Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 25. Iz Bejruta 6ez Libanon in Antilibanon t Damask. Naše romanje bilo bi zdaj pravzaprav že kon6ano, ker ogledali smo si tiste znamenite in svete kraje, kjer je deloval in umrl Zveli6ar naš. Toda imeli smo priložnost, da obiš6emo Se neko sosedno deželo, namre6 Sirijo, ki je že tudi slovela v starih 6asih; koga bi ne mikalo, iti na goro Libanon, kjer so rastle lepe in mo6ne cedre, ali pa stopiti v mesto Damask, blizu katerega se je spreobrnil Savel v Pavla! Zato se naša ladija v petek 6. maja zve6er še ni obrnila proti Evropi, ampak plovila je naprej eelo proti severu ob bregovih staroslavne dežele Fenicije. Ker je bilo po no6i, nismo mogli videti krajev, kjer sta nekdaj stali imenitni mesti Tir in Sidon; pa reklo se nam je, da se nahajajo dandanes tam celo neznatna sela. V soboto zjutraj pripeljali smo se do pomorskega mesta Bejrut, kjer smo se vstavili in izkrcali; pa nismo se hoteli zdaj muditi v tem mestu, temve6 z ladije smo šli naravnost na kolodvor, da se peljemo po železnici s posebnim vlakom v osmih urah, prek dveh visokih gora — Libanona in Antilibanona v Damask. Libanon pomenja toliko kakor bela gora; to ime prihaja najbrž od ve6nega snega, ki lepo bliš6i z njegovih najviših vrhov, ali pa od njegovega belkastega kamenja. Arabski pesniki pravijo, da nosi Libanon na svoji glavi zimo, na ramah spomlad, v krilu jesen in da spi ob njegovih nogah poletje. Da je to resni6no, prepri6ali smo se sami, ker vrh Libanona nas je zeblo in smo lehko z roko segali po snegu; nekaj ur pozneje nas je pa v dolini v Damasku nadlegovala huda vro6ina in smo si morali mla6no pija6o v kr6mi hladiti z libanonskim snegom; ob vznožju pa raste vinska trta in razno sadno drevje. Ni pa misliti, da je Libanon samo ena gora, ampak dvojno visoko gorovje, drugo vštric drugega, razprostira se od severa proti jugu; na sredi ali vmes je pa rodovitna dolina, ki se je nekdaj imenovala Cele ali votla Sirija. V sv. pismu imenuje se navadno Libanon le vzhodno gorovje in njegov najviSi vrh proti sv. deželi je Hermon, katerega so romarji gledali že z galilejskih gora in ob6udovali njegovo belo (sneženo) kapo. Hermon je visok 2865 m. in pošilja v dolino mnogo mokrote in dobrodejne rose; zato ga že kralj David hvali in opeva (Ps. 132, 3); najviši libanonski vrh pa šteje 3063 m., torej je trikrat višji ko naš Bo6. V sv. pismu rabi se Libanon kot podoba blagoslova, trdnosti in miline; tako govori Bog k izraelskemu Ijudstvu na pr. po preroku Ozeju (14, 67.): «Bodem kakor rosa, Izrael bo cvetel kakor Iilija, in njegove korenine bodo gnale, kakor one na Libanu. Njegove veje se bodo razprostirale, in kakor oljka bo njegova lepota, in njegov duh kakor na Libanu.» Le škoda, da so mogo6ne cedre skorej celo izginile z libanonskega gorovja; samo na enem kraju najti je Se kakih 10 starih ceder in pa nekoliko mladega nasada. Prerok David pravi o pravi6nem 61oveku, da bo cvetel kakor palma in rastel kakor cedra na Libanonu. Vožnja 6ez Libanon je bila zelo zanimiva in krasna; vozil sem se že po železnici z zobatim kolesom na visoko goro Rigi na Šviearskem ali na Gajsberg blizu Solnograda in z vrha gledal druge orjaške hribe, po dolinah pa lepa jezera; toda kaj takega, kakor je železnica iz Bejruta v Damask, menda nima cela Evropa. Železnica je Se nova, pa silno umeteljno zgrajena od prebrisanih francoskih inženerjev. Najviša postaja imenuje se Ajn Sofar in je 1487 m. nad moriem; razgled od tod o6ara tudi najbolj razvajenega Evropejca; proti zapadu sivkaslo neizafemSmorje, okoli nas snežniki; spodaj globoko pod nami vspenja se Bejrut po morskih bregovih, na drugi strani, onkraj Libanona pa se razprostira zelena rodovitna ravnina. Tukaj v Ajn Sofarju postavili so v novejšem 6asu velikansko hišo ali hotel (sirski Monako), kamor hodijo meš6ani srkat dobri planinski zrak in pit sladko libanonsko vino. Najve6a postaja Mualaka je pa že v dolini, kjer 6aka vlak pol ure, da se popotniki lehko okrepčajo; odtod pelje stranska vozna cesta v Balbek, kjer se nahajajo najve6e razvaline celega sveta; našli so v temeljnem zidu solnčnega templa obdelan kamen, ki je bil dolg 14 m. Dobro uro vozili smo se skoz votlo sirsko dolino, a potem leze železnica zopet v hribe, na Antilibanon; prišli smo zopet višje, kakor so najvisi pohorski vrhovi. Na vzhodni strani Antilibanona izvira reka Barada, ki nam je od zdaj naprej kazala pot v Damask; Barada namre6 te6e in dere sredi skoz to jutrovsko lepo mesto. Ze med potom nam je mnogo dalo opraviti radovedno vprašanje: Ali je Damask zares tako lepo mesto, kakor ga sploh hvalijo? Jutrovci namre6 6ez mero poveli6ujejo Damask in mu dajejo najlepša imena, kakor biser jutrovski, roža ter oko vzhodno in imenujejo njegovo okolico zemeljski raj. Pa še tudi zdaj, ko sem Damask že videl, nevem, kako naj odgovorim, da ali ne; ako namre6 gledaš Damask od dale6, iz kakšnega vzvišenega kraja ali hriba, boš moral re6i, da je lepo mesto, ker gleda ti ponosno v o6i, kakor kakšna orijentalska carovnica; kako lepo sedi ter stoluje v dolini ob vznožju širokople6astega hriba; 200 mošej z vitkimi minareti in Ii6nimi kupolami di6i ter zaljSa njeno lice; okoli nje razprostrta je velikanska zelena preproga, ker ve6 ur na široko jo obdajajo bujno zeleni vrti in sadunosniki. Seveda pride neposredno za zelenjem žalostna peščena puš6ava; a to nas ne moti, ker od dale6 in ob soln6nem svitu je videti, kakor bi zlat okvir izpopolnjeval lepo podobo; slednji6 pozdravljajo iz daljave orjaki Libanon, Hauran, Hermon s svoiimi sivimi glavami sirsko kraljico — 6arobni Damask. Kakor hitro pa vstopiš v mesto, pore6eš, da ni lepo, temve6 umazano in smrdljivo in prašno kakor vsa jutrovska mesta. Tamošnji ljudje so vsemu temu že privaieni in zato lehko trdijo, da je njih mesto krasno in okolica rajska, ker sta neki ravno tukaj sre6no živela — Adam in Eva. Vsaj naš dragoman nam je povedal to zanimivo novico in nam celo kazal drevo, od katerega so naši stariši jedli prepovedan sad; ko se mu pa mi smejimo, dela se hudega in vpraša: «Ali mar tega ne verujete?» «Ne!» se mu odlo6no zo- perstavimo; na to se pa on odreže reko6: «Saj jaz- tudi ne; jaz vam pa6 to pravim, kar drugi ljudje govorijo*. — V Damasku ni lepih cerkev, ne visokih javnih ali cesarskih, ne zasebnih poslopij; najlepša stavba je menda mošeja Omajadov, ki je pa bila 1. 1823. po požaru zelo poškodovana; trdnjava ali vojašnica je sicer ogromna zgradba, toda podobna je kakemu staremu srednjeveškemu gradu, ki že na vseh voglih razpada. Ulice so ve6inoma ozke in temne; pouli6no življenje in gibanje spominja zelo na Kajro, samo da je manj živahno kakor tam. Krš6anski romar in tujec naj ne hodi sam po mestu, sicer se mu lehko pripeti kaj hudega; nas so dvakrat napadli s kamenjem. Daraaščanom namre6 ni vše6, ako hodimo njihov rai gledat; ti bedasti Evropejci naj bi rajSi doma ostali, tako pravijo. Posebno slabo je tam zastopana naša mila Avstrija, ker ima za svojega konzula grškega juda Ksantupulo Alcibiades, kateremu gotovo ni veliko mar za prospeh avstrijske trgovine. Damask je silno staro mesto, ker omenja se že v 1. Mojzesovi knjigi (14, 15); precej 6asa je bilo samostalno, a pozneie ie dobilo druge razne gospodarje, Izraelce, Asirce, Perze, Seleucide, Rimljane, Arabce in nazadnje Turke. L. 635 podvrgel si ie namreč Kalif Omar Damask in od tega 6asa ostalo [e to zna- menito mesto vedno pod mohamedansko oblastio. Sicer so hoteli križarji v 12. stoletju Damask vzeti z vojaško silo in za krš6anstvo pridobiti, pa ta poskus se ni posre6il. Za nas kristjane je Damask najbolj zanimiv in važen zaradi svetopisemskih dogodkov. Blizu pol ure zunaj mesta, proti vzhodni strani zaznamlja dandanes kapelica kraj, kjer se je vršilo spreobrnenje Savlovo, ker se mu je prikazal preslavljeni Jezus in si ga izbral za svoje orodje — za u6itelja in apostola narodov. V Damasku je Pavel stanoval v ulieah, ki se imenujejo ravne, ker Bog je tako-le naro6al nekemu dobremu kristjanu Ananiju: «Vstani in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne in vprašaj v Judovi hiši po Taržanu, Savel po iraenu, zakaj, glej, moli.» Cudno zares, da so Se dandanes te ulice tako ravne in najlepže in najdaljSe, ker delijo celo mesto v dva velika dela, severni in južni. Žali Bog, da je kraj Judove hiSe v mohamedanskih rokah in smo ga smeli le od zunaj pogledati. Pa6 pa se je ohranilo krš6ansko svetiš6e z dvema oltarjema v hiši Ananijevi; nekateri romarji so tam maševali; vsem se je pa v tej kapeli glasno prebralo poro6ilo o Savlovem spreobrnenju, kakor ga nam podaja sv. Luka v Djanju ap. 9, 1—22. Na tega apostola orjaka spominjajo Se neka mestna vrata v Damasku, ki se imenujejo Pavlova. Tudi okno se kaže v mestnem zidu, kjer so kristjani sv. Pavla po noči v jerbasu iz mesta izpustili, da je mogel ubežati zalezovanju nevernih judov, ki so ga hoteli umoriti; sicer se pa to ni zgodilo hitro po spreobrnenju, ampak šele 3 leta pozneje. Prebivalcev šteje Damask 150.000 in ogromna ve6ina je mohamedanska, namre6 100 000; tako strastnih in zagrizenih Turkov kakor tukaj menda ni nikjer drugod in zato nismo smeli v ve6ih trumah po mestu hoditi, da jih ne vzdražimo; le po 5 oseb vkup smel je voditi turški dragoman. Še le 1. 1860. }e bilo v Siriji sploSno preganjanje kristjanov in samo v Damasku so jih umorili 6000, njihove hiše pa požgali in razdejali. Dandanes nahaja se tarn kristjanov okoli 40.000, toda katoli6anov samo 4000, ki pa ve6inoma nimajo našega latinskega obreda, ampak so Melkitje. KatoliSke cerkve in samostane imajo v Damasku lazaristi, fran6iškani in jezuitje; najbolj priljubljeni so lazaristi, katerih cerkev je tudi najlepša; posve6ena je Brezmadežnemu Spo6etju M. in je vedno krasno okin6ana, posebno lurška kapelica. Ženske, ki so v soboto zve6er prihajale v cerkev, so bile prav dostojno oble6ene in zavite v široka bela obla6ila; samo lice jim je bilo prosto, pa tudi bledo. — Fran6iškanska cerkev je posve6ena Spreobrnenju sv. Pavla; blizu vhoda je žrf ali raka, v kateri po6ivajo ostanki tistih 8 fran6iškanov, ki so umrli mu6eniške smrti 1. 1860; na mramornati plošči so zaznamovana njih imena. Med njimi nahaja se tudi P. Engelbert Koland, ki je bil rojen v ciljski dolini na Tirolskem; njegovi sorodniki prebivali so blizu Lankovic; 6. vikarij mariborskih oo. fran6iškanov, P. Ludovik so mi pravili, da sta si bila v novicijatu tovariša in da jim je ve6krat tožil, kako mu je težko pobožno moliti, ker ga razne skušnjave nadlegujejo; dostavili so Se: Ne bil bi mislil, da bo ta kedaj še mu6enik; toda ker se }e dobro vojskoval zoper skušnjavca, podelil mu je Bog milost mu6eništva. Preganjalci, (ki so se imenovali Druzi), so zahtevali, da naj Koland z nogami tepta sv. križ; on seveda tega ni storil, ampak je začel navdušeno oznanjati križanega Jezusa; na to so ga napadli in njegovo telo raztrgali na ve6 kosov. Najbrž še bo sv. cerkev te mu6enike prištela svetnikom. V isti cerkvi je tudi pokopan kapucin o. Tomaž, katerega so judje 1. 1840 umorili in njegovo krv bojda vporabili pri svojih bogoslužnih obredih; takrat se je po celem svetu govorilo in pisalo o tem strašnem dogodku. Francoski jezuitje pa imajo precej borno cerkev na onem kraju, kjer se je narodil cerkveni u6enik sv. Janez, s priimkom Da- maš6an. O6e tega svetnika je bil namre6 imeniten turški uradnik v Damasku in nadarjenega sina je podučeval v krš6anski veri neki menih, katerega so bili roparii iz samostana Mar Saba kot ujetnika tu sem odvedli; da je pozneje v tem samostanu blizu mrtvega morja tudi sv. Janez D. živel in v visoki starosti umrl, sem že poprej nekje omenil. V nedeljo zjutraj sem jaz maševal v tej jezuitski cerkvi pri glavnem oltarju in tudi nekatere vernike obhajal; 6udno in novo se mi je zdelo to, da so obhajanci sami drug drugemu podajali srebrno skledico (pateno) in jo pred seboj držali, da se ne pripeti kakšno onečaš6enje Najsvetejšega. Tamošnji katoli6ani bi radi postavili na rojstnem kraju sv. Janeza D. lepšo in ve6jo cerkev; a to morejo dose6i in dovršiti le z milodari dobrosr6nih evropskih kristjanov. Spodobilo bi se res, da bi se lep Božji hram vzdigal nad podobo tega slavnega DamaS6ana, ki Je vedno neustraSeno zagovarjal katoliški nauk o 6eš6enju blagoslovljenih podob svetnikov in svetnic Božjih. Mogo6e, da bi kdo rad vpraSal in zvedel, ali smo si (razun gostilnic, v katerih smo preno6evali) kakSno jutrovsko hiSo tudi znotraj ogledali? Ker sem namre6 poprej rekel, da ni videti lepih hiS v Damasku, bi lehko mislil, da so tudi znotraj borne in zanemarjene; temu pa ni tako, ker lepota jutrovskih hramov se ne kaže na zunaj. Velika hiSna vrata so vedno zaprta, in zato smo morali krepko trkati, ko smo hoteli obiskati hišo bogatega Damaš6ana; najprej se pride v mali preddvor ali lopo in od tod še le v pravo stanovanje, ki zelo spominja na stara rimska bivališ6a. Mislite si precej veliko, štirivoglato dvoriš6e z vodnjakom na sredi; ob podolgovatih straneh so pokriti hodniki; ob nasprotnih krajših straneh nahajajo se pa lepe sobe, dvorane z umetno izdelano opravo, spalnice, kopališ6a in drugo; mislil sem si, da bi mi bivanje v taki orientalski hiši zelo ugajalo. — Obiskali smo tudi neko turško kavarno; ker mohamedani ne pijejo vina, zato ne zahajaio v kr6me (ki so navadno le za tujce), ampak po kavarnah srebajo kavo in kadijo tobak. Cudna je pa6 taka kavarna; vse je tiho v njej in mirno sedijo ljudje po turškem na6inu na širokih zolah; ne govorijo ni6, ne berejo 6asnikov in tudi ne igrajo ne; le v6asi sežejo po 6ašici 6rne kave, vedno pa vlečejo gost dim iz posebnih pip (fajf), katerim se pravi nargile; na tleh stoji steklen, z vodo napolnjen vr6, skoz katerega je napeljana dolga cev, da se dim celo ohladi, preden pride v usta kadil6eva. Reklo se nam je, da je za pravega Turka poglavitno vsakdanje delo in veselje, na tak na6in tobak kaditi in kavo piti. Ko smo mi prihrumeli v kavarno, so se le malo ztnenili za nas, kakor bi se celo ni6 ne brigali za ves drugi svet, ker so zadovoljni s svojim raiem; le takrat so se nasmehnili, ko so od zadej zapazili, da se nek romar naslanja na kad in se njegova obleka v vodi namaka. SploSni mir so le postrež6eki motili, ki so po kavarniškem vrtu hodili in z velikim krikom kadilcem ponujali žare6e oglje, s kleš6ami ga drže6. V tem velikem mestu Damasku ne izhaja noben 6asnik in ni nobene tiskarne; zato pa ostane turška vednost in omika vedno pri starem, da je je namre6 toliko kakor ni6. V pondeljek 9. mainika peljali smo se po isti zanimivi poti, katero že poznamo, prek visokih gora nazaj v Bejrut. To mesto je sicer dandanes važno, posebno v trgovinskem oziru, a obširneje ne bom o njem govoril, ker smo se le nekaj ur tam mudili. Skupno smo obiskali le jezuitsko cerkev sv. Katarine in pa velikanske zavode, katere vodijo oo. Jezusove Družbe; imajo namre6 nižje in srednje šole in vseu6iliš6e za vso mladino brez ozira na vero ali narodnost; njihova tiskarna je naiboljša in najve6a v zapadnem delu Azije. Tu sem bi naj prišli tisti, ki vedno v 6asnikih obrekujeio u6ene in pobožne Jezuite in hujskajo zoper nje; sicer, 6e bi tem pla6anim hujska6em mar bilo za resnico, bi se tudi doma lehko prepričali, da Jezusova Družba povsod razširja le krš6ansko vero in omiko, ker jo vodi prelepo geslo: Vse k ve6i 6asti Božji!