženj. Vzgojitelji in starši bi se morali sporazumeti med seboj. ker je zlasti tu enotno vplivanje zelo važno. Marsikateremu mlademu človeku bi se prihranilo mnogo hudega, če bi videl v svojem vzgojitelju prijatelja, na katerega se lahko zaupno obrne v najhujših trenutkih svoje mladosti. Naravnost nezaslišano je. da se otrok v najvažnejšem življenskem vprašanju počuti na ulici z najbolj negativne strani, namestu da bi se temu vprašanju posvetila vzgoja z vso zavestjo o njega da-lekosežnosti. V borbi proti prostituciji s strani oblastev bi bili nujno potrebni enaki ukrepi napram moškemu in napram ženski. To bi gotovo zmanjšalo število primerov, zlasti pa bi dobro vplivalo na splošno moralo: vzbujalo bi smisel za pravičnost in enakopravnost vsaj v tem pogledu, zakaj še bolj kakor drugi momenti ubije človeka v prostitutki poni-žajoča zavest o popolni brezpravnosti. Umestno bi bilo tudi nameščenje ženskih policijskih uradnikov in žen zdravnic v onih oddelkih, kjer imajo opravka s prostitutkami in mladoletniki. Kakor rečeno je pogost vzrok prostitucije gmotno pomanjkanje, zato je predvsem potrebno to. kar žene vsega sveta vedno zahtevajo: enakopravnost v ekonomskem življenju, to se pravi: za enako delo enako plačilo, zakonita zaščita žene matere, v vsakem pogledu enake mere za zakonsko in nezakonsko mater in niene otroke, zlasti pa eksistenčni minimum za vse delovne ljudi. Samo s takimi sredstvi je možna uspešna borba proti prostituciji, zakaj samo žena. ki je materialno tako preskrbljena, da živi človeka vredno življenje, bo dostopna tudi moralnim in vzgojnim vplivom, ki ji branijo vdajati se zlu. Da se pa ženske ne bodo prostituirale iz drugih nagibov, je nujno potrebno, da se tudi one vzgajajo, in sicer, da se vzgajajo k samozavesti, da se v njih vzbudi čut človeškega dostojanstva, zavest polnovrednosti in s tem smisel za enakopravnost vseh ljudi. To nalogo bi najuspešneje lahko vršile stanovske organizacije. Vsaka delovna žena bi morala biti organizirana v svojem stanovskem društvu, ki naj v nji dvigne stanovski ponos in samozavest. Gotovo je tudi v teh društvih zlasti za mlajša dekleta potrebno mnogo direktnega pouka o spolnem vprašanju. Toda samo to jih ne bo obvarovalo pred zablodo in nesrečo, treba je celotno vplivati na žene. prekvasiti njih miselnost ter preusmeriti vse njihovo gledanje na življenj«. in njihov odnos do življenja. Tako delo bi pomenilo, zlo zagrabiti pri koreninah. Preden se bo pa v resnici izkoreninilo, bo potrebno, da se tudi marsikaj drugega temeljito izpremeni. A. V. Poklici brez poklicne izobrazbe Vojna je temeljito spremenila gospodarske razmere, pa tudi razbila marsikateri družabni videz. Ljudje, ki so prej živeli brezskrbno v zavesti trdnih_ tal in dohodkov, so se morali pričeti ozirati za delom, s katerim bi si prislužili vsakdanji kruh. Večina teh pripadnikov višjih družabnih slojev pa ni imela praktične strokovne izobrazbe, ki je danes nujno potrebna za malone vsako vrsto poklica. Med temi je bilo mnogo žen, ki pa so pokazale izredno iznajdljivost v iskanju in uveljavljanju prostih poklicev, za katere je treba le neko spretnost in darovitost ali pa zelo kratke in cenene učne dobe Ti poklici nudijo, če že ne preživljanja, pa vsaj upoštevanja vreden denarni donesek. V večjih mestih se je. odkar obstaja velika moda rokavic, uveljavilo šivanje rokavic. Za pouk, ki ne traja dolgo, so bili ustanovljeni številni kurzi. En sam par rokavic zahteva sicer mnogo ut dela, poleg tega je treba mnogo spretnosti in individualnega okusa, ker prinaša industrija rokavic neverjetno veliko variant in vzorcev in bi drugače amaterke ne zmogle konkurence. VendaT 6e baje to delo izplača. Mnoge žene imajo doma še iz prejšnjih »boljših« časov vse polno odrezkov in ostankov blaga, ki jih lahko dobro rn enostavno uporabijo za preproge, katere zaradi pestrosti m živega učinka zlasti propagirajo moderni arhitekti. Za čiščenje in obračanje samoveznic obstajajo že cele klinike, kjer stare samoveznice popolnoma preno- ve. V novejšem času so postale zelo razširjene razne igre 6 kartami-rummv, bridge itd. in obstajajo že številni igralni krožki. S čiščenjem kart so si mnoge žene v velemestih, n. pr. na Dunaju, ustvarile dober zaslužek. V Nemčiji se je aprila vršilo pravo preseljevanje narodov; zlasti so ljudje zapuščali večsobna stanovanja, kakršna so bi'a v Nemčiji do nedavna v navadi za vsako boljšo rodbino in se selili v manjša. Nikdo ne ljubi težav, s katerimi ie zvezana vsaka selitev, zlasti še za tistega, k: ima mnogo opreme in drobnih stvari. Marsikdo pa bi žrtvoval tudi denar, da bi vse potrebno opravil namesto njega kdo drugi. Žene, ki so umele izkoristiti položaj, so' si ustvarile nov poklic s tem, da so prevze-!e vse selitvene posle od izpraznitve, nakladanja in izkladanja opreme, do slikanja novega stanovanja, nameščanja opren-.e in vseh malenkosti, nadzirani obrtnikov, pogajanj z njimi in plačevanja računov. Mnogo posla imajo tudi nekake potovke, ki opravljajo pri davčni upravi ;n drugih oblastih in tudi razne gospodinjske nakupe in prodaje. Veliko ljudi se hrani i/ključno z moderno surovo hrano: na Dunaju je že nekaj posebnih restavracij, ki jih vodijo žene. V Zedinjenih državah so v novejšem času našle žene zaslužek v poklicu ku-hnj-ske nasvetovalke. Nastavijo jih živilski producenti, da poizkušajo in sodijo njihove proizvode. Izdelujejo recepte za uporabo istih in nasvetu jejo način propagande. Za nasvete jih vprašujejo tudi reklamni strokovnjaki, aran.žerji gospodinjskih in drugih razstav. Nekatere izmed njih imajo posvetovalnice za gospodinje rn predavajo o racijonalnem vodenju gospodinjstva, o najnovejših izumih v gospodinjstvu HcL Ameriška pisateljica In žumaRsfka Agnes Smedle; ~va iz izdala zlasti za žene izredno zanimivo knjigo, ki je izšla v nemškem prevodu pod naslovom »Eine Frau allein«. To je avtobiografija žene, ki prikazuje lastno in življenje svoje okolice, zlasti pa žen s tako realne strani, da njena odkritost često osupne. Zlasti pa je knjiga dokument resničnega položaja žene v današnjem kulturnem svetu. Vsaka žena, ki prečita to knjigo, brez dvoma zelo poglobi spoznanje o današnjem svetu in njegovi ureditvi. Knjiga se dobi v delavski in šentjakobski knjižnici. Ženska volilna pravica v Braziliji. Po dolgoletni borbi so dobile braziljske žene volilno pravico z istimi pogoji, ki veljajo tudi za moške. Brazilija je prva velika država latinske Amerike, ki j« dala ženam volilno pravico. Žene v srbski pravoslavni cerkvi. Ženski pokret v Beogradu Je poslal deputacijo k patriarhu z zahtevo, da se izmenja oni člen ustave pravoslavne cerkve, ki prepoveduje ženam udejstvovanje v cerkvenih občinah. V Berlinu obstoll Nadstrankarska zveza proti paragrafu 218. In za reformo seksualnega zakona in se bori za odpravo zloglasnega paragrafa 218, ki prepoveduje umetno prekinjenje nosečnosti Zvezo so osnovale zdravnice, pravnice, političarke raznih strank. Nepričakovano se priglašajo kot članice žene celo iz najkonservativnej-ših krogov. Za izredne člane se sprejemajo tudi možje, ki hočejo ženam v tem boju vsestransko pomagati. Ta zveza ima še na programu prosveto širokih množic glede spolnega problema. Salomonova imenovana za častnega dok- . torja. Okrog 300 1/judi, prijateljev in bivših I učenk Alice Salomonove se je zibralo v avli Pestalozzi-Frobelovega doma, d« slave njen 60. rojstni dan. Ministerijalna svetnica Ma-rianne \Veber je predala 6lavljenki v imenu pruskega socialnega ministrstva srebrno kolajno, dekan medicinske fakultete pa imenovanje za častnega doktorja berlinske medicinske fakultete za njene zasluge v delu za socijalno skrbstvo. Navzoče so bile vse pomembne nemške pobornice kot dr. Biiumerjeva. min. svetnica dr. Mayerjeva, članica deželnega zbora Donhoffova. dr. Liidersova. dr. von Velsnova, voditeljica od Salomonove ustanovljene 6ocia:ne šole dr. Dietrichova i. dr., dalje Einstein in še mnogo drugih zastopnikov duhovne Nemčije. Ruth Schaumannovi, lirični nemški pesnici in slikarki je bila podeljena literarna nagrada mesta Miinchena. Mrs. Sarojini Chattopadhvav Naidu, indijska pesnica in poborni-ca za svobodo Indije, katero so pred kratkim zaprli, je bila le nekaj tednov namestnica predsedn'ka indijskega narodnega kongresa. Mrs. Nai-du, ki je zelo ravnodušno pričakovala aretacije. se kot predsednica kongresa, ki 6e le pasivno bori za svobodo, aktivno politično ni udeji v Rolls-Rivceu. Danes piše le še domoljubne ali pesmi v Gandbi-jeveim smislu. Lansko leto pa je posvetila zbirko "^eemi Nizamu Hevderabadskem, najbogatejšemu možu sveta, na čigar dvoru je bila vzgojena. Obisk gospe Hrističeve na Irskem. — Narodna zveza irskih žen je priredila sprejem v počast ge. Annv Hrističeve, sejne tajnice mednarodne ženske zveze, ob priliki njenega poseta marca t. 1. v Dub-l:nu. Ga. Hrističeva je govorila o Jugoslaviji. zlasti obširno o delu in položaju ju-goslovenskih žen. Povedala je med drugim: jugoslovenskim ženam se je posrečilo združiti v skupnih naporih različne elemente, ki tvorijo jugosl. narod. Zlasti živahno je njihovo delovanje za razširjenje mirovne ideje in podpirale so uvedbo vsakoletnega m;rovnega dne, ki se praznuje, zlasti v šotah, na da.n obletrice premirja, čeprav si jugoslovenske žene še niso pridobile volilne pravice, so vendar v marsičem vplivale na zakonodajstvo, tako da so bili v pogledu narodnosti poročene žene sprejeti iz-vrstni zakoni. Niti državne uradnice, niti učiteljice nieo odpuščene, če se poroča. 86 odst. prebivalstva je kmetovalcev in žene so storile veliko za razvoj podeželske industrije. Bolnico »Elsie Inglis Memorial« v Beogradu upravljajo žene v korist poklicnih žen. Šola poklicnih bolničark, ustanovljena 6 pomočjo irskih in škotskih žen, je priključena bolnici. Dora Gabe, bolgarska pisateljica, )e nedavno predavala v Pragi, s katero jo vežejo kulturni stiki, kajti v bližnji bodočnosti izidejo njeni bolgarski prevodi iz Molkerja in mlajših čeških pesnikov. Dore Gabe literarno udejstvovanje se je pričelo e pesmijo, prvo zbirko (Temen put) je objavila po vojni, V njej obravnava pot žene iz detinstva v življenje. V knjigi »Nekoga« pa popisuje otrokovo doživljanje sveta. Zlasti priljubljene so na Bolgarskem njene mladinske pesmi. Dora Gabe je bila predsednica odbora za prireditev mladinske knjižnice, ki je zaradi težavnih gospodarskih razimer prenehala z delovanjem. Prevajala je tudi iz poljščine in pet mesecev predavala v Varšavi o bolgarski književnosti. Narodna zvez a francoskih žen je priredila marca L L v veliki dvorani znanstvenega društva v Parizu večer vzg-ijnih, znanstvenih in socialnih filmov, uresničujoč s tem na filmski konferenci mednarodr e ženske zveze v Rimu oktobra l. 1931 izdelan načrt. Pod predsedstvom načelnika filmskega oddelka poslanske zbornice so predvajali različne filme: dve zvočni, amerišk' produkciji. ena obravnava ioč razlifr-e zdravniške pripomočke, druga razvoj inteligence pri otrocih (univerza v Ya'eu) Dalje dvoie francoskih tehničnih izdelkov: »izdelava steklenic«, »zidava«. Potem dva nemška filma, prvi »Čuti in reakcija ra6tlin«._ drugi »melodija sveta«, mojstrovina Nemca Ruthmanna. Germaine Dulac. preds filmskega oddelka Zveze je spregovorila par besed, da predstavi iilme in da predoč: vse spoznavalne in izrazne možnosti, ki jih nudi film. Na prireditvi so bila zastopana ministrstva in univerza. Filmska sekcija jc izrazila željo, da vidi fiVne socialne, znanstvene in vzgojne vsebine v vseh kino-gle-dali":h. Najboljši zrak v Ameriki ^meriška družba >Sociaty of Heating and Ventilating Engineers-s je preiskala zrak v vseh mestih Zedinjenih držav in dognala, da so najbolj zdrava ameriška mesta v pogledu zraka: Boston, San Franci-sco in New Orleans. V teh mestih je primešana zraku najmanjša količina prahu. Povratek odprave s Celebesa Po skoraj dveletni odsotnosti se je vrnila s Celebesa ekspedicija zoologa Heln-richa, ki je v spremstvu svoje žene in svakinje obiskal Celebes po nalogu prirodo-»lovnega muzeja v Berlinu in enake institucije v New Yorku. Odprava je z ogromnim naporom predrla v doslej neznane predele Celebesa in plen sesalcev, ptičev in kobilic, ki ga je prinesla s potovanja, presega vse, kar se je doslej vedelo o Cele-besu v Evropi in Ameriki. __r Se dva Kreugerjeva pajdaša —* Zgoraj ravnatelj holandske družbe »Garanta« Svem HuMt, spodaj ravnatelj podružnice hoalndske družbe »Kreuger and ToU«, ki sta baje tudi zapletena v Kreuger-jeve sleparije. GAGELOVA SEMENA hvalijo najbolj 4755 MALI OGLASI iIiT( fl J i J VsaiA btKeda 50 par; u dajan!« aa»!ova aH za šifro pa 8 0in. (jj Trg. pomočnika •sesane stroke, iščem za večjo trgovino na deželi. Ponudbe Da oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina na deželic. 15913-1 Vajenca ta tesarsko stroko »prejme takoj Fran Mnrtinee, Ljubljana, Prule 8. 1S43S-1 Mesar, vajenca poMemih staršev, tudi ako m je J« nekaj časa učil. .sprejme Muller, Ljubljana. Janševa 15. 153«0-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par: za dajenj« naslova aH za šifr« pa 3 Din. (21 Fanta Hrarega in poštenega, ta dela na posestvu na deželi »prejmem proti celotni oskrbi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »-Stalno«. 1-V577-1 Šiviljsko učenko »r»r*Tne Praznik. Krakovski nasip 36. 16114-1 Tekača M 14—1(5 let za takoj Hčem. Predstaviti se mod 9 In 10. uro pri borznem tajništva, Gregorčičeva 37/m. 15964-1 Učenko pridno, polteno in s:mr*si-tično. z zadostno JMsko izobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega Vasra s h'a no vn stanovanjem v hfši. Ozira se le na 15 do 1® let stare. Vaslnv pove oglasni oddelek »Jutra«. 1SR73-1 Ključavničar ali kovač dobi »talno službo proti posojilu 5000 Din. Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«. 16188-! Koncipijent s »od no prakso in rapi-tom išče mesto. Ponudbe pod »Odvetniški kandidat« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 15811-2 Kontoristinja i večletno prakso, vešča stenografije, slovenske in nemške korespondence, samostojna moč v knjigovodstvu, spretna računarka. išče namestitev. Gre tudi na deželo, na parno žajro aH ekonomijo. Cen J. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vztrajna moč«. 157111-2 Trg. pomočnik želi službo za takoj ali pa pozneje. Zmoten je kavcije. Cenj. ponudbe poslati rvs oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kavcija takoj«. 15838-2 Gospodična zmotna slovenščine, srbohrvaščine. nemščine, francoščine In češčine išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojitel lira« 16004-2 Mlad fant vojaščin« prost, trezen in zanesljiv išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15<>5v-2 Prodam Oglasi trg. ssaiaja p« 1 Din beseda; ia dajanje naslova tli ta šifro S Din. — Ogla« socialnega rnaiaja vsaka beseda 50 par; tt dajan)« naslova ali u šifro 3 Din. (6) Dolomitni pesek ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Ljubljana, Staji trg — telefon 2815. 15523-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka nI. 4 (nasproti gledališča). 114-6 Plišasto preprogo skoraj novo, 2X3 m in garnituro za postelje in mizo it pliša pTodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 15937-5 Šiviljo do 25 let staro, samostojno, najraje tujo, ne-r-Ivisno. sprejmem v pi ilno službo za moška dela. Ponudbe na ogl. rdfL »Jutra« pod »Sijajna bodočnost«. 16130-1 Natakar, vajenca »možnega nemščine, sprejmem ta-koj ali poeneje. — P-«mene ponudbe na oglas. odd»lek »Jutra« pod šifro »Natakar«. »5186-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, verziran v žele7,m"ni '"n špeceriji. s šoferskim izpitom, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 66«. 16022-2 Pekovski pomočnik trezen in zanesljiv, dobro iznirjen v skupnem deln. ki bi raznašal tudi pecivo, išče službo. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 16083-2 Plačilna natakarica zmožna kavcije in pridna, išče službo v boljši gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribom pod »Kavcija«. 16162-2 Leseno barako primerno za avtogaražo — vsled selitve ugodno prodam. Informacije v pisarni v Kapiteljski ulici št. 3. 16171-6 Ramo Vsaka beseda 1 Din; za dajanje iMslova aH šifre p« 5 Din. (9) Radiozvočnik Arcophon, odličen, radi zadrege prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »360 Din«. 15045-9 Kolesa za besedo. Oglasi socialnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali m šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (BjI) Damsko kolo malo rabljeno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 13634-M Motorno kolo B. S. A. v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15809-10 Puch na prodaj za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15931-11 Damsko kolo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15807-11 V najem 6 parcel v najlepšem kraju LJubljane ob vodi; elektrika, vodovod, kanalra-acija. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15993-20 Vsak* beseda 1 Dta-a dajanj« nasiova aM *a Šifro pa S Dva. (17) Lokal za trgovino mešanega blaga n« glavni cesti v prometnem kraju brez kon-kurence od-aam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 15936-17 Gostilno v najem vzamem na prometni točki z inventarjem v Kranja, Kamnika ali Ljubljane, tudi z kakim malim posestvom. Prorza-mem tudi prevžitkarje. — Ponudbe na oglasni inide lek »Jutra« pod »O.ehna pravica«. 1587'} 17 Vsaka beseda 1 Din; ca dajanj« naslova aJd za fairo pa S Din. (10) Lokal o-ddam na Miklošičevi e*-sti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16012-19 Posest Vsaka beseda 1 Dta; b vezem, da mu skrbim v steon času za obdelavo in oskrbo vrta. Alfred L., Kolodvorska 31. 15863-žla Trisob. stanovanje kompletno, solnčno, sredi mesta. išče štiričlanska uradniška družina (odrasle osebe), za avgust. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Kopalnica potrebna«. 15998-31« Stanovanje po motooeti komfortne, v sredini mesta išče tričlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Asistentka«. 16149-21/a Sobo odda Vsaka beseda 60 par: •a dajanj« naaiova afl m ttfra S Din. (83) Gospoda ■pre.Vme na stanovanje Vett-er, Cojzova eesta št. 1 pritličje. 16014-23 Sostanovalca sprejmem v Veliki čolnar- ski ulici 11. 16134-23 Sobo noro opremljeno, mimo, sončno oddam v centru mesta stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16140-23 Sobico v sredini mesta oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16070-23 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem v lepo sobo na "aboru. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 11240-23 Sobo «na%no. lepo opremljeno, eparirano, event. x zajtrkom oddam v vili na Mirjn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15951-23 Sobo s posebnim vhodom oddam v sredini mesta solidnemu go=iv»du. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 16000-28 Prazno sobo elegantno, oddam v Spodnji Šiški, Hotimirova ulica št. lil. 16011-23 Kdo nam lahko POSODI lokomobits z 200—250 Hp, za pogon trofaznlh generatorjev na 350 voltov napetosti s 50 peri-jodami. Ponudbe naj se pošljejo na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9, pod »Br. 30139«. 492S družba z o. z. Kresal Pavel pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rožna dolina 4.-IV. pri Ljubljani Delo solidno. Cene nizke. Se priporočil. x> 'O 3 v enem kompleksu v skupni izmeri ca 3.700 m2 v neposredni bližini kolodvora v Domžalah za ceno Din 40.000. Ponudbe pod sigurna investicija na ogl. oddelek »Jutra«. 5147 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolž Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnaeratnl del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi s Ljubljani.