glasnik glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Februar 1980 2 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman BORCI PONOVNO V AKCIJO Stanislav Pohleven Tema meseca Ne samo ukrepi stabilizacijske politike, ki bodo TOZD Blagovni promet najbolj prizadeli na področju materialnih stroškov, tudi sicer bodo ostale mere te politike postavile Kombinat pred zahtevo, da se na področju dela tozda v najkrajšem času razrešijo in urede problemi, ki so se zelo lagodno in neodgovorno prelagali vsaj dve leti. 2 ozirom na to, da je problematika že dalj časa odprta, se Postavlja vprašanje: ali se vsi skupaj zavedamo, kaj so naloge tega pravzaprav najmlajšega tozda posebnega pomena. Gotovo je le to, da dejavnost, ki bi jo moral tozd opravljati, ni majhna in ne enostavna, ter da kljub plohi kritik, ki jo nekateri radodarno delijo, še ni nikdo ponudil ustreznega koncepta in rešitve. Razmišljanje o skopem odstavku, ki v samoupravnih aktih generalno opredeljuje dejavnost tozda, odpira tako široko paleto organizacijsko-delovnih ter predvsem tudi vsebinsko statusnih vprašanj, da je več kot nujno potrebno obsoditi politiko kakršnegakoli zavlačevanja ali polovičnega reševanja vprašanj. Prodaja na domačih in tujih tržiščih in tudi uvoz so glavne dejavnosti tozda. To pa pomeni obvladovati problematiko cen 'n dogovarjanja znotraj posameznih grupacij, ustvariti in obvladati izredno problematičen organizem potniške mreže s perečo problematiko prodajnih in ostalih poslovnih pogojev na teh trgih, izgraditi sistem skladišč in racionalnih prevozov blaga do obvladovanja embalaže in propagande, da ne naštevamo naprej. Se bolj problematično je področje medsebojnega sodelovanja In usklajena politika delovanja med tozdi in Blagovnim prometom, ki se sedaj vse preveč često reducira na občasne ne-slstematične kritike in razčiščevanja ali letne razprave na potniških konferencah, kar pa ni dalo otipljivih rezultatov niti nalog, ki bi vodili k ustreznemu sistemu marketinga oziroma vlogi Blagovnega prometa. Pred razpravami in kritikami sedanjega dela in vloge Blagov-nega prometa je potrebno bolj domišljeno razčistiti status tozda, ki je sedaj v bistvu stara komerciala. Drugačen status tozda pa bi lahko zagotovili samo temelji, ki bi imeli svojo osnovo v samoupravnih sporazumih o vsakokratnem skupnem etnem planu, o formiranju cen in politiki kondicij o pridobivanju dohodka v odvisnosti od skupnega prihodka ter o enotnosti propagande oziroma celostne podobe kombinata, in mor-da še nekaterih, če bi tako zahtevala praksa. Da tozd večine svojih funkcij ne vrši v zadovoljivi obliki, ni skrivnost. Stanje, kot ga poznamo, ni rezultat dveletnega obsoja tozda, temveč so bili problemi prisotni že v bivši ko-erciali in so se z logiko inercije in neustreznim reševanjem enostavno množili naprej. Več kot očitno je, da tozd vrste svojih funkcij ne opravlja samostojno, saj se v njegovo delo vtikajo vsi, kot je to v žitu sploh navada (pa če so za to Pristojni ali ne). Istočasno tozd tudi premalo sodeluje z razvo-jem in ostalimi področji poslovne informatike, kar vse bi dajalo 0zdu podlago za čvrstejšo, smelejšo, uspešnejšo in dolgoročno 0r|entirano marketinško politiko Kombinata. Prostorska stiska, dislociranost nekaterih njegovih služb in s v zvezi zmanjšana možnost zaposlitve dodatnih strokov-ni kadrov tudi delno zavira boljše poslovanje. ^ izrednem nesorazmerju je porast poslovanja kombinata v zad-J' etih in porast zaposlenih v tozdu, ki morajo plasirati to ^ovečano proizvodnjo. Jasno je, da mora tudi to nesorazmerje, se vsa*< c*an bolj odpira, povzročati opisane težave. Kljub vsemu temu pa bi moral tozd že v sedanjih pogojih sv6^h° .pos'ovat' drugače, premagovati notranje težave in iz °Ji sil in znanja predložiti vrsto predlogov in rešitev, ki bi Potisnili iz kroga, v katerem se sedaj vrti. ne*1^6 da Se V *etu 1980 na tem področju nekaj premakne, »ad h°d° m°9*a oprav'čiti samo vikendska razmišljanja, niti le °C<< sestar|ki na teh osnovah. Ustrezne rezultate lahko da uPno sodelovanje, jasno in celovito določene naloge ter odgovornost izvajalcev teh nalog. Informativna služba ŽK Žito Enotnost je pot do zmage Na pobudo predsednika aktiva Zveze združenih borcev NOV Živilskega kombinata Žito, Antona Kosovela, je bila 29. 1. 1980 redna seja aktiva, na kateri so borci obravnavali družbeno politične razmere v svetu in doma, dosedanje delo odbora in aktiva ZZB NOV Žita v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v tozdih in delovni organizaciji Žito, ter razpravljali o socialno-zdravstvenem varstvu borcev. Seje so se udeležili vsi člani ZZB NOV kombinata: Anton Kosovel, Franc Puterle, Janez Slovenc, Franc Kovačič, Stane Hafner, Slava Gozdnikar, Joža Filipovič, Jože Šefman, Jože Dobravec, Ivan Čačič, Stane Škrbec ter glavni direktor Žita Bogo Bratina. Iz pogovora z Antonom Kosovelom, ki je tudi vodil sejo, smo dobili nekatere najpomembnejše zaključke sestanka aktiva ZZB NOV DO žito. Ocena družbenopolitičnih razmer Družbenopolitične razmere pri nas v Jugoslaviji so stabilne, vendar nas te ugotovitve, čeprav so resnične, ne smejo zavajati. V svetu so še vedno sile, ki sejejo nezaupanje in napetost, ki se zavzemajo za oboroževanje in spopade. Vse to nas opozarja, da moramo biti pozorni in ukreniti vse za našo enotnost v borbi proti najrazličnejšim sovražnim poskusom do naše samoupravne socialistične družbe. Ukreniti moramo vse, da se še naprej nadaljuje naše delo nemoteno v proizvodnji, zagotoviti varnost tega v miru in katerikoli drugi ne-priliki. »Odbor in aktiv ZZB NOV delovne organizacije žito Ljubljana je revolucionarna organizacija, katere osnovna naloga je, skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdih kombinata, še naprej graditi in dograjevati naš samoupravni socialistični sistem, braniti pridobitve naše revolucije in ne pozabiti, da temelji naše družbe izhajajo iz narodnoosvobodilne vojne,« je dejal Anton Kosovel. »Zavedajoč se te osnovne naloge, smo dolžni dati pobudo za aktivnejše delo vseh družbenopolitičnih organizacij po tozdih in Kombinata kot celote, a to je: za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v tozd in DO Žito, za hitro reševanje dohodkovnih odnosov med tozd in DSSS na osnovi resničnih programov svobodne menjave dela, za izgradnjo najbolj smotrne organizacije strokovnih služb v tozd in na ravni DO žito Ljublja- »Samoupravljanje — moč ljudskih množic« Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila od 27. 1. 1980 do 25. 2. 1980 razstava o življenju in delu revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja pod naslovom »Samoupravljanje — moč ljudskih množic«. Razstave so se udeležili tudi delavci Živilskega kombinata Žito Ljubljana. »Najbolj demokratična, najsvobodnejša je tista družba, v kateri so ljudje najsrečnejši, in vse delo naj bo zato posvečeno ustvarjanju takšne sreče.« Bodi to popotnica v Kardeljevo misel in njegov človeški spomin; da ne bi ob njegovih teorijah kdaj pozabili na njihovo človeško osnovo. . , . „ Informativna služba ZK Žito Slovesna otvoritev na Vrhniki Ivan Cimerman Okrepčevalnica -dopolnilna dejavnost V središču Vrhnike je bila 15. februarja slavnostna otvoritev novih prostorov okrepčevalnice Jernejev hram, TOZD Pekarne Vrhnika. Gostinska dejavnost bo tako dopolnila prodajalno in slaščičarsko delavnico, ki so v isti stavbi. Pred otvoritvijo nam je direktor TOZD Pekarna Vrhnika, Andrej Košak, opisal kratko razvojno pot do otvoritve Jernejevega hrama, kot so krstili to novo okrepčevalnico: »Jernejev hram je primerno ime za ta lokal, saj smo na Cankarjevi Vrhniki. Zavzema površino 50 m2 v dveh prostorih, sobo za goste s 50 sedeži in strežni pult s stoječim delom. Ta hram je s hodnikom povezan s trgovino, ki posluje od začetka lanskega leta. V temu lokalu bomo prodajali predvsem naše in seveda druge žitove izdelke. Gostje bodo lahko dobili lepinje, burek, hot dog ter slaščičarske proizvode iz naše delavnice, zadaj za trgovino. Sčasoma bomo po sugestijah gostov ta začetni jedilnik obogatili z novimi proizvodi. Vse tri prostore — trgovino, slaščičarsko delavnico ter ta Jernejev hram smo z velikimi samo-odpovedmi preuredili za današnjo rabo. Vso adaptacijo smo financirali iz lastnih sredstev brez Nadaljevanje s 1. strani Enotnost je pot do zmage na, za stabilizacijo, za varčevanje in gospodarnost, za red in disciplino — enako za vse tozd kot tudi delovno organizacijo kot celoto.« Na aktivu ZZB NOV ŽK Žito je bila posebej poudarjena nadaljnja skrb za sociaino-zdravstveno varstvo borcev NOV aktivnih delavcev v Žitu in borcev upokojencev, predvsem pa delavcev in upokojencev z najnižjimi osebnimi dohodki v obliki pomoči in priznanj. Odbor aktiva ZZB NOV kombinata je sklenil, da posebej poskrbi za srečanje borcev NOV aktivnih delavcev v Žitu za dan žena, 8. marec. V diskusiji so sodelovali vsi člani aktiva ZZB NOV. Tudi glavni direktor živilskega kombinata Žito, Bogo Bratina, ki je sodeloval na seji aktiva, je dejal, da naj bi pobuda za nadaljnje aktivno delovanje aktiva ZZB NOV bila spodbuda za druge družbenopolitične organizacije celotne delovne organizacije ŽK Žito. Prisotni so v diskusiji poudarili potrebo po enotnosti, po ohranitvi solidarnosti in humanosti tozdov na ravni delovne organizacije Žito. Nadaljevanje s 1. strani Okrepčevalnica — dopolnilna dejavnost kreditov, začetki del pa segajo v leto 1967. Stroški te preureditve so skupaj z opremo za slaščičarno, trgovino in Jernejev hram, z obrtniškimi in gradbenimi deli narasli na 400 milijonov. V prodajalni sta zaposleni dve prodajalki, v bifeju delajo štirje delavci, v slaščičarski proizvodnji pa šest.« Medtem so začeli prihajati povabljeni gostje, med njimi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika, Vladimir Mejač; predsednik izvršnega sveta občine Vrhnika, Franc Kraševec; načelnik za gospodarstvo in finance Stanko Mija in drugi. moderniziralo. Dejal je še, da so dela potekala po načrtu TOZD Razvoj Inženiring; ing. Dušan Blagajne pa je nadziral izvajanje načrtov. Seznanil nas je še z nekaterimi važnejšimi nalogami, ki čakajo kolektiv v srednjeročnem obdobju ter se v imenu vse delovne skupnosti zahvalil vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k usposobitvi tega objekta. Prvi vtisi in pričakovanja Novozaposleni delavci z zaupanjem zro v goste, ki se zbirajo. Za strežnim pultom so trije, njihov vodja pa je Marija Čehovin. Rahlo je v zadregi in zaupa mi svoja pričakovanja: »Gostom bomo nudili razne pijače in napitke — čaj, mleko, kakao, kavo, limonado ... Poudarili bomo zlasti dejavnost čajne kuhinje, kjer bomo pripravljali dobre zajtrke. Računamo na precejšen obisk. Radi bi osvojili dostojne in kulturne goste, ki bi postali naši stalni obiskovalci. Stregli bomo od 6.—20. ure. Za začetek smo samo trije, če bo obisk velik, bomo zaposlili še koga.« Nekateri opazovalci so nam že rekli: »Ta vaš lokal je najlepši na Vrhniki.« Vladimir Mejač, predsednik skupščine občine Vrhnika, se je prav tako pohvalno izrazil o novem lokalu: »Oživili ste gostinstvo na Vrhniki. Prijetno sem bil presenečen, ko sem vstopil v to stavbo! Dokazali ste, kaj se da narediti iz starega poslopja, ki mu niste prav nič skazili zunanje podobe z adaptacijo.« Stanko llija, načelnik za gospodarstvo občine Vrhnika, je dopolnil: »V naši občini gostinska dejavnost že nekaj let stagnira. Očiten je vpliv avtoceste, ki je obšla Vrhniko. Ves tranzitni turizem gre zaradi nje mimo. To opažamo pri deviznem prilivu. Turistične zmogljivosti so pri nas v hotelu Mantova, motelu Močilniku, na Ulovki, kjer je smučanja. V tej občini dela precej sezonskih delavcev iz drugih republik; tem bomo zagotovili v vašem lokalu malice ter zajtrke.« Mladina na Vrhniki nima pravega kotička, zato bo tod verjetno njeno shajališče, za kar so gostilne Stavba v starem delu Vrhnike, kjer je Jernejev hram, trgovina in slaščičarska delavnica Za prijetnim omizjem je navzoče pozdravil direktor TOZD Pekarna Vrhnika, Andrej Košak, nato pa je k temu delovnemu uspehu čestital predsednik Vladimir Mejač. V pozdravnem nagovoru je spregovoril gostom predsednik delavskega sveta TOZD Pekarne Vrhnika, Andrej Košir. Očrtal je razvoj, ki so ga naredili, odkar se je leta 1974, po priključitvi Žitu, to poslopje intenzivneje in drugi gostinski objekti neprimerni, ker kvarno vplivajo nanje. Novoodprti lokal vzbuja dostojen, bolj kavarniški kot gostilniški videz in bo dovolj privlačen. Od gostiteljev pa zavisi, kakšen ugled si bodo pridobili. Kmalu po odhodu povabljenih gostov so Jernejev hram napolnili tisti, od katerih največ pričakujemo, in verjetno tudi oni od nas — bodoči obiskovalci, največ domačini. Dogovor o razporejanju dohodka Ana Marjanovič Pomembna stabilizacijska usmerjenost Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 31. januarja letos obravnaval Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne in družbene dohodke in skupno porabo v letu 1980 ter sklenil, da skupaj z drugimi dejavniki pristopi k temu. »Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980« je dokument, katerega stabilizacijska vrednost je odvisna od naše doslednosti pri neposrednih odločitvah v združenem delu. Ker pa je zelo obširen (mimogrede, kot priročnik je izšel pri Delavski enotnosti), smo se odločili, da vam posredujemo samo nekatere povzetke dogovora. Značilnost zvezne in republiške resolucije o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1976 do 1980 je izrazita stabilizacijska usmerjenost. To velja za vsa področja, torej tudi za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V SR Sloveniji naj bi sredstva za osebne dohodke v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje naraščala za 25 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka, osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih naj bi rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16% v primerjavi z letom 1979, sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela pa naj bi se povečala največ za 15% glede na leto 1979. Te usmeritve morajo delavci v organizacijah združenega dela uveljaviti v svojih planskih dokumentih za leto 1980. S predvidenimi planskimi razmerji razporejanja dohodka in čistega dohodka ter s stalnim spremljanjem njihovega uveljavljanja glede na dejansko ustvarjeni dohodek morajo zagotoviti, da se med letom in v letu 1980 uveljavijo te usmeritve. Po sprejetju resolucij so izvršni svet skupščine SR Slovenije in izvršni svet skupščin občin, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in služba družbenega knjigovodstva Slovenije pristopili k dogovoru, ki naj konkretizira resolucijska določila na področju razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov ter skupne porabe. Ta dogovor je bil po razpravi tudi sprejet ter vsebuje šest osnovnih tematskih področij: Prvo poglavje zajema splošne določbe, ki navajajo udeležence dogovora in jih zavezujejo za delovanje v smislu resolucijskih določb, zlasti pa za to, da bodo s svojo aktivnostjo zagotavljali, da bodo delavci v OZD pravočasno sprejeli dopolnjene planske akte za leto 1980, v katerih naj določijo takšno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo, ki bo usklajeno z usmeritvami iz resolucije in tem dogovorom, usklajeno na ravni delovne organizacije oziroma z drugimi organizacijami združe- nega dela, s katerimi so dohodkovno povezane. Določbe drugega poglavja zahtevajo pri planiranju in razporejanju dohodka upoštevanje prispevka živega in minulega dela, s posebnim poudarkom na povečanju izvoza ter racionalnejši porabi energije, zahteve po sorazmerno večjem zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer taka gibanja niso bila dosežena v letu 1979. Določbe tretjega poglavja se nanašajo na usmeritve pri planiranju, razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke ter njihovo koriščenje v dejavnostih zunaj materialne proizvodnje. V četrtem poglavju so navedene usmeritve za izplačila sredstev za namene skupne porabe. Določbe predstavljajo izpolnitev določil republiške resolucije in omejitve na področju skupne porabe opredeljujejo mnogo bolj konkretno in selektivno. (Vse določbe tega poglavja so povzete oziroma grajene na usmeritvah s stališč sindikatov.) V petem delu so navedene obveznosti udeležencev. V zadnjem delu so posebne, prehodne in končne določbe, kjer je v 33. členu zapisano priporočilo, naj bi se delavci ob zaključnem računu za leto 1979 odpovedali vsem izplačilom osebnih dohodkov po zaključnem računu in zagotovili, da se bo v primerjavi z letom 1978 povečal delež za akumulacijo. Podpisali smo nova sporazuma Ivan Cimerman Medrepubliško sodelovanje Članice Žitne skupnosti Ljubljana, med katerimi je tudi živilski kombinat Žito in PIK »Sirmium« iz Sremske Mitroviče, so podpisali dva sporazuma: Samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev ter Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Cilj tega sporazumevanja je po navedbi sporazumov, da zajamčijo trajno oskrbo mlinske in ostale predelovalne industrije v SR Sloveniji z ustreznimi dopolnilnimi količinami pšenice za prehrano prebivalstva in pospešenega razvoja proizvodnje primarnih surovin na območju SAP Vojvodine. Glavni direktor Živilskega kombinata Žito, Bogo Bratina, je pojasnil, kakšen pomen ima to sodelovanje za nas in živilsko predelovalno panogo kot celoto: »Sporazum, ki smo ga podpisali, je drugi te vrste med nami in našimi dobavitelji žit v Vojvodini. Naši primarni predelovalni in mlinski industriji želimo dolgoročno zagotoviti potrebne surovine. Na jugoslovanskem trgu, kjer jih nabavljamo, so čedalje večji problemi. Za nemoten razvoj mlinske industrije so zato potrebni dolgoročni poslovni od- nosi z našimi potencialnimi dobavitelji v naslednjih desetletjih. Že pred dvema letoma smo zato vsi »žitarji« v Sloveniji — Mlinotest, Merx, Intes in Žito z Žito-produktom iz Zrenjanina sklenili samoupravni sporazum, po katerem smo vložili 3,5 milijarde starih din za izgradnjo sprejemnih centrov, sušilnic. S tem sporazumom smo si za obdobje 15 let zagotovili 32 000 ton pšenice letno. K temu sporazumu pristopa zdaj še Intes, ki se takrat ni vključil. Slovenska predelovalna industrija pa si je s podpisom zagotovila 42 000 ton potrebnih surovin za obdobje 15 let. Drugi sporazum, ki smo ga pravkar podpisali s Sirmiumom iz Sremske Mitroviče, konkretneje z Žitoprometom, DO v okviru Sozd Sirmium — pa zagotavlja slovenskim žitarjem 27 000 ton pšenice. Po njem vlagamo 3,6 milijarde starih din za izgradnjo sličnih skladiščnih zmogljivosti kot so v Zrenjaninu. Slovenski žitarji, ki nastopajo v okviru Žitne skupnosti Ljubljana, si na ta način zagotavljajo približno 70 000 ton ali 50% potrebnih surovin, ki jih zahteva letna predelava naše panoge. Kakšna je skupna bilanca? Bogo Bratina je spregovoril o namerah za srednjeročno obdobje na področju živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji, je poudaril, da bomo predelali 168 000 ton pšenice, od tega v DO Žito 65 000 ton. Teh 168 000 ton pšenice pa predstavlja le 70 % vseh potrebnih količin v Sloveniji. Nadaljnjih 30% prihaja v obliki mok. Trajno sodelovanje z žito-rodnimi predeli Jugoslavije bo veljalo tudi za naslednje srednjeročno obdobje. Količina predelane pšenice se ne bo zvečevala, pač pa se bo verjetno povečal odstotek mok iz drugih republik-V teh dveh dogovorih si Žito Z vlaganjem 2 milijardi SD v Zrenjaninu in 1,1 milijarde v Sremski Mitroviči zagotavlja skupno 80 500 ton pšenice letno, kaT predstavlja skoraj 50 % naše letne potrošnje. Podpisati bomo morali še nekatere pogodbe, ki bodo temeljile tudi na drugih osnovah, ne le na skupnem vla-ganju in si v čimvečji meri zagotoviti surovine na domačem trgu, za kar vladajo tudi republiški interesi, saj si mora republika ob morebitnem deficitu, kot Delavke o sebi in o svojem delu Ivan Cimerman Namesto nageljne ob 8. marcu. Dnevu žena Pred praznikom žena, 8. marcem, srno na delovnih mestih obiskali naše delavke, in jih naprosili, naj nam nekaj povedo o sebi, svojem delu in vlogi žena, kot jo same doživljajo. Delovna enota Pekatete, TOZD Pekarne Ljubljana Angela Grof: »že 18 let delam v Pekatetah, Sem mati dveh °trok, starih 15 in 19 let. Lahko rečem, da sem se navadila tega dela, čeprav je težko. Kot stroj-na pakirka moram vsak dan del-no dvigniti po tri tone blaga. Da-našnja žena ne more misliti na *0, da bi bila doma, saj potem šolanje nima pomena. Pa tudi ra9inja je taka, da to ni mogoče, sem bila še član delavskega sveta, je bilo težko uskladiti dodatne dolžnosti z materinskimi ln delovnimi. Ker me norma pri-ganja, tudi sama popravim kakš-n° majhno napako na stroju, saj JJ>ojstra vedno ne dobiš takoj, ker dela drugje.« Francka Rupnik: »Ja, tega je že 9 let, odkar sem v makaronki. >ada bi povedala, da je 40 let, mlikor naj bi delavke zdaj dela-Predolga doba. Pri našem de-u trpijo noge, hrbtenica, ves a,ganizem. Seveda sem delala udi v sindikatu ... žena se lah- sem odšla, zdaj pa sem se znova vrnila nazaj. Rada sem med znanci, lepo se razumemo. V treh izmenah delam, vendar ne vedno. Kar nekako navadila sem se, da nista otroka tukaj, čeprav ju pogrešam. Jezik bi se težko naučila, začeti bi morala na novo. Rada delam in prav zadovoljna sem.« TOZD Pekarne Ljubljana: Bernarda Čajko: »Zame je vsak dan dan žena. Vstajam ob štirih, saj stanujem v Logu pri Vrhniki. Nato odpravim dva otroka v šolo, domov z dela pa se vrnem okrog štirih. Dvanajst ur na nogah ni mala stvar. Enakopravnost, hm? Ženska še vedno ni enakopravna, vedno več dela kot moški. Le da žensko gospodinjsko delo ni dovolj cenjeno. Kot samohranilka se zavedam, da ležijo vsa bremena samo na mojih plečih. Sama si moram povsod pomagati. Ko končam službo, sem še gospodinja, vzgojiteljica, učiteljica ... Pričakujem, da mi bodo otroci kdaj moj trud povrnili.« Mihaela Plemenič: »Za ljubezen vprašate? Zelo pomembna se mi zdi, v življenju nam pomaga, da premagamo vse težave. Predno sem se poročila, sem bila plaha otroci vred, to je mož. Delo laže opravljam, če imam v mislih otroke, ki me čakajo. Sprašujete za osnovno vlogo ženske? Mislim, da ni samo za okras, kot eni mislijo, pač pa zadolžena za materinstvo, ženska dela, pa še moške mnogokrat bolje zamenjuje kot moški moškega. Delo v organih samoupravljanja pa zahteva celega človeka, komajda ga zmore poročena ženska z otroci, vendar se z dobro voljo vse doseže. Če se naša žena dovolj zaveda svojih pravic? Zaveda že, zaveda! Dobro se jih zaveda, vendar vseh ne dosežemo. Največkrat so to nerešena materialna vprašanja. Za kulturno življenje skorajda ni časa. Potihem si ukradem kakšno uro za dobro knjigo po televizijskem programu. Za otroka smo kar trije pedagogi: vzgojiteljica, mož, in jaz. Iz-gladiti moram trojni vpliv in ga bolj navezati nase; mati je najboljša vzgojiteljica in ima rada svojega otroka pod svojim vplivom.« TOZD Šumi Marija Pilih: »Moje najlepše doživetje je bila mladost do 21. leta. Nato me je zajela vojna CE-332-40 m., i f - Mslm Pot? ‘ena VS3*< dan' *e da sm0 s' ■z*ira** ene9a izmed njih, da bi jim, dekletom na začetku življenjske P°men‘materam srec*’ vsakodnevnega boja za srečno družinsko življenje, na svoj način povedali, kaj nam nešt06 radosti’ k' P*1 tke čas, spoznanja in proslavljanja, vse zaupaš nekomu, ki ti pomaga premagovati čak te!ave' Žena našega časa ni le okras in nadaljevalka rodu, osveščena je, ob delu in družini pri-engV,e tudi.sv°ie družbeno priznanje in vlogo. Sodeluje pri samoupravnih odločanjih in prispeva svoj odh °Vredni de*ez v tem velikem, neskončnem krogotoku prihajanja, dajanja, samožrtvovanja in — don3!3^3" ®opek a*' nagelj, skromno ali dragocena darilo, morda samo poljub dragega otroka, je le 0 nilo k njenemu velikemu poslanstvu. ko Povsod enakopravno 'Ja' ,e Pri Plačah se to aza- Ko smo prišli v ž °M| Ponosni, tudi me, žei Kn9kodm t0 t0varno' r S* nD?n žena najbolj žel b^nas tovariš Tito kmal Dušanka Mihailovič: » otrni-6’ ■ ^e9°tina. mat tr°k, ki pa sta doma, t'nu. Pri babici. Midva z va v Ljubljani. Dve in 6m delala v Pekateta in bolehna; šele zavest, da imam nekoga ob sebi, mi je dala dovolj samozavesti. Družina? To je eno veselje, pa zadoščenje, komaj čakaš, da prideš domov. Zlasti radi smo skupaj v soboto in nedeljo. Ženska nosi tričetrt moškega bremena. Če moža ni doma, mora marsikaj narediti, kar naredi sicer on. Z dekleti, sodelavkami, pa se lepo razumemo, in to je glavno pri delu.« Silva Fabič: »Poročena sem,« pravi, »in še eden je pri hiši z vihra in bila sem v internaciji od 1943 do 1945. To je bilo civilno taborišče delovnega značaja in delali smo za industrijo, čakajte, ja, mestece VVaiks je bilo! Po osvoboditvi smo ženske zelo pomagale pri izgradnji nove socialistične domovine. Najprej sem delala kot aktivistka v raznih organizacijah. Takoj po vojni je bilo skorajda lepše, kot je danes; skupaj smo bolj držali in doživljali. Danes je preveliko razkošje, mladi ne znajo ceniti tistega težko priborjenega kruha. Saj ni čudno, ko pa niso nič hudega skoz dali, pa pač ne vedo ceniti zlahka pridobljenega. Po šestnajstih letih dela v Šumiju lahko rečem, da se je mnogo izboljšalo. Zdaj imamo stroje, še pred šestimi leti sem pekla oblate za napolitanke. To je bilo težko, ročno, umazano delo. Vloga na, žena, v proizvodnji je v tem, da izboljšujemo delo, večamo proizvodnjo, skrbimo za to, da je čimmanj odpadkov in čim-boljša kvaliteta. Moje največlje veselje pa so vnučki, ki jih bom češče pestovala od prvega julija dalje, ko grem v pokoj. Pravi ženski največ pomeni mirno družinsko življenje. Tega pa je danes bolj malo. Ob 8. marcu smo vesele, če nas kdo obdari z enim nageljčkom.« Rozalija Zibelnik: »Vozim se iz Polhovega Gradca, to je 20 km in vstajam ob štirih. Najprej moram nahraniti moje štiri otroke. Mama pa jih nato, ko grem na delo, pošlje v šolo. Enega mi pa čuva doma. Zakon je nekaj zanesljivega, moj je srečen, saj imam dobrega moža. Vedno si želim čimprej priti domov in se posvetiti svojim, ki jih imam rada. Lahko rečem, da mi podjetje uvidevno pomaga, če včasih po krivdi avtobusa zamudim. Tudi jaz pomagam, če je kdaj treba preko rednega časa, ko smo v škripcih. Tako pač eden drugemu priskočimo na pomoč.« »In kako proslavite Dan žena, kdo vas razveseli?« »Otroci mi dajo darilo in to je zame največje veselje.« Ivan Cimerman Lepinje - novi proizvod TOZD Pekarna Bežigrad Vse več je teh okusnih hlebčkov, ki jih zahtevajo kupci V bežigrajski pekarni so nas presenetili z novimi proizvodi, ki jih kupci zelo radi kupujejo. Ob obisku v tej naši marljivi temeljni organizaciji smo izvedeli nekaj o prvih uspehih na tržišču. S proizvodnjo so pričeli 9. 11. 1979 in ponudili te okrogle, 20 dkg težke hlebčke, ki so doma iz južne Jugoslavije, po trgovinah, ki jih ta pekarna oskrbuje. Prvih 100 hlebčkov so ponudili za reklamo. In že je prišlo prvo naročilo: 60 kosov za 220 trgovin oziroma odkupnih mest, kar je seve zelo malo. Toda, ko so kupci pokusili te dobrote, se je dober glas razširil v deveto vas. Naročila so poskočila in v začetku januarja dosegla številko 1275 hlebčkov. Ludvik Horvat, ki nadzira peko lepinj, nam je povedal, da se proizvodnja bliža številki 3000 na dan (28. februarja so jih naredili 2650) in da je vse večje povpraševanje. Ta proizvod so dali na tržišče s pomočjo Tozd Razvoj Inženiring. Večjo proizvodnjo si obetajo zlasti v poletnem času. Takrat se bo začela turistična sezona, hkrati pa je to čas za izlete in piknike v naravo. Ob takih priložnostih pa vikendaši in turisti radi pečejo meso, čevapčiče, ražnjiče, pljeskavice in druge jedi na žaru, ki jih pridno zalivajo s pivom. Lepinje pa so kot nalašč za dodatek k tem dobrotam! Prve lepinje so pečene okrog šeste ure zjutraj. Peka traja 12 do 15 minut pri 300° C, spečejo pa jih peki nočne izmene, ki prihajajo na delo ob 21. uri. Mnogi kupci hočejo še vroče, tople hlebčke, zato najbolje oskrbujejo najbližje prodajalne. Drugi kupci pa so zadovoljni z mrzlimi lepinjami. Kupujejo jih dijaki za sendviče, uslužbenci, delavci. Bilanca koncem februarja je že obetavna: Maksimarket je naročil 100 kosov, Supermarket 100; v bližnjih trgovinah na Černetovi ulici naročijo okrog 35, tik ob pekarni, na Staničevi, pa 45 hlebčkov. Dekleta iz te prodajalne so mi povedala, da kupci vse bolj sprašujejo po lepinjah. Mnogokrat pa jih dobijo šele ob pol dvanajstih, kar je vsekakor prepozno, same pa ne smejo zapuščati trgovine, da bi prišle v pekarno ponje. Ljudje prihajajo tudi od daleč v to prodajalno, ker so prepričani, da bodo dobili povsem sveže lepinje. Mnogo šoferjev se ustavi, delavci Slovenijaavta so redni odjemalci, tudi gospodinje ne manjkajo. Lepinje so tako v Tozd Pekarna Bežigrad od specialnih kruhov, kamor sodijo, na prvem mestu. Prehitele so prleški kruh, ki ga prodajo po 1600 hlebcev na dan. Delovni utrip v TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska Ivan Cimerman Uspešna trgovina Ivan Cimerman Zmerno in premišljeno IMa obisku v Metliki Ob obisku v Novem mestu smo si najprej ogledali proizvodnjo, da bi spoznali, kako delajo in kakšni problemi jih tarejo. V kasnejšem pogovoru nam je direktor Bogo Kralj predočil nekaj ključnih stališč in mam spregovoril o svojem delu ter delu kolektiva: »V DE Pekarna Črnomelj smo popravili strukturo proizvodnje tako, da pečemo zdaj večjo količino specialnih vrst kruha. Delež standardnih vrst kruha dosega v tej pekarni 65 % vse proizvodnje in je najvišji v Kombinatu. Vzrok za tako razmerje je nedvomno nizka kupna moč prebivalstva v tej regiji. Večina namreč kupuje predvsem navadne vrste kruha. Pekarna v Črnomlju se dopolnjuje z našo v proizvodnji tako, da lahko zadostimo zahtevam na tržišču, ki so vse večje. Količina naročenih proizvodov niha, zato moramo biti na to pripravljeni in imeti vsak hip na razpolago določene proizvodne zmogljivosti. Vemo pa, da so stroji najbolje izkoriščeni, če so nenehno v pogonu, saj se prej amortizirajo in obrestujejo, kar je osnova za rentabilnost vsake strojne proizvodnje. Kadar hoče imeti neka trgovina kruh ob 8. uri, mi pa ga lahko pripeljemo šele ob 10. uri, pa tega v novomeški pekarni ne zmoremo, nas dopolni črnomaljska pekarna. Skupaj si prizadevamo, da damo vsem potrošnikom, kar si žele, lahko pa povemo, da ta pekarna v svojem lanskem devetmesečnem poslovanju ni imela izgube. Kljub temu pa njeni dohodki niso tako veliki, da bi lahko odplačala anuitete. V letu 1980 bomo v Črnomlju povečali fizični obseg proizvodnje za 11 %, v Novem mestu pa za 5% — v primeri s predlanskim letom. Finančni rezultat, ki smo ga dosegli, se težko primerja z enakim rezultatom iz predlanskega leta, saj ga opredeljujejo cene, ki so nenehno rasle, ob tem zviševanju cen v različnih obdobjih pa taka primerjava ni povsem jasna in razvidna. Proizvodnja keksov je na svoji začetni poti. Letos nameravamo proizvesti v Črnomlju 60 ton keksov, v Novem mestu pa 25 do 30 ton keksov in krofov. Za nas v Novem mestu je peka keksov stranska dejavnost v zimskem času, za Črnomeljčane pa bo odslej glavna, saj bo zajela tretjino njihove celotne proizvodnje. Zelo dobro sodelujemo tudi s sosednjo Hrvaško, saj nam zatrjujejo, da cenijo naše izdelke in si žele, da bi zanje več vozili čez Kolpo z novomeške strani. Manjšo količino naših proizvodov vozijo na Hrvaško iz Metlike.« »Vašemu tržišču ste ponudili nove vrste proizvodov. Kako poteka ta prodaja?« »Ker manjše pekarne nimajo svojih komercialnih služb in ker smo ob vsakdanjih stikih z našimi odjemalci z njimi bolj povezani kot kdorkoli drug, ki ne živi v tej regiji, je ob uvajanju novih vrst proizvodov komercialna dejavnost nekako poverjena direktorju. Kruh prodajamo na tržišču po drugačnih zakonitostih, kot pa veljajo za druge vrste pekarskih proizvodov. Pri osnovnih pekarskih proizvodih, kot so kruh, žemlje in drugi vsakdanji artikli za široko potrošnjo, gre bolj za .gašenje požara1. To pomeni, da pečemo takšne količine, ki lahko zadovoljijo potrošnika. V regiji, ki jo oskrbuješ, se kruh po določenem obdobju in izkušnjah praktično sam prodaja. Naloga pekarn pa je, da se prožno prilagajajo povpraševanju.« Nove proizvode — kekse so tako ponudili svojim stalnim odjemalcem in proizvodnja je že v nekaj mesecih zelo porasla. Temeljiteje izkoristiti delovni čas V novomeški pekarni in slaščičarni si zelo prizadevajo, da bi racionalno izkoristili delovni čas. Zlasti imajo probleme z nadomestno zaposlitvijo delavcev med delovnim časom, če za vse ni dovolj dela, kadar že napečejo dovolj proizvodov po naročilu. Kralj nam je razložil, da si je TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska zadala nalogo, da bo rešila ta pereč problem. Zakon o združenem delu govori o reševanju tega vprašanja. Ta namreč pojasnjuje, da so delavci dolžni redni delovni čas prilagoditi zahtevam proizvodnje odnosno trga. To pomeni, da proizvodnja, ki zaradi določene vrste artiklov (hitro pokvarljivi!) ne dela na zalogo, ne more vztrajati pri utrjenem 7- ali 8-urnem delavniku, saj ga pogojujejo različna naročila, šele končni seštevek delovnih ur (tedenski, mesečni, najbolje — letni) pa nam pove, koliko nadur bomo določenemu delavcu plačali ali pa bo moral določeno število ur še opraviti. Če je preveč delavcev, ki so premalo izkoriščeni, pomeni to, da bomo zmanjšali njihovo število. Zakon o delovnem razmerju določa in zagotavlja dnevni in tedenski počitek. Sedanje stanje v novomeški pekarni še ni takšno, da bi bili vsi zaposleni delavci maksimalno izkoriščeni in celotni delovni čas povsem prilagojen potrebam proizvodnje. Tu obstoji še vrsta vmesnih stopenj. Bogomir Kralj meni, da je to njihova največja notranja rezerva. To vprašanje bi laže rešili, če ne bi pri tem nasprotovali delavci, ki s takšnim neracionalnim trošenjem delovnega časa uživajo določene prednosti. Pek, ki nima več dela pri pečeh, bi naj po njihovih pričakovanjih brez ugovora opravljal tudi druga potrebna dela, rezal kruh ali pakiral drobtine. To vprašanje pa bi uspešneje rešili v povezavi z drugimi temeljnimi organizacijami v Žitu, ki se ukvarjajo s pekarsko dejavnostjo. V korak s sodobno tehnologijo Tovariš Stevo Radakovič nam je prikazal nekaj najbolj perečih vprašanj s svojega področja dela: »V letu 1980 načrtujemo po srednjeročnem programu predvsem zamenjavo tračne peči. Da bi bolje oskrbeli naše potrošnike, nameravamo kupiti stroj za žemlje. V novomeški regiji pomeni naša proizvodnja zelo veliko, saj že najmanjši zastoj povzroči velike težave v prodajni mreži, koder nimamo resne konkurence. S svojo letno proizvodnjo 4 477 042 000 kg kruha, peciva in keksov oskrbujemo celotno dolenjsko regijo. Odjemalci čakajo na naše proizvode na 250 mestih. Na vse načine se borimo proti izostajanju z dela, pozimi pa proti neupravičenemu nadurnemu delu. Pri proizvodnih konicah so nadure nujne, če pa za 7 ur ni dovolj dela, ga dopolnjujemo z drugimi opravili. Taka dela pa nekaterim ne ugajajo! Stroje, ki jih imamo, bomo lahko bolje izkoristili z boljšo organizacijo dela, pa tudi z bolje izkoriščeno delovno silo. Ozko grlo proizvodnje je predvsem utesnjeni ekspedit v jutranjih urah. Ker ni dovolj prostora za hlajenje kruha, ga dajemo še vročega v košare, kjer se izmaliči.« Nobenih drznejših načrtov v letu 1980 Z direktorjem Kraljem smo nadalje govorili o načrtih, ki jih nameravajo izpolniti: »Načrtujemo gradnjo manjše pekarne v Trebnjem, ki bo ena najmanjših v DO Žito. Z gradnjo naj bi začeli že letos, po sedanjih predračunih pa bi stala 2,5 milijarde starih din. S predstavniki občine Trebnje že potekajo pogovori o tem. DO Žito v ta objekt ne bo vložilo svojih sredstev. Investicija bo potekala s pomočjo bančnih kreditov. Za prejšnje srednjeročno obdobje so bili značilni nekateri drzni načrti, ki pa jih nismo mogli izpolniti (1976—1980). Zato prenašamo okrog 80 % takratnih obveznosti in neizpolnjenih načrtov v naslednje obdobje. Takrat smo planirali preveč širokopotezno, akumulacijo smo dajali v glavnem za že zgrajene stavbe, za nove investicije pa ni nič ostalo. Zaradi odplačil za gradnjo Pekarne v Črnomlju imamo nekoliko nižje osebne dohodke, kot jih imajo drugod pri Žitu. Ker smo lani zaposlili nove delavce, jih letos ne nameravamo več. Kar zadeva sodelovanje s skupnimi službami, moram povedati, da jim poverjamo skoraj vsa dela, ki sodijo v njihov delokrog. Seveda pa nam vse ni mogoče poveriti, saj je med nami dokajšnja razdalja. Za dislocirane tozde je zamudno nenehno vzpostavljati in vzdrževati vezi na relacijah: stranka — tozd — SDK — skupne službe zaradi čestih telefonskih klicev in drugih zamudnih opravil. Določena samostojna služba v okviru temeljne organizacije, ki ima v svojem sestavu močan strokovni kader, pa težko nastopa v imenu celotne DO, recimo pred banko. Lažje navezuje stike z SDK.« Pred nami vsemi je torej obdobje dolge in dosledne stabilizacije, ob boljšem izkoriščanju obstoječega strojnega parka in delovne sile. Leto 1980 bo skrajno varčno, ne le za dolenjsko regijo, pač pa za vse nas. Ko vstopiš v bife ali prodajalno v Metliki, se ne moreš ubraniti prijetnega, svetlega vtisa. Tudi dekleta so vedra in nasmejana. Poslovodja Zdenka Schvveiger nam je v sproščenem pogovoru povedala o njihovem delu in pričakovanjih: »Aprila 1978 sem se zaposlila v tej poslovalnici. Naši odjemalci v centru mesta so pretežno starejši občani. Ne morejo si privoščiti kakšnih posebnih izdatkov, nekatere proizvode, ki jih prodajamo mi, si mnogokrat spečejo kar sami. V naši bližini so mnoge trgovine, ki prodajajo podobne artikle kot mi. Pri nas zavzema okrog 50 % prometa kruh, slaščice 10%, ostalo pa so keksi, bonboni, alkoholne in brezalkoholne pijače, napitki, kava in ostalo, kar nudi tovrstna poslovalnica. Prodajamo posebej aranžirano blago v košaricah ali paketih, ki jih kupujejo naši odjemalci ob svečanih priložnostih, rojstnih dnevih, obletnicah, za vsakovrstna darila... To so različni izdelki iz stekla, lesa in keramike. Keramične in steklene izdelke nabavljamo v Emoni v Ljubljani in Domu. Pet nas dela v trgovini in bifeju, v dveh izmenah. Za našo poslo- valnico bi bila ugodnejša lokacija ob novem naselju izven mesta, kjer so zrasla nova naselja, ki so zelo slabo preskrbljena z živili in ostalim, kar prodajamo pri nas. Samo kruh na tem koncu mesta prodajamo kar trije: Mercator, Kmetijska zadruga in mi. Tudi ob avtobusni postaji bi bil promet večji, kot je tukaj. Ob državnih praznikih, 29. novembru, 1. maju in ob novem letu imamo tradicionalne prodaje nekaterih artiklov, ki jih kupci ne dobe v drugih metliških prodajalnah. Lahko trdim, da smo poskusili vse, da bi izboljšali promet. Prodajamo več vrst keksov, zlasti iz DE Pekama Črnomelj. Od štirih novih vrst keksov, ki so jih proizvedli, najtežje prodajamo makove. Izmed specialnih kruhov imajo naši odjemalci najraje rženega, koruznega ter ovsenega. Iznajdljivost ob pomanjkanju blaga Poslovodkinja Schvveigerjeva mi je s ponosom zatrdila, da so se ob lanskem pomanjkanju kave dobro »znašli« in da so odjemalci dobili pri njih kavo; ni pa bilo alpskega mleka. Iz bifeja, polnega razpoloženih gostov, se je za hip iztrgala Anica Zupančičeva: »K nam naj-češče zahajajo gostje iz podjetij, posamezniki, privatni obrtniki, uslužbenci v času malice. Najraje imajo sendviče, kavo, krofe, alkoholne in brezalkoholne pijače.« Ponašajo se z metliško črnino in belokranjcem, oskrbuje jih Kmetijska zadruga Metlika, TOZD Vinska klet. Postregli so nam z njihovo specialiteto — metliško omleto in bila je tako dobra, da jo bom priporočil svojim znancem, ki tod potujejo. Tudi kapljica je prijetno pobožala žejno grlo. Anica pripomni, kaj menijo drugi o njih: »Pravijo, da je naša ekspres kavica najboljša v Metliki! Preberite si v Dolenjskem listu, kaj so zapisali o nas!« S snažnih in ličnih polic vabi imenitno pecivo. Ljudje naročajo v Žitovi črnomaljski pekarni torte za izjemne priložnosti in slavja, za dneve, ki niso kakor vsi drugi. Za 177 din dobiš enojno, za 307 din pa dvonadstropno, lahko svadbeno, čipkasto zalito torto z napisom: Mladoporočencema. Poglobimo se v številke, ki prikazujejo njihovo uspešnost in govore zase dovolj zgovorno: »V letu 1979 smo naredili za 4 870 000 din prometa. Od te vsote je delež trgovine 3 500 000, bifeja pa 1 370 000 din. Tudi letos si obetamo dobre rezultate, lanske bi radi še presegli. »Tega pa nikar zapisati!« so m' zabičale, ko sem jih vprašal, kaj si žele in pričakujejo — tako skromni želji so izrazile: miksei" za smetano in stensko uro. Prisrčni stiski rok in obljuba, da pridemo neuradno, brez vprašanj, kar tako, kot se srečujejo vsak dan s stalnimi gosti. Dopisujte in sodelujte z nami pri urejanju našega Glasnika! Dekleta iz metliške poslovalnice Srečanje ob peči Ivan Cimerman Počitniški dom Ukanc Silva Buk Vtisi iz DE Pekarna Črnomelj To je okolje za pravi počitek Pol ure vožnje iz Novega mesta do DE Pekarna Črnomelj, ki je v sestavu Tozd Pekarna in slaščičarna Dolenjska, vzbuja misel na sosedstvo. Tistega dopoldneva, smo pripotovali v Črnomelj, Sm° se pogovarjali s člani kolektiva. pbratovodja Luka Nagode, izkušeni pekarski delavec, nam je v kratkih obrisih posredoval svoje 'zkušnje in spregovoril o napredku te dejavnosti v Črnomlju: novo pekarno smo se vseli' leta 1975. Prejšnja je bila ,en urnik' z eno parno pečjo, zmog-Jhvosti 1800—2000 kg na dan. tedanja proizvodnja pa dosega Pozimi 5000, poleti pa 6500 kg, če vštejemo tudi sobotno peko. Zelo s|abo prodajamo specialne kruhe ~7 dvokilogramskega kmečkega, rženega, tudi druge vrste. Razen ruha pečemo še pecivo, žemlje, r°gljiče, buhteljne in štruklje.« "Kaj bo glavni proizvod v letu 1980 in kako dalje?« "Največjo pozornost bomo posve-1 I Proizvodnji keksov. Pri tem e'u je še veliko ročnega: tehta-nie- vlaganje testa v stroj, daja-nje v podložko, pakiranje. Pove-zfn' smo z novomeško pekarno, 1 daje naše proizvode skupno s tvojimi na tržišče. Na dan pora-lrno 4000 kg moke, skladišče Pa sprejme 35 do 40 ton. Ker se Proizvodnja vsako leto poveča za ~~79 ton, se kaže potreba po večjem skladišču. V pekarni so °°ri stroji, le kvaliteta moke ne streza, zato je kruh ,pocast‘, asti iz črne moke.« Sva govorila o težavah nočne-I a dela in mimohodih, ki nastali0, kadar gre mož v nočno zmeno, žena pa ostane doma, mi s®9av° dejal: »Pek se ne bi v e ^ženiti! Bil bi idealen dela-’ ce bi živel kot menih.« ^fU9 drugemu radi pomaga tr^roizv°dni hali jih je delale ob\P*i ob peči, dve de pa ^.roJ'u za modeliranje ke rin jJe: Stjepan Špelič, Jože ha;_i. btane Vidoš so koma PoH'■ Pr'dni dekleti, ki sta pegJah Podložke polne te: j^dica Maležič je le še ute vaL?C,': "Najprej sem 01 sm ke^Se ročno, lani pole p^° začeli s strojno proizvo 2 Pret Sem delala kot prodaj cj 0 dolo pa sem se prekv a ^0ram reči, da sem “dovoljna. Danes name™ oizvesti 216 kg keksov.« . ^dici dela še Marija V “e.to dni delam tu. Vtem po 1 ,rn bodočnost. Ropota i e,° H' težko!« S sprel ° ami trga kose testa ii iztisLv ž:el° strja’ki ga iz 1 Y Ka v enakomernih ci esto mora pripraviti že uro d atll >1 Jaz delam vse po planu! To so dnevi, ko bom iŠ V bolniški... mi SKTUlUre PESMICE H Sfsnssas,“ 1 L* Ssmssmst | H s-*-? r = I