Posamezna ssteirillssfc stane X Din. Lefo IV.f šlev-136. V Celfu, foreR dne 28. novembra 1922» sustain Mm v ptratu Stane tetno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice In zahvale 50 p. Posaxnexna Stcvilka stane 1 Din Iztiaja vsaK torek, čemek In soboto. Urednifttvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St 35. Upravniitvo Strossmajerjeva ul St 1 pritlKije. Telefon St 66. La Račun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. ¦* Shod doitio&ratske stranke v Ljubljani. Dne 26. tm. sc je vršil v vdiki dVo- rani Kazine shod demokratske stranke ^ Ljubljana katerega se je udeležiJo toliko zborovoicev, da ie bila zasedena tuGI gaterija. in irh ie moralo rmiogo stau v predsobi. Zborovanjc je dokazalo, üa stranka vsled izstopa negaterih članov ni nič izgTtbila, ampak da se je še ojačiTa. Opaxilo se Je veliko iiovih pristašev, zlasti državnili in zasebnih nzvmešceu- cev. Podpredsedntk dr. Puc je bil pri vbodti v dvorano burno Pozdravljcn. Ka- dar so govomiiki povdarjali uaTodrto c- diatstvo in zvestobo do narodne in na- predne stranke ter izrekli obsodbo naö dezertern stranke, ie dvorana odmevaja odobravanja. Podpredsednlk JDS Josip Twrk ie otvoril shod. pozdTavil doSIega posfctnca. prof. Reisneria in dal besedo nosilcu liste prof. dr. Vidmariu, ki ic iz- vajaj sledeče: Ljubljana ni več tisto malo mesw nekdanje avstriiske neznatne province. Vihar svetovne vojne je zlomil okove, ki so stiskatf duševno in gospodarsko z"lv- Uenje Ljubljana Ljubljana je danes va- žen centrum industrije in trgovine, po- stala je umiveTzrtetn-o mesto. Duäevni preobrat Ljubljančanov pa še vedno ni slodil velikim zgodovm- skhn dogodkom. Ozki duševni horicont še vedno gospodari. Avstrija- ic utepla LjuMiančanom preprrčanje. da nimajo pravice do dušcvnejca in materijatnega bla&ostanja in da nioraJo živeti Ie v o»- kem svoiem krogu. Ta sugestija je vir a\ionomizma, vir klerikalizina. vir, na žalost zajedničarstva. Klerikarizem vzdržuje nekdanji tiu- čevi diktat, ki je šel svq.I čas z Dutiaja pTeko Rhna, ki tla^i danes del našega naroda, Prhnorce. NazadnjaStvo Je (XV- cep8o /z naprednih vrst nekai starejslh gospodov. To je razumljivo. Ko nam Je gospodaril Dwnaj, ko smo sc zaklenTIl duševno za Karavanke. ko smo bili ocv rezani od Hrvatov in Srbov, je bil v Ljubljani vsak doktor velik zospod. Da- nes pa žrvi Ljubljana moderno življenje. Danes jc tudi delavec gospod. In tako je prav. Le delo m zmožnost vstvarita tno- ža, ne naslov in prrvilejdji. DemokratJ- zem ne pozna razrednih razločkov tem- več sarno državljane. Tega ne morej-o prebolevi nekaten I nažtiidirarti gospodje prvaki. Razumem j nemirnost, s katero opazujejo neumorno j d-eto naših ljudi, pred vsem dr. 2crjava, ki hoče biti ne gospod; atnpak saino v«- \ik delavec za narod hi državo. Uis tu- če naprej, vstal je nov, velik narod ju- goslovanski in njegova Driliodnjost jc samo delo. Mi Jugoslovani ne potrebu- jemo diktate iz Riina, ne iz Moskve, s«- vereni naš narod si bo drktiral sani. De- -niokratska stranka ne bo iokala za od- padniki. Pakazati jim hočenio, da gre tn- di brcz njili. Ljubljana danes dela. Cela vrsta in- dustrijskrh podjetij je zrasla iz tal. Ljurj- Ljana se niora pobrigati, da bo res r>o- stalo veiiiko industrijsko mesto. Industn- ji niora preskrbeti električni tok, zidatl inora elicktrarno. Ljubljana pa mora tuül poskrbeti, da bo trgovsko mesto. Trefca je preskrbeti hladihiico, urediti klavnlco, cestno železnico. To so gospodarski pro- blemi, ki se ticejo inestne občine. V pr- vi vrsti mora dobiti občitra upravo, ki bo delala. Nihče ne veruje, da bodo zast-opn&a' takozvaneffa delovnega ljudstva deiart. Oospodarsko delo se z demagogijo ne da sprijazniti. Isto velja za zajedničarje. Demokrati ljitbi'nio državo hi narod. Za cast m častna. mesta nam ni. Naša stran- ka ima od Vardarja do Triglava svoj doim, svoje fuiikciie hi svoj upliv. Demw- kratska stranka ie dostt močna, da ie nc bo treba pri ureditvi mestnesa gospodar^ stva pehati se za trenutnimi uspehi. V stanu bo vedno in povsod držati sc ao- spodarskega rezcwia. Omenjeni gospo- darski problemi so za našo stranko res problemi, katerih se bo lotila z vso res- nostjo, katere bo reševaia z vso rreob- hodüio potrebno previdnostjo. Za našim bodočim deinokratskim mestmrn zastopom stoji mogočna j^go- slovanska straitka. Ta velevažni politič- iii faktor bo znatno olajšal cospodarsko delo. Potrebovali bomo tuj kapital. Ce pa zidamo z dolarji ali švicarskimi fran- ki, si jih nioramo izposoditi. Kdo bo po- sodrl boljševikom, krščanskim in nekr- Sčanskim? Kdo bo posojeval ncznatnl Zajednici, ki v državi ne pomeni niče- sar? Le demokratska stranka garautira mestu kredit v inozemslvn, ona mu za- srgirra trajno pažnjo in zaščito države. Politično delo je zame. ki sem itak silno zaposlen, težko breme. če sem po- stal politJČTio aktiven, me je k temu prj- silila dolžnost nasproü stranki. nasproti Ljubljani, kjer sem rojen, nasproti or- žavr. Uskoki so nas zaQustilu na njihovo mesto mora stopiti tn je stopila novn vrsta bojevnikoi: za narodni napredfk. Očiščena in s tern ojačena demokratsKa stranka stoji v boju kot en mož. SedaJ ni več onialiUrvcev in zaspancev med nami. Nam nasproü stoje stranke, kate- rih dosedaj nismo poznali. Na obeh stra- neh vkilwno le ljudi, ki so zatajili svojo prcteklost. Mi pa smo, kakor smo ved- no bili. Mi odini bomo še vedno, kar smo bili. Ko je govornik koneal, je ceia dvrorana frenetično ploskala in burno v7,kKkala. Pri'dsednik Turk je podal nato bc- sedo dr. DLiiku Pucu, za njim je govorft poslanec Reisner, ki je im-el globoko za- miSl-jen govor hi ki izvira iz globine n»- omajanega poštenega prcpričanja. Nato so govor ill še Peter Sterk, Jo2a bek5 m Franc Stare. Shod je zaključil predsed- nik Turk, povdaTJajoč, da ie tudi to zbo- rovarcje dokazalo, da je demokratska stratnka kot edina principielna in dosled- iia stranka gospodar situaciiei. Slab svetovalec. Pod rem nasJovoTii prinaša tržaška »Kdinost« sledeče: General R. Bencivenga, ki tu pa tarn rad prireja pohode tudi na polje vnanje in notranje politike in razlaga svoia na- Ziranja po italijanskih listih. je razprav- ljal v «Piccolu» od pretekle sobote o nc<- varnostih, ki grozrjo vsled dogodkov na vzhodu. Razlaga, da sedanji položaj ni prijeten za zaveznike. Ne misli sicer, da bi zmagoslavni Kemal nameraval kak si- len sunek. Posebno ne, če se države sporazuma pokažeio edine in se zdru- žijo za enotno postopanie v balkansklh zadevah. Dogovoriti se morajo vsaj gic- de glavnih črt o vprašanju uredbe nove Turčije. In sicer poprej, nego kvas vojne razvname vrvenje med premaganimi evropskimi naTodi, ki hlepiio po mašče- vanju. Zlasti še, ker jih njih žalostni Kospodarski položaj tira v obup. Raz- pravlja,joč o razliki v smernicah politike posameznih evropskih držav napram homatijam na vzhodu in posebej še na Balkanu, naglaša Bencivenga, da bi ino- gle posebno za Italijo nastati hudc po- sledice, če bi prišlo na Balkanu do n*- varnih zapletljajev. Nevarnost pomno- žujejo tudi sklepi skupščine v Angon, da. se kalffat premesti iz Carigrada in povrne Arabocm. To bi dalo Angliji mo- žnost, da si potom kalis a usvoji protek- torat nad arabskrmi plemeni. Nagla5a to v dokaz, da se interest Francije in An- glije na bližnjem vztoku tudi v tern krt- ti^nem trenutku križajo ter da tr dve dT- žavi z različnih vidikov presojata vpra- šanje mifu ali vojne na obalali morskih ožin. Za Italijo pa da stoji vprašanje dru- gače. Zanjo ni mijvečja nevarnost v tern, ker bi se nioglo zgoditi ob morskih o- žimih, na DaTdanelah, ali v, Traciji, ali Mali Azrji, niarveč v zmešnjavah na Balkanu, ki bi inn mogk) slediti pove- čanje Jugoslavije. Interes Italije ne za- iiteva, da bi kazala Turkom zotoe, mar- več je general Bencivenga za to, da se Turks povrnejo v Evropo in to ne le radi ravnovesja na Balkanu, anrpak tudi za- to, da se zajezi slovanska poplava. Nje- mu ne bi brio neljubo, če Turki poženejo Prancoze iz Sirije- Priznava potrebo, da Italija pošlje na bližnji vzhod vojne ladje in vojaštvo, da s tern pokaže svojo solidarnost z zaveznikr. Doprinesinio' Le to žrtev, ali nikar naj ne bo Italiia pre- več uslužna v tern pogledu. Na podlagi teh izvajanj prihaja ge- neral Bencivenga do zaključka, da naj bi Italija ne pošiljala svojih sil na vzhoS, marveč na meje Julijske Krajine! Tu da more uveljaviti svojo moč in svolo vo- ljo, če hoče res p^eprečiti zmešnjave na Balkanu. Na vsak način pa je jasno, da so interesi treh velesil sporazuma Italije, Francije »n Anglije na bližnjem vzhodu navzkrižni in zato da mora biti tudi pc>- stopanje Tazlično. Dočim sc skrb Tran- cije mora usmerjati direktao k morsk?m ožinam, pa siHio ItaKjo njeni interesi k: budm pozornosti na svojih mejah. Polifiöne vesfi» tfrvatski blok. Dne 25. tm. je imd Hrvatskj bJok svojo sejo, na kateri se Je sklenilo, da se izključiio Prankovcl 12 bloka. Radič je bü pooblaščen, da na- datjuje akcijo glede sporazuma in pr«- hoda Hrvatskega bloka v skupščino. Vsa, iavnost je pozorna, kaj bo ukrenil Radič, ali bo šel v Beograd ali bo prevaril svo- je zaveznike in vse one, s katerimi je dosedaj razpravljal. Demokratski krogl naglasajo, ako se hočejo zastopniki hr- vatskega bloka z DavidoviCem in Pro* tičem razgovarjati, se mora to zgoditi v. Jnles Lemaitre: Kralji. Ko so se dvorjani uvrstili na obeh straneh prestola, je kralj Kristlan, zcio star, bledega obraza s sivo brado, Izpre- govoril z močnrm zapovedujočim, neko- üJco meketajočim glasom: »Qospod veliki kancelar, 5e hoCew, zaäiite.« Veliki kancelar, ?roi Moellnitz, sto- ječ pri štirioglati mizi, je odvil perga- ment, na katerem je visel velrk rudeč kraljevi pečat, začel je počasi brati, povdarjal je stavek za stavkom kakor nadškof pri oficiju: »Mi, Kristian XVIM po božji milosti kralj Alfanije, vsem navzočim pozdrav! Uvažujoč, da nas starost in bolezen, ne da bi zmanjšalt gorečnost za dobroblt uašega naroda, ne pustita več delovati, kakor zahteva naša želja, poverimo vso našo oblast našemu najstarejšenru sinu in dediču, Hermanu, princu Marburga, vojvodi Fridanije in sicer za eno leto, §teto od današniega dne. Ukazujemo \sem podanikom, vsem častnfkom nase voiske na suhem in na morju, vsem obla- stim, upravnikom in funkcionaTjem, aa se pokore prhicu marburškem kakor nam samim. Kličemo božji blagoslov na princa Hermana, da bo izvrševal z mo- drostjo in previdnostjo v najrečjo konst naših podanikov oblast, katero mu fz- ročamo. Pisano in zapečatcno z naSrni kraljevim pečatom v naši kraljevi paia- či v Marburgu 20. maja v tetu mvlosti 1900.« »Gospodje,« je rekel kralj, »pova- bimo vas, da se pokloiiite marburškemu princu.« Prmc Herman, najstarejš? kral]ev sin, je stal na desni strani prestola. Star šestintrideset let, srednje postave, s ko- stanjevo redko brado, visokega čela, tN nih pcitez, je nosil generalsko uniformo, ki mu ni nič kaj dobro pristojala. Imel ie l>olj izraz univerzitetnega profesona, kakor princa vojaške hiše. Defiliranje se je priöelo. Prva je šla kraljeva princezinja Vilhelmina, bila je mirne lepote in sicer mrzlega značaja, a sedaj ni mogla skrrtl izraza veselja in zmagoslavia. UstavITa se je pned princem svojim soprogom »n ga pozdravila na način, kakor se je na- učiJa na malem dvoru nadvojvode. svo- jega očeta. Skrbno je čuvala obrede stroge etikete Alfanije. Na ta dolgi pozdrav, spopolnien 5e s šumenjem dvorne obleke, ki se je vle- kla za njo, je princ odgovoril z žalost- nim smeihom. Prijel je njeno roko in Jo poljubil. Ko se je princezinja zopet vrnfla na svoje mesto, mu je kralj dal znamenje, naj se približa. »Kako je sinko moj?« ga je vprašal tiho starček. »Prav dobro, Sir.« »Zdel se mi je včeraj nekoHko bled, povedali so mi danes zjutraj, da ni pre- živel dobro noči.« Vilheimina je povzdignila glas: »Ne vem, kdo vam prinaša take vesti. Vil- helm je nekoliko bolehen in nervozen, kakor so navadno otroci izvanredroe nadarjenosti. Toda za njegovo zdravje me ne skrbi, treba ie, da to vsi znajo.« »Toliko boljše. hčerka moja, tollKo boljše,« je rekel kralj in ga potolažil z migfjajem roke. Princ je sprejel medtem Cestitke princa Otona, svojega mlajšega brata. Oton je priklonil afektirano svojo viso- ko postavo, rudečo špičasto brado H dolg nos ter ponavljal: »Moj pokJon, dragi brat, moj po* klon.« Herman je odgovoril: «Sprejmem ga hvaležno Oton. U«» pam, da je udan in prepričan sem, da mj ne bodete povečali težavc pri mojem delu.« »... Ne razumem, kai hočete reči,« je zagodrnjal Oton. Toda žei je Hermam nervozno podal roko princu Renodu, visokemu mladen!- Lu, širokega čela in zelo lepih oči, kl je nekaj zajecljal in najbrž iskal primeren stavek, nazadnje pa ie na lahko konüaJr; »Pomilujem te, ubogi Herman.« »Hvala lepa, dragi bratranec,« ie pristavil enostavno dedni prlnc. »Hvam lepa, da si prišeJ, stalo te Je precej na- pora.« Renod se je oddaljil s prezirljivo in nemirno hojo, kakor človek, ki se )• odvadil teh ceremonij. Mesto v galno u- niformo, do katere ie imel pravico, je bil oblečen v navadno dvorno. Bilo inu Je, kakor se je zdelo, nekoliko nepriliLno> da se je s svoio prlprosto oWeko razU- kovaJ od. ostaJüyh dvorjanov. bilu« L. i S O V Ä DOÜÄ» ,. 'n*',,'';•„ *^- Zagrebu ali Beosradu. Neki Clan fcrvat- *kega ibioka je rzjavi! dopisniku »Tribu- ne«, da pričakuje vsa ravnost že mesec dni, da pride Hrvatski bJok v Beograd. Cc bi \M\ sigurni, da bi vrgli vlado in stvorÜi novo kombinadjo, bi imel njihov prihod pomen. Pravi nadalic, da so sklenili, da ne pridejo, dokler ne dobijo garancij, da bo ta parlamcnf sc nekaj časa delal. Ameriški detegati tia Diiruvui kon- ferenci, Due 25. tin. so posckK ameriški dele-gati na konfercnci v Lausanni prvi- krat v debato. ChiJd jc izjavil. da je pri- šei čas, ko mora tudi Amerika zavzeti svoje stalršče. Wa'shingtonska vlada nc nwTe priznati nobenih teritorialnih a!i { gospodarskih posebnih koncesij s Tur- i čijo. Nastop Amerike veseli Turčijo, maiij pa ie všeč Francij? in AngUji, ker jiina Amerika krati dosedanjo politico prostih rok v Ortentu. Zlasü se bojc An- Xlezi, da bi Amerika načda kočljivo ffio- sulsko vpraSaiije. Iz seje neiuškega parfamenta. 2e na vse zgodaj je bila due 25. tm. nemška zbornica nabito polna. Pričakovalo se Je otdlocitve proti novemu prehranjevalne- mii ministru dr. Miiller-Ponnu. kateremu ocitajo socijalni demokratl. da ima zvc- ze z renskimi separatisti. Državni kau- celar Cuno je izjavil, da ic dr. Mfiller- Ponn odstopil. To ic prvi slučaj v Nem- cijr, da ie moral novi -minister takoj ob nastopu vslfed osebuih napadov odsto- piti. Oledc rtalijanske politike ie izjavfl poslanec dr. Streseman, da je v Skooo Nemčiii. Kar se tiče Francije, ni bila Se nikdar takt) močna, kakor sedaj. Z Amc- tUio jc treba skleniti boliše srospodarske zveze. Koncčno so izrekli Cunovi vladt zaupnico. Poslanci angorske skupščine v Ca- rigradu. V Carigrad je dospela delega- cija 19 postancev angorske narodne skupščine, da prisostvujeio ustoličenju novega kalifa. Množica jih ic navduseno pozdravljala. Turške inejne zahteve odkloajene. Podkomisija ortentske konference v Lausanni je odklonila vsc zahteve an- gorske vlade, Odklonila se ie tudi za- hteva nai se predmestje Karagač s ko- kxlvorom Odrina priključi Vzhodni Tra- ciji in vnie Turčiji. Marica ostane meja- Plebisrit v Zapadni Traciji odpade. __ SEJA ODBORA KRAJEYNL ORGA- NIZACIJE JDS V CELJU skupuo z JDS občinskitni odbornikl za niesto Celje in •bčino okolica Celje s© vršl danes v pon- deljek 27. tm. ob S. uri zvečer. Lokal ie razviden Iz osebnih vabll. Celjske moviee» LJUDSKO VSEUCILISCE V CELJU. Danes pondel]ek 27. tm. predavanlo: *O odnošajih Južnih Slovenov prema ka. toliškl crkvi in papežoni v sredniem ve- ku In 16. stoletju za protestaittske dobe«. Prlstop tudi nečlanom dovolien. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V sredo 29. tm gostovanjie maribor- skega narodnega gledališča v Celju — abonement predstava »Revizor<'. zače- tek ob pol 8. uri zvečer. — V četrtek 30. novembra' ob 8. uri zvečer gostovanje iiuUjanskega narodnega gicdal&ta • izven abonement —- «Svatba Krečinske- ffa.« Gremij trsovcev Celje naznanja vsem svojim članom, da ostane jo trgo- vine diK- 1. decembra tJ. radi proslavc ujediiijenja celi dan zaprte. Načelstvo. Osebne vesti. Višji okra.ini zdravnik dr. Ivan Vurčon, ki ie bil dodeljen sant,- tetni lipravi v CeJju, je postavljen v stanje pökoja, -okrajni tajnik Martin Le- lenko pri tukaišnjem okrajnem glavar- stvu pa ie začasno upokojen. Porota v Celju za leto 1923 se vrSl prihodnje leto pri tukaiiniem okrožnem sodižču due 5. marca, 4. .jnnii.% 10. scy- tcmbra in 3. decembra. Društvo lesnJh trgovcev. Včerai 21. j tm. se je vršil v hotelu »Balkan« usva- novni občni zbor društva iesnih trgov- cev. Društvo bo obse^-o politične okra- je Brežice, Celje in Kotijice ter sodne okraje Rogatec, Šoštan.i in Sluvenjgra- Zadeva celjsklh pekov pred sodlščera. CeJjski peki so bill toženi pred okrajnim sodiščem, da so prodaiali premajhne zenilje. Te dni so se tnorali zagovarjati. SodiiŠče se je prepricalo, du se je večlna držaia predpisov gledc cenc krulia, vsled čč«ar so bilr vsi. razun enega nproščeni. Iz ruskega ujetništva se je vriiii 25. tin. Emii Matjaž iz Celja. Miklavžev večer prLredi Nar. Citai- nica v Celju v torek 5. dec. ob 8. uri zv. v veliki dvorajii Narodnega doina. Običajni Andrejev seiein se vrst v Celju v cetrtek 30. tm. Namesto venca umrli gdč. Cirili Zu- pančič je darovala gospa Gregore 200 K za nakup šol. potreb^čin ubogiin učen- kani mestne dekliške osnovne sole v Celju. Iskrena ii hvala! — Vodsfvo. (Kino Gaberje. V torek 28., sredo 29. in v četrtek 30. novembra krimmalna drama »Spokoniik«. V glavnf vlogi Paul Askanas. ¦¦¦ ¦ - - ' i Prosveta. Suifonični koncert. Bhiički: Ekvino- ciio. Overttira. Skladba je jugoslovan- skega znaca'ia, poslusalcu uniljiva. Bee- thoven: Sinfoniia v C-molu je eno nai- boljsih del tega prvaka klasikov, ki se proizvaja v cvropskiii koncertnih dvo- ia uto- lažiti z ničem. Zagrozi nru s poklnevnlco, V trenutku, ko ie set Renod mimo dvojne vrste dvornih dam kraljcve prm- cezinje: j»Vam se ne vidi, da bi se kaj prida zabavali,« ie zaS-.'petal za njim ženski Renod se je pbrr.il. B'li jc slabotna fcoseba, delikatne zimanjosti, motnilt oči, gostih rudečkastib las, k! ga ie tako pn- jateijsko nagovorila. »In vi, gospodlčna Prida?« je rekel princ domače, kao se pa nianj na cesti Montmartre. «fn kai delajo v Parteu?« *Precej čudhe stvari. Pečajo se * .vodaltzmom hi skrivnimi znanostml, ka- kor ie bifo pred sto In dvajsethnl led, za časa revoiucfte in Mesmoria. Tolstujeio in se vnemajo za špiritizem. Izbnmnne sta dve ali tri stavke, ena za drugo, nič veČ n.i živahnosti, kakor je bila navad- no po salonih. Seveda finančne težkoče so pač povsod, pridružik so se jim sla- be letine, podnebje se je popolnoma spremenilo, žc petnajst let ni nobenc spomladi. Denarja primanjkuie. Ljudje se nič več ne zabavaja, razun nespa- metno. Vsak mislt: »Za menoj je lahko konec sveta.« »Da ... Konec starega sveta.. .* Fri- da je izgovorila te besede skoro sloves- no, kakor bi jih govorrla sama sebi in bi zasledovala neke notranje sanje. Renod je odgovoril: »Mogoče> Čez nekai časa je pristavU: »Ce se ne motim, ste živcli v "rartctiii, gospo- dična?« »Da, tri leta.« »Ali jo Liubite?« »Iz vsega stca-s »Zakaj?« «Žato ker scm našla \ tei doželi sptoSsto na'jmati] hkiavSčine in naives dobrotljlvosri in vse te tarn sto let pref kakor drugwl,« (J)alje prlh,) češ kimalu bo poldan in takrat ga n&I odnese »baba^. Kar se odpro duri, v sobo stopi poldmesvnica ter /ahteva n«- [)o.s1ušjil> dete. Mater obide groza; s vStraiiom se prekriža ter stiska dete v naročie. A poldbneviiica se ji vedno bolj in bolj trfiža. v obiipu zakriči mati na pomoč. V slolpu bije ura dvanajst; mož pride h kosilu ter osupnjen naide na rlc-h ležečo ženo, ki pritlska na grudi nirtvo dctc. Snov »Ubežnega kraija« od Osterca je Levstikova istoimienslca "balada. f em- na noc, zvezde so iitri;ija>o. Preinagani kralj beži na konju pred sovražniki. Na- enkrat se konj vzpne pred prepadom in ustavi. Kralj leže na pla^c ter zaspi. Sa- nja, da je on zmagovalec, vse se veseii. Sovražne čete dcfiliraio prod njim, žena in hčerka ga pozdravliata. Niegov res- nični položaj se in« dozdeva kot mucen sen. Vrhmiec slavija, krali \"Staine, hoteč objeti ženo in hčerko ter jima gre v ob- jerri — v prepad, za njim splašeni konj... Zopet mirna noč, le črički se oglašajo. Makedonske igrc je serija kompozicij kapcJnika ni komponista Majera. Pisane so v na-činu Dvofakovih»Slovanskih ple- sov«. Razvcseljivo ie, da je skladatelj — rodom Cell — izborno pogodil jugoslo- vauski ton ter bo nam ustvariJ len cik- lus tipično naših orkestralnih del. Igre so pisane za velik orkester ter zvenijo zelo polnobarvno. — Pokažimo, da vo- mo ceniti kulturno prireditev te vrstu ter se udeleziino koncerta po'.nostevil- no. — Koncert se vrši. 2. decembra. v veliki unionski dvorani. predprodaja vstopnic v trafiki Kovac. Kralj Peter I. Osvoboditeli. Spomi- nu Velikega Kralja Osvoboditclja — tfje- dinitelja zbral in priredil Jakob DimnlK, Sol. ravuatelj. V Ljubljani 1922. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učitelj- skega konvikta v Ljubljani*. Tiskala U- čiteljska tiskarna. Cena 16 Din brez po- stni'ne. To je naslov licno vezani, 130 strani obsegajoči spominski knjigi, ki bo dobro služila šolskim in učiteliskim knjl- žnicam, čitalnicain. bralnim driištvom, narodmim knjižnicam, ter tudi vsakemu posameznemu učitelju in učiteljici od nuših držjivnih praziiikih in pri zgooo- vinsk-em pouku. KnjiRa, ki io krase slike kralja Petra I. Osvoboditclja, kralja A- leksandra I. in Karadjordja (Cniega Jii- rija), ima stiri poglavja in siccr: I. Nje- gov'o Vcličanstvo Kralj Peter I. Osvc- boditelj itmrl. (23. sestavkov.) — II. Ve- ličastn«i zadnja pot kralja Osvoboditelja. (10 sestavkov.) — HI. h življenja kralja Petra I. Osvoboditelja. (36 zgodovinskih pripoved:k hi anekdot.) — IV. Karadjor- dje (Crni Jurij) — ded kralja Petra I. (20 aTiekdot, nied temi 12 v srbohrvat- skem ieziku.) Knjiga, ki ji je da'la Uči- teljska tiskarna prav lično opremo, je zaninriva po .vsebini, času primer.ia in potrebna. zato jo prav toplo prrporöCa- [ mo. Naroča sc v Učiteljski knjigarni m- v vseh drugih knjigotržnicah. Ivan Biziak: GOSPODARSTVO OKROŽNEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAV- CEV V LJUBLJANI. Okrožni urad za zavarovanje dclav- cev za Slovenijo je prišel v last kleri- kalnega predsednilia. kj gre začasno s Kocniurjem čez dni in strn. Iz teh vrst bo razvidno, da jc ravnatelj>tv;o ome- njenega urada samo ena brezdclavna skupina, koja Se ni lieSila niti ene prošnje ali pritožbe reehiim potom, razun vjira- Sanja. ambulatorija v Ljubljani. Ako se član ravnateljstva iiiteresiTa za kako vprašanje v tern zavodu, lahKo čaka na pojasnila brezkončno. Tako «c ve niti en clan ravnateljstva, v kakcm stanu se nahaja uradništvo tega zavooa, ker se to vprašanje se ni rešcvalo v itv- beni sejr. Zdi se, da vlada po stari nava- di v tern zavodu absolutizem prve vrsfcei. Ali Bog se usmili onega, ki bi si dovolH Kocmurjev absolutizem kritiziratK tem-u groze s § 104 srb. kaz. zak. Tretta Dl bho zvedeti o racunskih zakljuckih od leta 1919 in 1921, kateri še do danes niso predtoženi. Treba bi bilo zvedeti, kakSno plačo ima ravnatelj in drugi činitelji. ker se o ravnatelju govori, Ja ima K isi.Oi» mesečno in nihoiasnUa, tudi ne na wckratne urgence. Rad bi vedd, ah ie bHo imenovano ra\Tiateljstvo okroziiexa urada za zavn- rovanjt delavcev sanio zato, da se ga vodi za nos? AH ima odloče/ati samo načehirk in ravnatelj v iekočih vprasn- sanjih? Od julija tf. ste bili samo dve r«~ vrnateljski scji. Ali je to vzdržno? Ali se cuti predsedstvo upraviceno saniovo-Jjno reševatj posle tega zavoda? Ravnatelji- stvo je daJo načclstvu samo dovoljen>c za resitev nuinili stvan proti naknaclne- mti odobrenju, nc pa dovoljenja za stal- no reševanje! Iz navedenesa sledi, da je dolžnost načelstva sklicaii sejo m delati nato, aa se volitve čimpreic rnzpišcjo in da se ravnateijstvu nojasni.io vse tekoče ?.a- y deve. Morcia so krive te brezdelnostt Ijubljanske občin.skc volitve, toda kai gredo iste mar celi Sloveuiii, ki ima in- teres na dobri upravi lega zavoda. Kajti mi se n'c moremo zadovolütr z geborn: Obrtnik plati, pa Juti. Vse kaže, da nf dobro prepustrti tak zav-.xl v roke goto- vim tajnikom, pa dn so jih poslal: v to industrijalci. Upam, da becio te vrstice pripo- mojfle, da se bo pričelo ravnateljsrvo redno sklicevati k scjam, ker s;ccr bo- mo priniorani zaropotati na drugem mestu. Dnevna kronika. Sokol v St. Jjirju ob juž. id vabi na MiklavŽev večer, kt ga priredi v ne- deljo 3. decembra Ü. ob 3. uri pep. v g'o- stilni Pr. Klanjška. Spored: proste vaje dečkov in dekiic. Petje, deklamadfe in kolo. Nastop Miklavza in razdelitöv daril. K obiJni udeležbi vabi odbo^. Poročil se je v nedeljo 26. tm. gosp. Drago Naprudnik, upraviteli pivovärnr v Žalcu, z gdc. Pavlino Ci-lenšek iz Oriz'. Mladima poro^encema obilo sreče! Atentat iia runiunskega kraüa. Ko se jc vračal rumunski kralj z Jova, bi bil kmalu postal žrtev zločin&kc roke. Zlob- ni elementi, sodi sc, da boliševiki, so poškodovali progo, tako da bi dvorrrf. vlak skočii s tira. Tik pred dvK>rn-im vla- kom pa se je peljal druvv vlak, kt se je ponesrečil. Nov jugoslovanski konzul v Celovco. Dosedanji konzul v Celovcu Vojislav Ra- Si'c je odpoklican v ministrstvo. Na nje- govo mesto pride bivši tajink jugoslo- vanskcKa poslajiištva v Rimu, Svctozar RaSič. Kazcn tega pride v Celovec tudi dr. Vladimir Rybaf", dosedanji tajnik prt poslaništvu v Berolinu. Prva dvorna dama. Kralj Aleksander je spreici v avdijenci predsednico Kota srbskih sester gospo Danico Hristič, Ki je bila pri tej prrlrki predstavljena tucTJ kraljici. Avdijenca jc najbrže v zvezr t imeiwvanjem gospe HrLstičeve za prvo dvorno damo. Žcnske sodr.ice. Minisirstvo'pravtfe je 'dovolüo, da se sprejmete v službo dr. Aneta Minkas in dr. Mira Winter pri so- einem stolu zagrobžkem. NastopJ'H sta službo kot avskultantki. Na zadnjem sejmu v Marihoru ie bt- la cena svinjam shcdeča: Mladi prašiči 5. do 6 tednov 450 d:> 750, 7 do 9 tednov 760 do 950, 3 do 4 mesecc 1500 do 1800, 4 do 6 mesecev 2400 do 2800, S do TO iiMisecev 3500 do 3800, eno leto stari 6000 do 6400 K. Kuzc so se prodajale komad 500 K. Nova častna doktor.ia pariške unt- verze. Pariška univcrza je podelila Ča- sten doktorat predsedniku Ceskcwlova- ske republikic Masaryku in zunanjeimu rnjnisfru BeneSn. t Baron Sonnhio. Dne 24. tin- zju- traj k tunrl neuadoina bivši laški mini- st rski predsednik in zunanji minister ba- ron Sidney Sonnmo. Baron Sonnino jc bil roicn v Aleksandriji v EjsiPtu kot sin plemcnitaške rodbine. VseuciliSce Je Stu- diral v Piz>, na kar ie stopil v ^'P'o^at- sko službo. Leta »880 je bil izvoljen v Parlament, 1887 io postal generalni taj- nik zakladnega ininistrstva. Za 6isn Cjiolittijeve vlade so bile italijanske fi- nance popolnoma zavožene, Sonnino in CrLspi sta jih pa urcdila v najkrajšem času. Leta 1906 fc bila povcrjena v!aol& je oil >0 km, širok 12. Na otoku so je naliajalo več ngasUh vui- kaftov in veliko število orjaških kipov. «ri so bili vsekani v živc steiie. Na oto- ku jc živelo 250 domorodcev in fiekoll- ko bfelokožcev. V vlakii napaduu genera». Franeu- skega gencrala Schlumberga ie v njego- vem kupeju napadel masklran človek, id h potegnil revolver in zaklical generaiu: >Demr ali življenjc«. istočasno je ustre- ?L1 ht krogla se je zarila v blazino na v Ameriki »Magna Metal Corporation.« IZPLACEVANJE ŽIVLJENSKIH ZAVA- ROVALNiH POLIC DUNAJSKU1 ZA- VAROVALNIM DRÜitB. Usoda pfi dunajskili zavarovalnicah zavarovanih glavnic prizadjala je po prevratu zavarovancem v naši državi radi niztcega tečaja avstrijske valutc nrnogo težkih skTbi. TLsoči zavarovan- cev so bili mnenja, da so njihovi dolgo- letni prihranki ogroženi. Največji del zavarovanih glavnic, katere so od leta 1919 zapadle v izpla- cilo, ostai je do danes nelzpla^aii, ker sc v tem pogledu na večkratnih modaiarod- nih razpravaii ni moglo v zaščito zava- rovancev dosedaj doseči nobenili pozi- tivnih uspehov. V tem poJožaju nastala ie sedaj razveseljiva spremeraba, katera bwie gotovo obradovala mnogoštevilne zava- rovance. Kakor nam zavarovalna druiba na živ^cnje »FENIKS« poroča, deponirala je ista celotne premijske rezerve za svo- je zavarovance v kraljevini S11S brez vsake državne pripomoči v zakonito predpisanih vrcdnosuiifa papirjth ju^o- slovanske veljave. Ednako založila je zavarovahia druzba na življenje »FENIKS« premij- ske rezerve za vse one zavarovance v naši državi, kateri poscdujejo police na- slednje navedenih zavarovalnih družb: ALLIANZ, ATLAS, ALLüEMEINER BEAMTENVEKEIN, GISELA VEREIN, JANUS, UNIVERSALE, WIENER STÄ- DTISCHE VERSIČHERUNGS - AN- STALT, vse na Dunaiu in ERSTE MI- LITÄR - DIENST - VERSICHERUNGS- ANSTALT v Budimpešth Skupnc premijske rezerve znašajo približno 20,000.000.— jugosJovanskih kTon. Vsled tega je v naši državi dvignjen sekvester nad imetkom zavarovalne družbe na življenje »FENIKS«, ter se je njenim podružnicam v naši državi pode- liJo dovoljcuje za sklepaiije noviti živ- Ijenskih zavarovanj. Vsi zavarovanci zgoraj navedenih zavarovalnih družb, katerih police so vsled smrtnih slučajev ali dospclosti medtem v izplačilo zapadle, pozivajo se tem potom, da se zglasijo pri ravnatelj- stvu zavarovalne družbc na življenjc? »FENIKS« v LJUBLJANI, Cankarjevo nabrežje št. 1, oziroma pri njoni začasni poslovalTiici v Zagrebu, Frankopanska ulica št. 2, kje istotako javrjo pri omenje- nih poslovainicah, da sc jim bodo zava- rovane glavnice svoječasno v celoti izplačaie v «a5i državi v iutfoslovanskih kronah. 1370 1 Narodno gospodarstvo. PREMOVANJE GOVEDI V LETU 1922. Vsled pomanjkanja krme, kr je na- stopilo po hudi suši m iz tega izvirajoče stabe kakovoßti goveie živhie, se pre~ movania v letu 1921 niso vrüla. V to na- rr-enjena defiama sredstva so se obmila v vwlrievank najbolüth in najtep5!fc starejŠih plemenskih bikov iti je ta nacin iiporabe pri danih razmerah na splošno gotovo več koristW. Nič kaj boljše niso biie prehranie- valne razmere letošnjo jesen; vsled po- manjkanja krmc je živhia bila v jako boniem sta'Jiju. Radi tega ni imelo po- mena sploŠHih premovanj v velikem Šte- vüu prirejati. Pad pa so se rx> celi Sfo- v€iiijr na jesen vršila licencovanja bikov zdmžena s premovanjem najboljših p!e- menjakov, ker upamo na ta inačin rcšiti zopet nekaj stareišili bikov pred pred- časno prodajo. SploŠna pregledovania in prenro- vanja goveje žrvrne, pri katerili je bÜ .dognan tudi ženski materijal. so se vr- Sila letošnjo jesen na Sestih krajih In sv cer so'to bila sledeča: živinska razstava na Bledu, za katero je prispevaJo m \o omogočilo kinetijsko nünistTsWo, dalje prva razstava mati^ne živbc v St Jur- iu ob juž. žel.; zadrnžna. premovaiiia v Selcih, Sodražici in Strugah ter okrajdw premovanje v Marenbcrgu. Misel zadružnrh premovani je bi'la !e- tos jako sreöna. Pri zadružnih preni«- vanjili dobe odlikovania le oni živino- rejci, ki s« s svojim trajnim delom pn- spevali k napredkn zivinorejd, medtem ko so (prrznanja pri okrajnih premova- njih včasih lahko bolj od nakljiičja o3- visna, ker se ixideljujejo tudi za slučajne torej ne trajnc uspche. Najlepšo ži\iuo je to leto pokazala živinorejska zadruga v Sodražici. Po- sebno prijetno nas je na premovanjn v SodražLci iznenadila precej5njä zjedna- čenost prignanega matcrijala, žival je M- la živali podobna. To znači lep napre- dek, ki naj zadrugo spodbujn, da nad«- l.iuje svojc delo po začrtani poti. Dobro znarnenje je bilo zadostmo ^tevi.lo rax- stavljenih bikov, k;r so vecinoma dosegli lepa priznanja. Prav posebe.i moramo o- menjati dve in pol leti starcga srvca, ki ga redi g. Modic Urban od Sv. Gregona. To je danes morda najkrasnejši bik na celem Dolonjskem, zadosti širok in glo- bok, je- dobil prisojenMi 29 jednot in 250 dinarjev nagrade. Glede uspeha stoji na drugem rmcsfu zivinoreiska zadruga v Strugah, ki je ¦*. irmogošicvilnim dogonom matičnih krav pokazala veliko zanimanje. Vsled pič- lcjših krmskih razmer so brlc živali v ro- ji nekoliko za Sodražico, vendar se pa jasno kaže stalen naprodek kot upliv dobro organiziranega podrobnega deia. Ta zadruga (načelnik Fr. Hočevar) že nekaj &isa sem slovi po tem, da je pri nakupu in Uodditvi plemenskih bikov siino izbirčna. V dosiedncm zasledova- nju tega cilia je dosegla zadružna živTna jraslužen sloves med doleniskhn živino- rejci- Stevilo bikov. ki jih ie zadniga raz- slavila, sicer nr bilo visoko, a bili so vsi prvovrstni. Omeniti je, da se je pri tej zadnigi premovanje vršilo na podlagi rtiatične knjige, tako da ga je sinatran lahko kot rethio revizijo plemenskih ?,i- vitli v smislu zadružnih pravH. Jako iepa je bila razstava govedi v St. Jutju ob juž. Ž5l., katero je prireJil živinorcjski otlsek tamkajšnie kmetrjsKe podružiiioc1. Je to najmlajša pa veliko o- betajoča živiaiorejska organizaeija. Le- to^njo iKOTilad se je izvršil vpis najbolj- šili zivaü v matično knjigo in že letosnjo jesen je podružnica vprizorila razstavo vpisane živine. To se je zgodilo o pi> liki obiska srbsJcih kmetovalcev, ki so bili polni hvale o razstavljenem materi- jalu. Naloga odseka je, delovati na zbo- Ijšanje mlečnosti pri pomurski pasmi. Odsek živahno deluje ob velikem za- nimanju okoliškega prebivalstva. Raz- stavljenc živali so.nudilc lepo sliko, zfa- sti kar se raatnosti tiče. Osobito sta zbu- jala zaftimanje dva starejša bika, sesr- letni pšenične barve ter štiriletni sivcc (iastnika Urlep in Rozmaai). ^ivinorej- ski odlsek ima hvaležno polje: razven zvišanja mlcčnosti bo treba 'Jelovati tudi na večje zjedmačenje zunanjih oblik. Vsw- kakor pa imaino tukai že danes dobro vzrejevališče za plemenske bike pomur- ske pasmc., s Čemur je napravljen važen korak k osamosvojitvi. Prav lepo se je obneslo premovanje v CeSnjici, kjer je pokazala zivinoreiska za-druga v Selcih svojo živino. Ta za- druga je naistarejša žrvinoreiska zadtu- ga v Slovenjji in razpolaga trenotno brczdvomno čez najboljši plemenski ma- terUal na Gorenjskeim. Vsled tega jo je smatrati za važno oporiiče pri nadaU- nerti twsp*§eva!r»em deto öa Ooteitj- skein- Zalagati k> bo treba z najboUSInu piemenjaki in io spodbujati k marljive- mu delu s pTedavanji, tečaji ifcd. V tctn slučaju bo selška dolina laliko postaia zakladnica za plemensko živino ostale Gorenjske. Na razstavi smo videK pnecej lepe, zastavne bike, krave so bile sred- nje težke in lepe ter z vsemi znaki povu- Ijne povprečne mlečnosti. Iz tega marc- rijala lahko zadruga pri smotrenem deru čez nekaj let vzgojr prvovrstno pleme»*- sko živino, za katero bo našla prav la- liko dobrih odjemalcev. O živin&ki razstavi na üledu sem obšinio poročal na drugern mestu. Omeniti mi jc še premovanje v M>a- reobergu, za katerega se je tamkajšnjl o- krajni zastop že tri leta potegoval. Po- kazaio se je, da je bilo splošno pregledo- vanje s^jk> potrcbno, kajli ugotovflo m# je silno pomajijkanje dobrih bikov, nav- zlic temu, da so v okraju vsi pogo.tt *a uspešen razvoj živinoreie dani. V okraj je treba zanesti lc podrobno dclo potoni pouka in nasveta pri plemenskem odbt- ranju in pravHni vzgoii plemcnskesa naraščaja. Pridobiti .ie za rejsko delo t>o- Ijšc posestnike, ki naj začneio med seboj tekmovati. Zaenkrat Da ie ueobhodno potrebno spravKi v roke zanesljivih rej- cev nekaj dobrih plemenjakov. Okrajnt zastop se je izjavil pripravljengea v to svrho tudi denarno žrtvovati k nakups plemeniakov. Pri vsakem premovanju ie imel Zi- vinorejski referent primeren pou^ni go- vor o utisih premovanja ter dajal nasvo- te za nadaljno delo. V Sodražici in Strti- gah se je premovanja udeležil tudi šef kmetijskega oddelka, ki :e obljubll iiw- lalno in materijalno oporo. dokler bexjo zadruge smotreno in nspešno izvrševaie svoje naloge. H koncu poročila naj omenim še sre- dcče: Letošnja prempvanja so jasno po- kazala vrednost organiziranega podroö- nega dela. Materijal pri živinorejskili za- drugah nas je o tem zadostna prepriča!. Za tako delo pa ni treba ravno zadTugv, opravljajo ga lahko zivinoreiski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno je, da se začne delo pravilne olemenske od- bire in nabava dobrili plemenjakov resno in smotreno izvrševati. Samo besede da- nes ne zadostujejo več, treba ¦PTaktično- ga fevajanja. Kjer si krajevni faktorjt m- so na jasnem zeJijo pa nar>redka ter se podrobnega deia ne ustrašijo, naj povk- bijo pristojncga zivinoreiskega inštruk- torja ali okrajnega ekonoma. kr bo (!a! lKMlrobna navodila. Niso bile mnogoštevilne letošnje ži- vinorejske prireditve, a vršile so se ve- cinoma v oporiščih naše živinoreje in 7«- raditega silno važne- Ce bomo imetf enkrat donia dobro ureje-ia vzrejeyaTi- šča, presta'Ii smo najhujšo krizo v naS? živinoreji, kajti dosegli smo delno osk- inosvojitev tudi na tem polia. Doseaaj so boljši našl živinorejci v številnih slp- čajih dokazali, da znajo tudi onl vzrcjatf dobre bike, ki se lahko pokažejo precJ vsaikim šc tako krittönim oCesom. Da! Bog. da najdemo med čivinorelci §e v Brežicah, Gorici, Ki»arajuf Mariboru, Metkowicu, Nov. Sadu, Pfujus Sarajevu, SpBitu, Ti*stu. | Sprefema VlOge na Itnjlžice In tekOČl 5ESE ^upuje *n Pr°daja vse vrste vrednostnih paplrjev, „ račun pro« ugodnemu obrestovanfu. #>$$$ valut in dovoljuje vsaHowstne Kredite, J?r»odaj» sreoke d^žanriti© pazpedne lotei^ij©. flegifttrov. fcreditna in tfavbena stdrugiiom.zav. fWlS» "LÄSTNI DOM" Sppejema hraanilne vloge In jih obresttuye po 5°/t to je 5 Din od »to, proti odpsv««^ po 51/,7. Din od sio. Pri večjfh nalelnafe po dogovoru. Razgtas o ponoVni ofcrtalni lidtaciji dobaV za hiralnico V VojniHn. V pisami podpisanega upraviteljstva se bo vrSila dne 2 decernbra 1922 ob 10. uri ponovna ofertalna licitacija za dobave mesa, kruha, mlevskih iz- delkov, äpecerijskega blaga, mleka in drv za dobo do koncem junija 1923. Ponudniki morajo založiti običajno 5% kavcijo in zadostiti morajo po- gojem, predpisanim z zadevnimi zakonskimi določili glasom objavljenega razglasa hiralnice z dne 16. oktobra 1922 v uradnem listu 5t. 111 z dne 26. oktobra 1922. Popis potrebnih količin blaga in ostali pogoji so ponudnikom na raz- polaRO v upravni pisarni hiralnice. «pratffttjsWt hiraldicc 1 Voini««, 2__1 dne 24. nov. 1922. Delavke 4< za lahko delo se sprejmejo pri Pinter & Weber tovarna bonbonov Zagrad, it» 3I9 Celje. K orehova lebla P. HigBFSPBFQBP, Celje,Gregorčičevau.3 Kupim po visoki cens vsako množino jansHcga tea plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesna trgovina, Braslovče. Klobuke kakor tudi moško, žensko In otročjo konfekcljo, razno perilo. pleteno In modno blago, kupite v velikanskl Izbirl In po naj- nižjili cenalt samo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. DDbi'a hrann i Cel]B, Gianni try St. ID/I., zadnja vpata. Sol nil A Kordsamti ičeio Uni Plifl 1 sva ostala manufakturna roba doblva se najjeftinlje kod: LIBERTSS d.d. ZAGREB, Zrinjski trg broj 15. Telefon broj 27-04. Orago fiaprudnik upravitelj pivovarne v žaleu Pavlina fiaprudnik roj. Cilcnš«k poro«5enav OrLfc« <*o« ?-e- novembra 1932 iale» Joža flaprudnik pOB«8tnoik Morija flaprudnik roj, Govedie poroeena Ujubl^ana dn« 27. novambra 1922 Grti&t Lepo stanovanje obstoječe \?. dveh velikih sob in veüke ku- hinje s pritiklinami, M zantenjla ~ix manj§e, najmanji sobo in kuhinjo s pri- tiklinami v meatu. Kje, pove upravnifitvo. Radl prssclitve se tafcoj posestvo, gostilna r ledenico, mlin, stransk« poslopja ter zemljiSče s hmeljem. Natuičneje pri Stefan» Mastnak, sedIar,tVodniik»va ul 1372 Celje. 2~* Največje, domiče elektrotehnično podjefjei ELIM dnižba za elEbtrofehnilSRQ industrijo d. z o. i. tllftt gradi elektrlöne central« in omreijaj ¦TlSpm proizvaja En dobavlja vse elektriöne stroje In •«¦¦¦¦ e'ektrotehn^cne aparate in izdelkeg Film Proiektira brejcptaöno vse naprave in obrate, ¦»¦¦¦¦ ki so v zve i Tehnlčne plsarae lit searioge: LJnbliana, Dunajska cesta, , ,-,i ok -x Marlbor, Vetrinjska nK 11 Palai« X^nblJ. kr«ditne bauk«. "^1 ^"~^ Seno, sldi, i\% prioi iti troipir, tfie in druge deželne pridelke liUpilJe in prodafa Oset Andre], Maribor sjeksanarova ceata »T 81869-46 Telef«a a» Kava, čajt čokolada, moka lz banatskih mlinov in vse §pe- cerljsko in kolon. blago po zelo znlžanlh cenah pr) tvrdkl Ludovlk Petek - Ceije . 5^^^fcfc_^ Nakup deželnih prldelkov _g^i^^S KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA CESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-20