146
Novice.
— Nadvojvoda Ludovik Viktor v Ljubljani.    Nj.
c. in kr. visokost svitli gosp. nadvojvoda Ludovik Viktor, brat presvitlega cesarja, osrečil je dne 6. aprila stolno mesto Ljubljano, da si ogleda naprave in priprave „Rudečega križa*. Svitli gosp. nadvojvoda je došel iz Celovca v spremstvu višjega dvornika izm. barona pl. Wimpien-a ob 11. uri 25 minut v Ljubljano. Na južnem kolodvoru sta sprejela Nj. c. in kr. visokost deželni predsednik baron Hein in štacijski poveljnik generalmajor Hochsmann. Po najudanejem pozdravu odpeljal se je nadvojvoda z deželnim predsednikom v poslopje deželnega predsedstva. Na to je Nj. c. in kr. visokost blagovolil vsprejeti v avdijenciji odbor patriotiškega pomočnega društva in gospejnega društva „Rudeeega križa". Gospejno pomočno društvo Rudečega križa so zastopale predsednica gospa Schiffrer, podpredsednica baronica Hein in Flora Rudesch, potem gospe Antonija Kosler, pl. Schoppl, Hiibschmann in gospica Seunig. Deželno pomočno društvo „Rudečega križa" so zastopali: Ces. svetnik Iv. Murnik, I. podpredsednik, Ferdinand Mahr, Gabriel Piccoli, dr. Jos. Stare, dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Emil Bock, veteranski stotnik Cik, kanonik Zamejic, Peter Grasselli, Albin Ahčin, stotnik v p. Hiibschmann, predsednik trgovske in obrtniške zbornice Iv. Perdan. Dalje so bili navzoči
147
vojaški   svetniki   društva:   c. in kr. višji   štabni zdravnik dr. Stanek, intendančni šef Masiczek, c. in kr. stotnik Ivan Žagar, potem   računska   pregledovalca:   višji   računski   svetnik Viktor Oolloretto   in   trgovec   Karing^r  in   člani   razsodišča:   dvorni svetnik   dr. Račič,   deželnovladna   svetnika   marki   Grozani   in Josip   Merk.    Njega   c   in   kr. visokost   nadvojvoda   Ludovik Viktor nagovoril je zastopnike obeh društev, naglašajoČ pomen istih in je konečno izjavil,   da bode Nj. c   in kr   Veličanstvo cesarja in tudi njega samega, ker je prevzel namestništvo Najvišjega   protektorja. veselilo, ako bode   društvo   delovalo  tako, kakor doslej   in   skibelo, da se v mirnem   času vse   pripravi, kar se bode   potrebovalo, ko bi nastali   drugi časi,   kiterih si itak nikdo   želeti ne more.    Res   je, da zdaj   ko je Kranjska po potresu toliko trpela, ne morejo ljudje toliko žrtovati, kakor prej;   ali   razmere se bodo   zboljŠale in   potem   bodo   tudi   na Rudeči križ   bolj mislili.    Gospe   predstavila  je Nj   c. in kr. visokosti gospa predsednica Schiffrer, gospode   pa ces   svetnik Iv. Murnik.    Ob dveh   popoludne se je začelo ogledovanje naprav RudeČega križa. Njega c. in kr. visokost je v spremstvu gg. dežel,  predsednika   barona Heina,   fzm   baron Wimpffen-a, generala Hochsmanna, podpolkovnika Altmanna in podpredsednika deželnega   pomočnega   društva   ces   svetnika Iv. Murnika ogledal vojaške   nosilnice, kirurgično   orodje   in   zalogo   raznih materijalij,   katere ima društvo  hranjeno v prostorih  trgovske in obrtniške zbornice na Turjaškem trgu.   Njega c. in kr. visokost nadvojvoda Ludovik je tukaj ogovoril gosp. zborničnega predsednika Perdana in razkazoval je stvari ces. svet. Murnik. Potem si  je ogledal bogato   zalogo  gospejnega  društva RudeČega križa na Kongresnem trgu, kjer sta gosp. baronica Hein in pa ces. svetnik Murnik potrebna razjasnila dala.   Na to si je Njega c   in kr. visokost ogledal deželno gledališče, kjer se je poročevalec   deželni odbornik dr. Schaffer   zahvalil za obisk in svitlega   nadvojvodo   spremil v gledališče,   o katerem se je slišala jako laskava sodba     Na starem strelišču si je ogledal vse   prostore v prvem in drugem   nadstropji in se izrekel, da so to zelo pripravni prostori za rekonvalescente, za katere jih je kranjska  hranilnica   namenila     Ogledal si je tudi   prostore dijaške in ljudske   kuhinje v pritličji   tega   poslopja in se   je pohvalno   izrekel o delovanju teh naprav sploh.    Čast je imel tudi   govoriti   s svitlim   nadvojvodo   predsednik   kranjske   hranilnice g. Jos. Luckmann.    V novi   mestni  vojašnici,. kjer je jeden oddelek namenjen za bolniško postajico za 210 mož, so čakali general Sterzi, polkovnik Nitsche in mnogo drugih častnikov Njega c. in kr   visokost.    Po kratkem - nagovoru so se ogledali za bolnike namenjeni prostori in Častniška jedilnica in potem se je svitli   nadvojvoda v spremstvu zgoraj imenovanih peljal na ljubljansko   polje k poslopji Rudfčega križa, kjer je shranjenih  16 voz transportne kolone in si je ogledal vse priprave. Razjasnila je tukaj dajal sanitetni stotnik Schuster. Od tam se je   peljal k mestni   bolnici   za   sv. Krištofom in je to razkazoval g   dr. Kopriva.   Ko je konecno si ogledal prostora za teško   ranjene   na   južnem   kolodvoru, kjer je   postajni   na čelnik Guttman   Nj. c   in kr. visokost   pričakoval,   se   je   poslovil od g. deželnega   predsednika,   g. stacijskega   komandata generalmajorja Hochsmanna in ces svetnika Murnika, kateremu zadnjemu je rekel, da je zelo zadovoljen z delovanjem   pomočnega društva RudeČega križa in da naj se le gleda na to, da bode društvo v tem   stanu ostalo.    Ces. svetnik Murnik se je zahvalil za tako   laskavo   sodbo   in izrekel v imenu   deželnega pomočnega   društva in v imenu   gospejnega   društva RudeČega križa, da bodo te pohvalne besede obema društvoma le v spodbudo, ter da   si   bodeta   po vsej moči   prizadevala   društvi   še povzdigniti.    Ob 5.  uri 34 mi.  popoludne odpeljal se je svitli nadvojvoda  z   brzovlakom   v Gorico,   kjer   si   ogleda  naprave RudeČega križa.
— Prememba pri sodiščih. Sodni pristav v Žužemperku g. Jos. SenČar je premeščen v Lož. sodni pristav gosp. Joz. Sterger  iz   Loža v Sevnico,   sodni   pristav  g*   dr; Josip
Kotnik pride v Brežice, avskultant g. Jos. Žmavee je imenovan sodnim pristavom v Žužemperku, avskultant g. Matija Mrače sodnim pristavom v Kozjem, avkultant g Karol Cot-man je imenovan sodnim pristavom in pride v Lož in avskultant g Matija Fabijan je imenovan sodnim pristavom v Ajdovščini
—   Osobna vest. Prestavljen je podpolkovnik g. Fr. pl. Polak poveljnik žandarmerijski iz Ljubljane v Brno. na njegovo mesto kot poveljnik žandarmerije v Ljubljani pride g. major Adolf Smole iz Lvova.
—   Otvoritev hiralnice. V Celovcu so dne 4 aprila slovesno otvorili nadvojvodinje Marije Valerije hiralnico, katero je zgradila mestna občina za 130.OuO gld.
—   Vračevanje potresnih posojil. Vlada je razglasila zakon glede vraČevanja povodom potresa trgovcem in obrtnikom na Kranjskem in Štajerskem danih potresnih posojil, s katerim se finančni minister pooblašča, da sme potrebnim trgovcem in obrtnikom podaljšati rok za vračevanje dobljenih dižavnih posojil do dne  1. januvarija  1901.  1.
—   Uršulinska vnanja šola v Ljubljani ostane vsled podiranja samostanskega župnišča zaprta od Velike noči do 10. maja. Okolica nunskega samostana se znatno zlepša. ko se zgradi v novi regulacijski črti novo župnišče in razširijo Nunske ulice.
—  Odlikovanje. Cesar je drž. pravdniku g J. Pajku v Ljubljani podelil naslov višjega deželnosodnega svetnika.
—   Vojaška vest. Poveljnik 3 voja v Gradci fzm. Viljem baron Reinlander je imenovan generalnim nadzornikom. Na njegovo mesto pride fzm. L Succova y, doslej poveljnik četrte pehotne divizije v Brnu. Znano je, da se je s svojim postopanjem v Brnu Succovatv zapletel v ostre kontroverze s cehi.
—    Jezikovna naredba za slovenske pokrajine. V poslanski zbornici so dne 7. aprila poslanci Žičkar, grof Coronini in tovariši interpelovali ministerstvo, hoče li za pokrajine, koder prebivajo Slovenci, izdati jednako naredbo, ka-keršno je izdalo za Češko ?
—  Delavske hiše za osobje tukajšnje glavne tobačne torarne. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji vzel na znanje dopis c. kr. deželnega predsedstva, ki naznanja, da se je c. kr. tobačna režija lotila vprašanja glede delavskih hiš za osobje tukajšnje glavne tobačne tovarne in da je vodstvo te tovarne že dobila potrebna navodila.
—  Mestna občina ljubljanska je v svoji zadnji seji sklenila udeležiti se razstave za dobrodelne naprave, katera se bode povodom 50 letnice cesarjevega vladanja prihodnje leto priredila na Dunaju.
—    Razmere na Primorskem. Posl. dr. Gregorčič, dr. Laginja, grof Coronini in tovariši stavili so v poslanski zbornici nujni predlog: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se opozarja na nenormalne razmere na Primorskem ter po-zivlje, da v državnih temeljnih zakonih zejamčene pravice državljanov v imenovani deželi povsod iovede do popolne ve Ijave in strogo preišče, ali so bili potrebni in umestni mnogoštevilni zapori tamošnjih prebivalcev od srede marca t. 1. v političnem okraju goriškem in v okoliši tržaškem u Kakor znano so oblastva neusmiljeno postopala proti Slovencem po pravici razjarjenim na sleparskim počenjanjem Lahonov ob dr-žavnozborskih volitvah.
—   Nesramnost laških progresovcev. Progresov ski poslanci v poslanski zbornici so interpelirali vlado radi izgredov povodom zadnjih volitev v Trstu, na Goriškem in v Istri, ter zahtevali, naj varuje Italijane in kaznuje slovanske razgrajalce. Do take predrznosti se morejo pač le laški ire-dentarji povspeti.
—   »Celjski Sokol« omislil si je lastno društveno zastavo ter je   sklenil   isto   blagosloviti ob binkoštnih   praznikih
*
148
dne 6 in 7 junija t 1. S to pomenljivo svečanostjo je društvo sklenilo zvezati ljudsko veselico na prostem, pristopno vsem slojem in tekmovalno telovadbo vseh jugoslovanskih in severo-slovanskih sokolskih društev. Celjski Sokol vabi k cim innogo-brojneji udeležbi od strani društev zlasti pa sokolskih
—   Graško vseučilišče. Na c. kr. Karol Francovem vseučilišču v Gradcu je bilo v minolem zimskem polletju 1761 slušateljev, in sicer 1497 iz avstrijskih in 182 iz oger-skih dežel, 82 pa iz tujine. Od teh jih je bilo 88 na bogo-slovski. 751 na juridični, 720 na medicinski in 202 na modroslovski fakulteti. Predavanja za poletni semester se prično 22. aprila in končajo 31. julija t. 1
—   V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca marca 594 strank 717.307 gld 71 kr., vzdignilo pa 547 strank 182.241 gld. 55 kr V prvem četrtletju se je dovolilo 171 prosilcem za 152.830 gld. posojil na zemljišča
—   Kranjska hranilnica je imela dne 30. marca svoj redni občni zbor. Iz poročila je posneti, da je znašalo vse upravno premoženje hranilnično koncem 1896 1. 38,412.160 gl. 84 kr. Pomnožilo se je v letu 1896 za 1,126 068 gld 71 kr. Posojila na hipoteke so znašala 15,827.628 gld. 33 kr. Vlagateljev je bilo| 53 547, ki so iimli naloženih 32.719 693 gl. 84 kr. Skupni rezervni fond je znašal 4,001.730 gld. 99 kr. Čisti dobiček hranilnice je znašal 1896 1. 224.020 gl. 87 kr V dobrodelne in občekoristne namene je hranilnica v vsem določila 58.442 gld 22 kr. I. Za dobrodelne namene je dovolila 6430 gld. mej temi ljubljanskemu ubožnemu zavodu 2500 gld., tukajšnemu bolniškemu podpornemu in preskrboval-nemu društvo 200 gld., Elizabetini bolnici 580 gld., za re-konvalenscente izpuščene iz bolnice 200 gld., hiral. Sv. Jožefa v Ljubljani 200 gld., Vincencijevi družbi 700 gld., dekliški sirotišnici v Ljubljani 200 gld , Vincencijevi k nferenci pri Sv. Jakobu in Sv. Nikolaju po 150 gld., društvu zdravnikov za Kranjsko 300 gld., društvu dam krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega skupaj 750 ljubljanskemu trgovskemu bolniškemu društvu 300 gld. II. za učne namene je hranilnica dovolila 14.645 gld. mej temi za obrtne strokovne šole v v Ljubljani 1050 gld , za strokovno šolo v KoČevji 500 gld., obrtnim nadaljevajnim šolam v Kočevji, Kranji, Kamniku, Tržiču, Radoliici, Skofji Loki, Krškem, Postojini, Metliki, Novemmestu, St. Vid pri Ljubljani in Ribnici po 50 gld. nemškemu „šuivereinu" za nemško šolo v Ljubljani 5000 gld, filharmoniškemu društvu v Ljubljani 600 gld., Glasbeni Matici 200 gld. „šulvereinuw za nemški otroški vrtec v Ljubljani 500 gld , šolskim sestram v Smihelu pri Novemmestu 100 gld, petero učencem tukajšnje trgovske šole za šolnino po 130 gld —650 gld. Dotičnim ravnateljstvom dovolilo se je v podporo ubogih učencev: na c kr. višji gimnaziji v Ljubljani 150 gld, na gimnaziji v Kočevji 100 gld, na gimnaziji v Kranji 200.gl, na gimnaziji v Novemmestu 100 gl, na realki v Ljubljani 200 gld , na učiteljišči v Ljubljani skupaj 300 gld., na I in II mest deški šoli in na dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani po 200 gld., na nunski šoli v Skofji Loki 100 gld, na nemški šulvereinski šoli v Ljubljani 100 gld., na mestni nemški deški šoli v Ljubljani 200 gld.. na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani 100 gld., na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani 200 gld., na dekliški šoli v Novemmestu 100 gld., na dekliški šoli v Novemmestu, Kočevji, šoli na Barju po 50 gld., na šoli Lichtenthurnove dekliške sirotišnice 150 gld, na obeh obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in na podkovski šoli po 50 gld , „Schul-pfenigu" in „Narodni šoli" po 200 gld., graški prosti mizi za vseučiliščnike iz Kranjske 100 gld., v podporo nemških vseučiliščnikov iz Kranjske 200 gld., dijaškima kuhinjama v Kranji in Novemmestu po 50 gld. III. Za občekoristne namene, zavode in društva je hranilnica dala 16.560 gld., mej temi: gasilnemu društvu v Ljubljani 500 gld. gasilnemu dru-6tvu v Breznici 80 gld., katoliškemu društvu rokodelskih po-
močnikov v Novemmestu, Vrhniki, in Št. Vidu nad Ljubljana po 50 gld., patriotiškemu gospejnemu pomoč, društvu „Rud. križa" po 300 gld., „Belem križu" 100 gld., ljudski kuhinji 100 gl, dež. učit. društvu v Ljubljani 100 gl.: nemškemu planinskemu društvu v Ljubljani skupaj 1300 gld., za pot v radolniški soteski 150 gld, za prazgodovinska izkopovanja 300 gld., ribarskemu odseku kmetijske družbe kranjske 100 gl., gozdarskemu društvu 50 gld. delavskemu izobraževalnem društvu v Ljubljani 50 gld., bolniškemu in podpornemu društvu pomočnih in zasebnih uradnikov v Ljubljani 100 gld., muze-jalnemu društvu 150 gld , društvu tiskarjev za Kranjsko 50 gl.% bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 1000 gld društvoma t podporo odpuščenih kaznjencev v Ljubljani in Mariboru pa 100 gld., gledališkem društvu v Ljubljani 1500 gld, kot premije vinogradnikom v Krškem okraju, četrti obrok 2500 gl ., šoli v Toplicah za čebelnjak 60 gld kmetijski podr< žnici v Horjulu in Velikih Lašičah po 80 gld , kmetijski podružnici v Sodražici 100 gld., šoli v Št Rupertu 80 gld , kmetijski podružnici v Premu 50 gld., katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov na Vrhniki za zgradbo društvenega doma 500 gl., Frančiškanski cerkvi v Ljubljani za popravila 1000 gld., ravnateljstvu c kr. višje realke v Ljubljani za napravo seis-mografa (merilec potresa) 700 gld. — Za azil za neozdravljive v Ljubljani se je določilo 50 000 gld., za podporo mestni občini ljubljanski za zgradbo topničarske vojašnice 50 000 gld. in za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani zopet 20 000 gld
—   Obesila se je dne 25 marca 191etna posestnikova hči Magdalena Osterman iz Mozolja pri Kočevji. Domači prepiri so gnali nesrečnico v smrt
—   6 dvojčkov se je rodilo dne 28. marca v župniji Preserje pri Borovnici Prva dva sta bila fanta, druga fant in deklica, pri tretjem porodu pa obe deklici. PaČ redek slučaj, da se kar v edni župniji elen in isti dan rodi 6 dvojčkov.
—   Nesreča na Savi. Dne 29. marca je hotel Markov hlapec iz Mavčič prepeljati preko Save v Moše 161etnega dečka iz Velesovega, ki je prodajal preste. Na sredo Save dospevši, se je prekucnil Hlapec hoteč doseči čoln in fant svoj koš, sta oba nekaj časa dobro plavala. Pri tem sta se pa ta tako utrudila, da sta ob~» onemogla in utonila Ko bi bila le na rešitev in ne na čoln in koš mislila, bi se bila lahko  rešila.
—   Povozilo je dne 30. marca na državni cesti pri Trzinu ljubljanskega fijakarskega hlapca Jož Simnovca. Srečal je teško obložen tovoren voz Jak. Malija iz Doba. Dirjal je pa najhitreje mimo voza Zadel je ob cestni kamen vsled česar se je njegov voz nagnil in on je odletel s svojega sedeža pod tovorni voz, ki mu je šel čez prša. Tekom jedne četrt ure je Simnovec umrl.
—   Nesreča. Dne 2. aprila je vozil 261etni Franc Sevko iz Kolovških gozdov pri Domžalah hlode. Voz se je preobrnil in Sevkota je ubilo.
—   Mrtvega so našli dne 1. aprila v gozdi „Tostivrhtt pri Bledu 651etnega bolehnega dninarja Jožefa Mandelca. Mož je ondi drvaril, pa prihitela ga je nagla smrt pri delu.
—   Vlak je povozil dne 4 aprila pri Zidanemmostu delavca Jak. Peklarja in mu odtrgal desno nogo nad gležnji. Ponesrečenec je v pijanosti zašel na tir.
—   Oče in sin. Posestnik Janez Šenica v Dragi v novomeškem okraju in njegov nezakonski sin Janez Klemenčič sta že dlje časa bila v prepiru in sta drug drugem pretila. Bila sta pa oba drzovita človeka in sta skupno po okolici kradla. Dne 22. marca sta se zopet podala na neko tatvina v Biezovico, prihodnjega dne so pa dobili sina -na poti v Brezovico ležati v krvi. Na vprašanje, kaj se mu je pripetilo je ranjenec povedal, da sta bila z očetom namenjena v Bre-zovco prekajeno meso   krast.    On je šel naprej, oče za njim.
149
Kar ga oče ustreli v hrbet Zgrudil se je na tla. Banjenca -so prepeljali v bolnico v Novomesto. očeta pa so prijeli in izročili sodišču.
—   Prevaran dedič. V Varšavi je umrl star gospod, ki je veljal za z*-lo bogatega. Za svojega dediča je postavil vnuka, ki je s svoje začudenje našel v stanovanji mesto denarja celo zalogo razne obleke, kakor 520 srajc, 600 parov nogovic, 50 parov novih čevljev, 1500 žepnih robcev itd. Umrli je imel natančen seznam svojega premoženja. Vnuk. ki je dijak v Varšavi, odpre lahko celo kupčijo s podedovano obleko.
—   Oče kot sodnik in krvnik svoje hčere. Ta-petar Lamarre v Parizu ustrelil je svojo 17ietno hčer, ker se je bila vdala nenravnemu življenju in potem pognal sam sebi krogljo v glavo. Ker se .je slabo zadel, vzel je britev in si prirezal  vrat
—   Ciklon je razdjal dne 30. marca mesto Chandler v Ameriki.   12 oseb je ubitih,   150 ranjenih
—   Mejnarodna zdravstvena konferencija je imela pred kratkim svoja posvetovanja v Benetkah Kakor poročajo sedaj listi, so morali zastopniki raznih držav tudi podpisati poseben zapisnik v katerem se obvezujejo, da si bodo prizadevale njih vlade izvesti sklepe konferencije, še predno izteče v to določena doba. Prav je, da se skrbi, da dobri sklepi postanejo meso in ne ostanejo le na papirji.
—  Jubilej konjskega mesa. Dne 17. m. m slavili so na Dunaju nekateri prijateljji konjskega mesa „jubilej" konjske pečenke. Ta dan je namreč prošlo baš 50 let, odkar so na Dunaju uveli konjsko hrano. Leta 1847 , namreč dne 17. marca je pozval grof Barth na Dunaju 42 zdravnikov na banket, kjer se je jedlo konjsko meso. Dr Kodlin je pred pojedino imel poučno predavanje o konjskem mesu. Potem so prinašali konjetino pripravljeno na vse možne načine Zdravniki so jedli velikim tekom in niso mogli prehvaliti konjskega mesa, kajti stavili so je visoko nad goveje Dali pa so v naprej jedli konjsko meso in je uveli v svoje družine, o tem se ne javlja ničesar. Samo ta banket je bil opisan o časopisih, a še-le 7 let pozneje je odprl neki mesar prvo mesnico za konjsko meso Dandanes je na Dunaju takih mesnic preko 200 in pobije se na leto okolu 20 000 konj.
—   Prva ženska premovirana zdravnikom v Avstriji. Dne 2 aprila je bila na dunajskem vseučilišču pro-movirana   doktorjem   vsega   zdravilstva    baronovka   Grabriela
Possaner pl. Ehrenthal.    Possaner je doktorat medicine že na 0                                                                                                                                                                  v
vseučilišču v Zurihu naredila in zdravniško prakso v Švici izvrševala. Ker je hotela imeti avstrijski doktorat, morala se je vrla dama podvreči vsem strogim skušnjam na Dunaju.
—   Roparski napad na poštni vlak. Mej Genfom in Bernom v Švici je dne 1. aprila napadel nekdo poštni voz nočnega vlaka. Poštnega uradnika je ustrelil in odnesel več poštnih vreč. Denarja je odnesel le 300 frankov. ' Eopar je izkal le gotovega denarja. Eopar je ušel
—   Zgorelo je 16 konj dne 18. marca v Subotici na Hrvatskem. Konji so bili last trgovca s konji Mavra Švarc-a. Nastal je ogenj v hlevu, katerega niso mogli začasno pogasiti in tudi ne konj rešiti. Konji so bili za dirke ter se je cenilo njih vrednost na najmanje 21 OoO gld , a zavarovani so bili le za 7000 gld. Ogenj je najbrže nekdo iz slobnosti zanetil.
—   Odvetniške nagrade. Največji honorar za svoj trud je dobil — kolikor je doslej znano — angleški advokat Paterson v Kalkutti (Indija), ki je bil zagovarjal nekega neizmerno bogatega indijskega tovarnarja, obtoženega umora. Hvaležni oproščeni tovarnar mu je poklonil lepo premoženje 24.000 funtov šterlingov (okrog */4 milijona gld). Drugo bogato nagrado je dobil advokat Wylsen v Pittsburgu v Severni
Ameriki. Ta je namreč uredil maso neke likvidujoče železniške družbe ter dobil nagrado 120.000 dolarjev. Jako siromašna nagrada se pa mora zvati ona, katero je dobil advokat Walter Scott. ki je enkral branil nekega tatu divjačine. Ta mu je namreč obljubil za nagrado jednega zajca.
—   Ustrelil se je v Dunajskem Novem mestu 381etni Kener, diurnist pri ondotnem magistratu. Pognal si je pet strelov v želodec, a se ni usmrtil. Vzrok poskušenemu samomoru je velika beda in pomankanje
—    Izredno visoko starost je dosegel neki Josip Campeche v Gruadelapeo v Meksiki Umrl je pred kratkim star 155 let. Mož je imel izpisek iz cerkvenih knjig v Valla-dolidu na Spanjskem, iz katerega je razvidno, da je bil rojen in krščen dne 12 decembra 1742 Ko je bil 24 let star, se je preselil v Meksiko. Župnik njegove cerkve je star 84 let ter pravi, da je poznal Campecha kakor starega moža, ko je bil on še deček Umrli Campeche je bil gotovo najstareji človek na svetu.
—   2iletni mladenič, ki tehta 125%, je bil pri naboru v Parizu. Mladenič je po poklicu kuhar in je član društva onih. ki tehtajo najmanj 100 &(/ Naborna komisija je izvrgla debelega mladeniča, ker ni za rabo za vojaški stan in tudi ni uniforme zanj.
—   Pri nabiranju cvetlic ponesrečil. Slikar Anton Hupfau se je podal z nekim svojim tovarišem na planine ob Inomostu nabirat cvetlice. Pri nabiranju je pa pal v prepad in se ubil Spremljevalec njegov se je na večer vrnil domov, misleč, da je njegov tovariš po drugi poti šel domov. Ker ga le ni bilo domov, šli so ga drugo jutro iskat in našli mrtvega.
—   Dvorni svetnik obsojen. Te dni se je vršila na Dunaju porotna obravnava proti dvornemu svetniku dr. Zeller-ju zaradi krive prisege. Obravnava je bila zanimiva v tem oziru, ker se je vršila v nenavzocnosti obtoženčevi, ki je hudo bolan. Dr. Zeller je v neki zapuščinski zadevi sebi v korist po krivem prisegel. Lakomnost po denarju ga je gnala v hudodelstvo. Obsojen je bil na  1 leto težke ječe.
—   Železnica brez voz. V gozdovih Bridal-Veil v državi Oregon v Zjedinjenih državah amerikanskih prometuje železnica brez voz, ki velike teže prevaža Vsak vlak te železnice sestoji le iz parnega stroja, ki vleče za seboj število močnih drevesnih debel S tem, da debelih debel ni treba nakladati in skladati, se prihrani mnogo truda in časa. Debla se le pripnejo zadaj za stroj, ki jih vleče. Prav tako delajo v naših gozdeh v malem. Tudi pri nas se na male sani ali na sprednji konec voza naslonijo debla in kakor tam stroj, vleče pri nas živina tako naprtano breme.
—   Nesreča v premogokopu. V Montceaules-Mines so se v premogokopu uneli plini, in sicer vsled neprevidnega ravnanja z lučjo. Nastala je eksplozija, pri kateri je bilo več premogarjev ranjenih in ubitih, nekaj pa zasutih Rešilna dela trajajo že dva dni, a še se ni posrečilo, rešiti zasute pre-mogarje.