COLOSJEVE iliFOSlilAGiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVII. NOVEMBER 1988 2 6 6 ■J 6 0 Št. 11 (190) O domovina! In šli so v vetru usode, ko listje jeseni v deželo mrtvih. Smrt jim je skrila svet, peljala trudni korak v molk in večer. Tam v grobne goljave sijo zadnje spoznave .. . Od roda do roda, od rojstva skozi dominevanje zemskega v zadnje spoznave. Koliko rodov, tistih, ki so izza Karpatja sledili klicem po novih širjavah, vseh, želečih si dehteče zemlje, morja obzorja, gozdnatih obronkov gora. Biti, vsesati se v zemljo, postati del nje... Rodovi - ostali so Vzhodno in Zahodno v bran stoječ! So šli, nesoč s seboj podobo zemlje, neba, vonja vrtov, objem polja, skrivnosti src in sprave duš, opoj teles ... Od sile Večne gnani, oblikovani ko glinene posode upanja na poti in ob njej. V potu krvavem so krčili zemljo, ki rodila je seme za kruh preživetja. Pozdravljam te zemlja in vračam se v tvoje naročje. Ti dedovpokojnih stari častitljivi dom! Severin Šali Izžeti od sonca in vetra, preskušani v trpljenju, kaljeni v stoletjih, iztisnjeni ko grozdja sok, a pokončni, nikoli sužnji. Z nikoli do konca razumljeno ljubeznijo do grude rodne, ki bila je več ko srebro! Rodovi, vsrkani v zemljo domačo, pognali ste korenine globoko, iztrgale jih niso vojna, viharji, izruvale ne trume grabežljivih vojska, ne pohlepne lovke Bizanca, Germana, Romana. O Domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto... nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale, ter od Triglava do Gorjancev... Ivan Cankar Iz roda v rod, ko so mladi dočutevali zrelost staršev in modrost dedov za skupno mizo in pod isto streho, ki je sprejemala prihajajoče in pozdravljala odhajajoče v zemlje naročje - Daj jim svoj mir! Ta vera v menjavah zemlje, ki daje in jemlje in vrača, ohranila je rodu tisočletno pomlad. A legel je mrak, prišel je vihar, umolknili so rodovi, umrla je zemlja, presita nje nedra bile so krvi. (Nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENE ČESTITKE O delu zobne ambulante Aero, Color, Donit Ambulanto sem prevzela aprila 1988. Cilj dosedanjega dela v naši ambulanti je bil, da smo čim več pacientov v čim krajšem času obdelali dokončno. To pa pomeni, da smo pacientom sanirali ustno votlino, pozdravili in plombirali zobe ter napravili prote-tične nadomestke. Delavci so prihajali v ambulanto pogosto, ker je bila skupina sprejetih pacientov manjša. Dosedanji način dela je bil tudi strokovno edino utemeljen. Zaradi povišanja participacije se je zmanjšalo število tistih delavcev, ki finančno še zmorejo dokončno sanacijo. Zaradi tega in pa zaradi nezadovoljstva tistih delavcev, ki niso mogli biti doslej vključeni v zdravljenje, smo se na skupnem sestanku s predstavniki vseh treh tovarn dogovorili, da spremenimo način dela. Ker se je interes delavcev po koriščenju zobozdravstvenih uslug v zobni ambulanti zelo povečal, bomo v obdobju do 1. 4. 1989 poskušali zajeti v zdravljenje vse delavce, ki so se v tovarni prijavili za pregled v naši ambulanti. Zaradi večjega števila pacientov bo potrebno dodatno kupiti komplete na-sadnih inštrumentov (ročniki, kolenč-niki, večje število sterilnih kompletov), da bomo lahko s sterilizacijo in- štrumentarija med samim delom uspešno preprečevali okužbo in s tem tudi izvajali vse tiste potrebne preventivno higijenske mere, da do prenosa infekcije, kljub povečanem delu ne prihaja. Posledica takega dela bo tudi daljša doba med dvema obiskoma in manj dokončno obdelanih pacientov v istem časovnem obdobju. Legenda k tabeli: zalivke = plombe extrakcija = izdrtje zoba snemna protetika = proteze fiksna protetika = mostički, prevleke 1. K tej tabeli je potrebno dodati, da je bilo število obiskov mnogo večje od števila pacientov, saj je vsak pacient obiskal ambulanto v povprečju 7-krat. 2. Zastavljeni program v tem obdobju je bil uspešno realiziran tako po Paciente z bolečinami sprejemamo vsak dan. Ti naj prihajajo dopoldan do 8.30 in popoldan do 14.30 ure, ker bodo s tem pripomogli k boljši in lažji organizaciji dela v ambulanti, ker v kasnejšem času opravljamo zahtevnejše storitve. V dosedanjem obdobju (od 1. 4,- 1. 10. 1988) smo z dosedanjim načinom dela opravili naslednje storitve: količini kot tudi po strukturi in kvali- Dr. Anastazija Bizjak P. S. Vse delavce obveščamo, da lahko v zvezi z delom zobne ambulante sporočijo svoja mnenja ali vprašanja socialni službi, ki jih bo posredovala tov. Bizjakovi. Zanimivejša vprašanja in odgovore zobozdravnice bomo tudi objavljali. št sprejetih zalivke extrakcija snemna protetika fiksna protetika ostal. storit. Aero 42 102 39 2 3 307 Color 71 132 60 9 17 611 Donit 92 142 42 7 24 683 (Nadaljevanje s 1. strani) V deželi krvi so peli studenci pod zemljo ostale so borcev krste, po zemlji so tavale črede ljudi, ki niso še vedeli, da so Slovenci... In šli so rodovi možje, očetje in dedje fantje - še skoraj otroci, v boj za svobodo z brati in proti njim . . . V svobodi zdaj nam je skrivnost očitna naroda zarje se rode le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči bolj od življenja je smrt rodovitna. Alojz Gradnik In potem so krenili rodovi v nove zarje novo pomlad. Mi vsi smo seme za boljši čas, mi vsi smo seme za boljši kruh. Iz naših razbitih kosti že raste pšenični klas. Ivan Minatti Rodov večni spomin naj te zdaj v svobodi v zemljo zagrebem -onečaščeno, ranjeno, razbičano do konca izkoriščeno onesnaženo in zaničevano? Samo od spominov ni moč živeti! Da zdaj bi slogi skupni v eno noto hvalo peli običaje, narod, jezik svoj, bit globoko v se zaklenili, se po stoletjih bojev brez bitke predali zato, da bi od Zahoda pa do Vzhoda ob isti palici beraški kruha prosili? O DOMOVINA! Praznuj in ne pozabi rodov in korenin Rojstev premnogih, ki jim smrt bila je botra, in ponosa Slave drobne lučke -odsvit nebes pod Triglavom in vseh, ki v srcu še dobro mislijo el Zimske počitnice na Voglu Kegljaški utrinek Poletje se je mimogrede prevesilo v jesen. Minilo so dolgi, topli dnevi, ko smo se do poznih večernih ur ukvarjali z vrtom, sadovnjakom, poklepetali s sosedi ob vrtni ograji, ali pa se z o-troci pomerili v košarki in namiznem tenisu. Minil je čas dela in iger na prostem. Oddahnili smo si od obiranja jabolk in pospravljanja solate. To je čas, ko se kegljači počasi privajamo na drug tempo, na to, da se ob sredah odpravimo na kegljišče. K temu nas »prisilijo« tudi medvoške medsebojne tekme, ki se začno že oktobra in trajajo do marca. Tako nam uspe, da smo približno dobro pripravljeni za občinsko prvenstvo, ki je v začetku novembra. Letos smo prvenstvo imeli 5. novembra na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Dekleta smo se s keglji spopadle ob 16. uri, fantje pa ob 18. uri. Potrudile smo se na vso moč, a kot običajno imamo te moči v glavnem le za 50 lučajev, drugih 50 lučajev pa je bil v znamenju jezenja nad neubogljivo roko, ki zavija kroglo levo in desno. Tudi pogledi nam uhajajo levo in desno in v tolažbo nam je spoznanje, da se s podobnimi težavami soočajo tudi druge tekmovalke. Končno pa je to čisto razumljivo. Saj smo tu le rekreacijske ekipe, ki ne dosegamo nobenih vrhunskih rezultatov. Za nas je zelo zadovoljiva uvrstitev v zlato sredino -dosegle smo 4. mesto med 7 ekipami. Vida Odbor za družbeni standard je sprejel sklep o razpisu terminov za letovanje na Voglu med zimskimi šolskimi počitnicami. Za ljubljansko in mariborsko regijo bodo zimske počitnice v času od 21. L 1989 do 4. 2. 1989, vse ostale regije pa od 14. 1. 1989 do 28. L 1989. V času šolskih počitnic se tuji gostje ne morejo prijavljati, od domačih gostov pa bodo imeli prednost tisti, ki v letu 1988 niso letovali na Voglu. Prijave pošljite do 15. 12. 1988 v kadrovsko-splošni sektor z opombo na kuverti »POČITNICE '89«. NOVE CENE NOČITEV, ki veljajo od 15. 12. 1988 dalje so: ZA DOMAČE GOSTE 7.000 din za odrasle 3.500 din za otroke od 7. do 14. leta otroci do 7. leta letujejo brezplačno ZA TUJE GOSTE 17.000 din za odrasle 8.500 din za otroke od 7. do 14. leta 7.000 din za otroke do 7. leta. Z občine Radovljica še nismo prejeli podatkov o višini turistične takse za leto 1989, zato bodo objavljeni v naslednji številki glasila. PRIJAVA Podpisani -------------------------------------------------—--------------- želim, da me razporedite v počitniški dom na Voglu v času zimskih šolskih počitnic in sicer: Ljubljanska regija a) 21. 1.-28. L 1989 b) 28. 1.-4. 2. 1989 Za počitnice prijavljam: Ime in priimek Ostale regije a) 21. 1.-28. 1. 1989 c) 14. 1.-21. 1. 1989 Starost (za otroke) V letu 1988 SEM - NISEM (oziroma moji otroci) letoval v Colorjevem počitniškem domu na Voglu v času zimskih počitnic (obkroži ustrezno)! * V skupni termin počitnic od 21. 1. do 28. 1. 1989 bodo razporejeni samo delavci, katerih otroci obiskujejo šole v ljubljanski regiji, ker je teh največ. Zato se ostali prijavljajte le za termin c). Datum: Podpis: Dežurstvo v počitniškem domu na Voglu Vse delavce, ki so pripravljeni prevzeti enotedenski termin dežuren ja v počitniškem domu na Voglu prosimo, da željeni termin dežurstva sporočijo v kadrovsko-splošni sektor do 15. 12. 1988. Planinsko-smučarska sekcija bo pripravila razpored dežurstev in dežurne seznanila z zadolžitvami. Informacijo o zadolžitvah lahko dobite v kadrovsko-splošnem sektorju. Poslovanje v delovni organizaciji v devetih mesecih 1988 (finančni del) V prejšnji številki CI smo se že seznanili s fizičnim obsegom proizvodnje in prodaje in s splošno problematiko v toku poslovanja, s posebnim poudarkom na tretji kvartal. V pripravah periodičnega obračuna za obravnavanih devet mesecev je prišlo do zakonskih sprememb sistema obračuna, zato se je rok za pripravo oziroma oddajo periodičnega obračuna podaljšal v prvo tretjino meseca novembra. Mi smo, ne glede na te spremembe uspeh obračun pripraviti, ga obravnavati in sprejeti na samoup- ravnih organih v nepodaljšanem roku. Finančni rezultat poslovanja v devetih mesecih je sintetično prikazan v naslednji tabeli, kjer tekoči rezultat (stolpec 3) primerjamo z lanskim obdobjem in planom. IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. - 30. 9. 1988 v 1000 din Zap. Elementi št Doseženo 1. 1.-30. 9. 88 Struktura 88 CP-100 1 Doseženo . 1.-30. 9. 87 Struktura 87 GP-100 Indeks 1987-100 Plan 1988 I-IX/88 Indeks plan - 100 1 2 3 4 5 6 7 = 3:5 8 9 = 3:8 1 CELOTNI PRIHODEK 107.657.137 100 28.443.320 100 378 77.829.542 138 2 PORABLJENA SREDSTVA 93.315.846 86,68 24.795.426 87,17 376 64.250.342 145 3 DOHODEK 14.341.291 13,32 3.647.894 12,83 393 13.579.199 106 4 Del dohodka, ki pripada drugim DO 5 ČISTI DOHODEK 10.142.277 9,42 2.530.102 8,90 401 8.915.641 114 od tega: osebni dohodki 6.638.254 6,17 2.198.064 7,73 302 7.230.179 92 skupna poraba 276.541 0,26 159.885 0,56 173 307.800 90 rezervni sklad 573.652 0,53 145.807 0,51 393 543.168 106 poslovni sklad 2.353.831 2,19 26.346 0,09 8.934 372.344 632 za izbol. material, osn. del. za ostale potrebe 300.000 0,28 365.250 82 6 Akumul. (ost. pot PS. RS.) 3.227.483 3,00 622.094 2,19 519 1.280.762 252 7 Stroški revalorizacije 17.685.801 16,43 4.923.972 17,31 359 10.383.061 170 Iz tabele je razvidno, da smo uspeli ustvariti 107 milijard celotnega prihodka (to je plačana realizacija in ostali prihodki, medtem, ko je bila fakturirana realizacija za prodane količine v višini 109,8 milijarde din), kar je za 278 % več kot v preteklem obdobju ob skoraj enakem fizičnem obsegu. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti porabljena sredstva, ki bistveno vplivajo na končni uspeh poslovanja. Iz tabele je sicer razvidno, da se je delež porabljenih sredstev v primerjavi z lanskim obdobjem zmanjšal za slabo polovico indeksne točke, vendar mnogo premalo glede na predvideno (plan predvideva 83 % delež porabljenih sredstev). Če bi planski delež uresničili, bi se nam dohodek povečal za skoraj 4 milijarde din oziroma za 27 %. Glede na obveznosti iz dohodka in ob dani politiki osebnih dohodkov, bi vsa razlika šla direktno v akumulacijo in bi iz dejanske višine 3,2 milijarde bilo preko 5 milijard din. Pri nadaljnji analizi celotnih stroškov razreda 4, ki so se v povprečju povečali na lansko obdobje za 296 % ugotovimo, da so se samo surovine in izdelavni material podražili za 313 %. To pomeni, da je ključni problem še vedno v vrednosti surovin, čeprav pri tem nikakor ne smemo pozabiti ostalih stroškov, ki posamezni tudi krepko presegajo povečanje preko 300 %. Osebni dohodki so bih urejeni s posebnim zakonom, ki tekočih rezultatov dela ne upošteva in ni stimulativen, zato je delež OD v CP padel in tudi index povečanja na lansko obdobje močno zaostaja za indeksom celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka Povprečni OD v obravnavanih devetih mesecih je znašal za 182 ur 639.060 din in je za 154 % večji glede na lansko obdobje, ko je znašal 251.253 din. V januarju letos je bil povprečni OD v višini 443.924 din, v devetem mesecu pa 814.554 din, kar pomeni povečanje september na januar za 83 %. Če to povečanje primerjamo in indeksi porasta cen na drobno in življenjskimi potrebščinami, katerih povečanje presega krepko preko 100 %, hitro ugotovimo realni padec OD. Vse kaže, da so to ugotovili tudi vodilni ljudje v naši državi, da je padel velik del delavstva pod vprašaj življenjske eksistence, zato je bil v mesecu oktobru sprejet zakon o spremembah oblikovanja višine OD, kar smo za oblikovanje višine OD za mesec oktober tudi že izkoristili. (Nadaljevanje na 5. strani) Poslovni dogodek ali športni dan Kmalu po pikniku v začetku septembra, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo še en poslovni dogodek -letno inventuro. Še vsako leto nas je doletela in bolj ali manj pritegnila v svoje tokove mnoge med nami, nekatere že tolikokrat, da jih lahko prištevamo med prave stare inventurne mačke. Če bi za desetkratno, dvaj-setkratno ali celo tridesetkratno sodelovanje na inventuri debli bronaste, srebrne in zlate značke, bi se nas veliko lahko postavljalo z njimi Dogajanja se odvijajo po utečenem vrstnem redu: Dogovor na kolegiju (letos ravno še pravočasen), sklepanje o jedrih inventurnih komisij na delavskem svetu, seje »centralne inventurne komisije«, zahtevanja spiskov izvajalcev inventure in sestavljanje podkomisij, izdelava plana inventure, tik pred popisom pa še ena potrditev na delavskem svetu. In na koncu še obvestilo vsem popisovalcem kaj, kje in kdaj. Istočasno tečejo tudi manj vidne priprave. V računovodstvu pripravljajo popisne liste, skladiščniki še bolj vestno in v pozne popoldneve preštevajo svoje zaloge. Po stroškovnih (Nadaljevanje s 4. strani) V devetih mesecih poslovanja smo za investicijsko vlaganje v osnovna sredstva skupno po vseh sektorjih namenili 758 mio din, kar je slaba tretjina od planiranega, pri čemer je ta realizacija najslabša v proizvodnjem sektorju. Za potrebe, opredeljene v skladu skupne porabe, pa smo porabib 262 mio din, pri čemer je glavni strošek regres za letovanje, kljub temu, da je bila višina sredstev, ki smo jih prejeli na roke, zelo majhna Če ta kratek finančni pregled poslovanja strnem v zaključno misel, lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje v tretjem kvartalu le boljše kot v prvih dveh, vendar pa kljub temu ne v zadostni meri, kajti ustvarjeni dohodek in akumulacija ne bosta zadoščala za »uspešen« zaključek leta To navajam zaradi tega, ker je zadnji kvartal v letu že vrsto let slabši od predhodnih (vpliv sezone in zmanjšanje prodaje ter povečanje stroškov) in se nam zaradi tega poslovni rezultat avtomatsko zmanjša Od nas samih pa je odvisno ali bomo še zadnja dva meseca, ki sta pred nami, znak zadostno izkoristiti in znižati stroške na minimum potrebnih in s tem vsaj zadržati nivo sedanjega rezultata Alojz Izlakar mestih se začne lov na mize, stole in drugo, za kar vemo da imamo, ne vemo le tega, kje trenutno je. Začne se celo malo robantenja »kaj nismo že lani sklenili, da bomo naredili red?« Slišijo se tudi besede kot so »me nič ne briga«, »nič ne vem«, »najdite kjer veste in znate«, »gotovo so nam odnesli Usti iz sosednjega oddelka« - poznani izrazi moči in vse vedenj a. Končno nastopi dan I. V tovarni vlada nenavadna tišina. Skupine se razkropijo po podjetju in začno popisovati vse, kar jim pride pred oči. Za ostale pa nastopi problem: kako čimbolj neopazno preživeti dan. Ne sicer za vse, saj imajo v kuhinji, računovodstvu in še marsikje tudi brez inventu^ re dovolj dela. Vendar se le pojavi vprašanje, kaj na dan, ki je namenjen samo inventuri in ob mirujočih strojih, dela več sto ljudi. Pri inventuri, posredno ah neposredno, sodeluje le nekaj nad dvestopetdeset zaposlenih. Že za marsikoga od teh je šihta konec proti enajsti uri. Kot povsod so tudi tu izjeme; so skupine, ki trdo delajo ves dan in še dneve po prazniku. Pač ne uspemo dovolj enakomerno razporediti obsega popisa med skupinami. Pri popisovanju nastajajo nova poznanstva in celo prijateljstva. Marsikatera dvojica se prvič vidi in tudi obrat, v katerega jih je zaneslo, je za mnoge popolnoma nov. Odkrivajo nov svet Med odmori in odmorčki se vabijo na svoja delovna mesta, popijejo kavo in (dokazov ni) tudi kaj močnejšega Če ni preveč hladno, je to lahko tudi lep dan, preživet v naravi in po izdatni malici večino zajame kar dobro razpoloženje. Žal so povsod izjeme. Med manj razpoložljivimi so zagotovo popisovalci osnovnih sredstev in drobnega inventarja po nekaterih pisarnah, laboratorijih in oddelkih. Ne- kaj omar, miz, stolov, kalkulatorjev in ne vem še česa, namreč ni in ni mogoče najti. Pojavljajo pa se najdenčki. Temu naj bi bile vzrok neobvladova-ne dodelave, predelave, posojila, delitve in cepitve, rojitve, modernizacije in reorganizacije, racionalizacije in inovacije, kompjuterizacije, selitve, neiz-vršene zadolžitve in (morda, a bog ne daj!) celo odtujitve. So brez vpliva razprodaje, prepozni računi, pozna aktiviranja in druga zaviranja? Za nekatere »viške« bi spočetka verjel, da so lahko samo darila neznanih dobrotnikov. Da se kaj težje najde, je poskrbel tudi nov fizikalno-državni zakon o evidentiranju osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Po njem je lahko predmet istočasno na dveh različnih mestih: na listi drobnega inventarja in na listi osnovnih sredstev. No mnogo meglic se, s pomočjo zgodovinskega spomina posameznikov, na kraju le razprši in skoraj vse je v redu in prav. Ne vem pa zakaj mi ob vsem tem prihaja na misel neki Kljukec. Menda je pred mnogimi leti služboval kot glavni strežaj na visokem carskem dvoru v staroslavnem S. Peterburgu in pri marsikateri zlati skledi in žlici naredil kar kljukico. Neustavljivi razvoj skladiščne tehnike je prinesel v podjetje moderno opremo - trinadstropna regalna skladišča, počivališča palet polnih končnih izdelkov. Čisto nova ob inventuri še niso bila dobro utečena in mali računalnik še ni razpredel nad njimi svoje oblasti. Popisne komisije so popisovale blago, ki so ga lahko našle kjerkoli na enem ali več ležiščih tisočere izbire. Na koncu so bile postavljene pred nalogo: ročno ali kakorkoti sortirajte stotine in stotine zapisov, da bo vse urejeno po dveh vrstah šifer -razlitih in nalitih. In ko boste imeli ročno pridelan rezultat, ga bo veliki računalnik priznal za vrednega, da ga sprejme v svojo brezdušno »me-morijo«. Pogled na po visokih regalih plezajoče fante me je malo zbegal. Pojasnilo je bilo: tudi to je le prehoden pojav in jutri bo bolje. Za sebe bi si za ogledovanje podstrešnih etiket raje omislil primeren daljnogled ali sobni periskop. Izpolnjene inventurne pole smo oddali v finančni sektor. Začelo se je veliko primerjanje knjižnega in dejanskega. Ali bo kdo preštel tudi vse ure in stroške, ki jih zahtevajo inventure na sedanji način? Vejice in ostale pravopisne začimbe dodajte po okusu. Inventurnih V. V. Izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja v letu 1988 Lokacija Preska 1. Rekonstrukcija mešalnice in vključitev pnevmatskega transporta Sanitarnega soglasja še ni, ker so ekološke meritve zraka neugodne. Potrebno bo poiskati rešitev za čiščenje zraka. Pnevmatski transport je v fazi preizkušanja in izpopolnjevanja. 2. Zamenjava kritine nad starim delom obrata II - mešalnica V teku je obnavljanje strehe nad mešalnico in finalizacijo, nad šaržirni-co je že zamenjana. Dodatno je montirana kovinska mreža za varovanje pred padcem pri delu na strehi. 3. Grelna komora V prvem polletju je bila montirana in obratuje, proučujemo možnost za prepolovitev transportnega traku zaradi prevelike dimenzije. 4. Nadstrešek pri mešal niči V nadstrešku je urejeno regalno skladišče gotovih izdelkov, ki je z mrežo ločeno od dela za pomožno skladišče proizvodnje. Na SZ strani je v zaključni fazi izgradnja pisarniških prostorov, garderob in sanitarij za skladiščne delavce. 5. Skladišče gotovih izdelkov V obnovljenem skladišču so montirani regali, dodatno izolirane zunanje stene skladišča, nabavljeni so trije viličarji ter računalniška oprema z ustreznim programom za vodenje zalog. Skladišče že obratuje. V izgradnji je odsek ceste za krajšo transportno pot pri obratovanju skladišča. Skladišče je preko nadstreška povezano z mešalnico. 6. Podest za skladiščenje embalaže V skladišču embalaže je montiran podest s tovornim dvigalom za skladiščenje embalaže in je že v uporabi. Zaradi zahtev inšpektorja bo potrebna predelava dvigala, za kar je sklenjena pogodba in dobavni rok teče. 7. Preselitev skladišča rezervnih delov in potrošnega materiala Na SZ strani skladišča surovin in embalaže prenavljamo polnilnici akumulatorjev v skladišče za rezervne dele, v izpraznjenih prostorih pa bodo urejene garderobe za proizvodnjo. 8. Obnova fasade na skladišču surovin in embalaže Zaradi poškodb fasade in boljše toplotne izolacije je bila obnovljena fasada na skladišču surovin in embalaže. 9. Preselitev deponije za kovinske odpadke Za industrijskim tirom je bila urejena deponija za kovinske odpadke -betonski plato z robom za preprečevanje izlitja. 10. Skladišče AFK in AMK v talini Skladišče je v fazi preizkušanja dozirnega sistema, v tem mesecu je predvideno poskusno obratovanje. 11. Pilotna naprava za kuhanje smol Pilotka je dokončana, vendar ni v uporabi predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Eventualne pomanjkljivosti bodo rešene po začetku rednega preizkušanja. 12. Diesel - električni agregat Agregat je sposoben za obratovanje, vendar je zaradi majhne kapacitete predviden le za nujne potrošnike. Zato je povezava z internim omrežjem tehnični problem, katerega rešujemo s sodelovanjem z 1BE. 13. Sežigna naprava za reakcijsko vodo Naprava je bila postavljena v juniju in od tedaj obratuje, pojavljajo pa se težave s črpalkami zaradi agresivnosti reakcijske vode. 14. Destilacijska naprava za destilacijo reakcijske vode Naprava je v fazi preizkušanja, rezultati še niso zadovoljivi. Ta mesec je predvideno dokončanje avtomatskega vodenja naprave. 15. Postavitev parnega kotla Investicija je dokončana in kotel obratuje, smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. 16. Tankoslojni uparjalnik Naprava je v fazi zaključne montaže, zaključek je bil vezan na zagon parnega kotla. Preizkušanje je predvideno še ta mesec. 17. Ločitev cevovodov za glikole Zaradi potreb sinteze je bila izvršena povezava in speljani novi ločeni cevovodi za glikole. 18. Ureditev ventilacije v proizvodnji alu bronz Urejena je bila ventilacija v oddelku alu bronz. 19. Pranje procesnih posod in kontejnerjev Naprava je bila oddana v delo zunanjemu izvajalcu, vendar zaradi problemov z antistatičnimi krtačami še ni izdelana. 20. Postavitev nadstreška za shranjevanje gasilnih naprav Med deponijo odpadnega papirja in požarnim bazenom smo montirali nadstrešek za skladiščenje opreme za gašenje. 21. Ločitev kanalizacije in postavitev reciklažnega bazena Izdelana je bila lokacijska dokumentacija, smo v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja, izgradnja pa bo v prihodnjem letu. Lokacija Rakovnik 22. Obnova proizvodnih prostorov zaradi požara V septembru je požar skoraj v celoti uničil opremo v osrednjem proizvodnem obratu, 70 % elektroinstalacij ter napravil precejšnjo škodo na zgradbi. Gradbena popravila so v glavnem zaključena, elektroinstalacije so v fazi preklapljanja na novo napeljavo, za opremo pa je sklenjena pogodba in teče dobavni rok. Proizvodnja bo predvidoma v celoti stekla v februarju prihodnjega leta. Lokacija Medvode 23. Adaptacija zgornjega nadstropja skladišča gotovih izdelkov v prostor za računovodstvo Objekt je bil dokončan in dan v uporabo v prvem polletju. 24. Ureditev skladišča za propagando in prospektni material V kleti skladišča gotovih izdelkov smo uredili zagrajen prostor za skladiščenje prospektnega in propagandnega materiala za komercialo. 25. Adaptacija razvojne zgradbe V prvem nadstropju razvoja so predelani prostori v knjižnico, vodstvo razvojnega sektorja in laboratorij. V drugem nadstropju pa sta v izgradnji dva laboratorija, ki bosta končana ta mesec. (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) 26. Adaptacija stavbe bivše likvidature v prostore za AOP sektor V izgradnji je adaptacija bivših prostorov likvidature v prostore AOP. Objekt je bil popolnoma dotrajan in potreben temeljite prenove. Dela bodo končana do konca novembra. 27. Zamenjava pisarniške opreme v komerciali Zaradi preselitve nekaterih oddelkov v druge prostore v okviru upravne zgradbe in starosti opreme je bila nabavljena nova oprema za nitro referat, referat smol in delno nabavo. 28. Prenos računalniških in PTT kablov v zemljo V si zračni kabelski vodi v Medvodah za PTT in računalništvo so bili prestavljeni v zemljo. Lokacija Seškova 29. Preureditev drvarnice v skladišče za trgovino Zaradi prehoda na drugo vrsto kurjave, drvarnica ni bila več potrebna, zato smo jo preuredili v priročno skladišče za trgovino. 30. Priključitev kanalizacije na kolek-tor in zunanja ureditev Zaradi odločbe Kanalizacije, Ljubljana smo morali priklopiti celotno kanalizacijo te lokacije na kolektor, hkrati smo asfaltirali vse zunanje površine. 31. Izpraznitev spodnjih stanovanjskih prostorov ob trgovini zaradi razširitve dejavnosti V izgradnji sta dva podstrešna stanovanja, v katere bomo preselili pritlične stanovalce ob trgovini, te prostore pa bomo v prihodnjem letu adaptirali za razširitev dejavnosti trgovine. Predstavništvo Skopje 32. Baraka v Skopju Baraka v Skopju je bila dotrajana, zato je bila v letošnjem letu adaptira- na, hkrati je bila obnovljena tudi oprema. Vsa navedena dela so bila skoraj v celoti financirana iz investicijskega vzdrževanja (razen opreme). Razpoložljiva amortizacija pa je bila porabljena za nakup osnovnih sredstev po planu (NIL 29) in delno po dodatnih sklepih delavskega sveta. Razpoložljiva amortizacija je v glavnem sproti investirana. Ker je uvoz opreme zadnja leta zanemarljivo majhen, smo v septembru sprejeli sklep o najemu (leasing) s planom predvidene opreme iz uvoza. Oprema bo dobavljena sukcesivno do konca prihodnjega leta. Za zagotovitev nadaljnjega razvoja oz. širjenja proizvodnje na lokaciji Preska, so naročene pri ustreznih službah strokovne podlage, ki so osnova za izdelavo zazidalnega načrta. Potrjen zazidalni načrt je namreč pogoj za postavitev kakršnegakoli novega objekta na tej lokaciji. Upamo, da bo izdelan in sprejet tekom prihodnjega leta. p. N. Colorjevi šahisti spet na olimpiadi Naša šahovska ekipa v postavi Merlini, Lushtaku, Dobnikar, Borčnik in Šuštar se je po daljšem času spet udeležila tokrat že 16. Šahovske delavske olimpiade, ki se že dvanajsto leto prireja v Puli. Letos se je olimpiade udeležilo nekaj manj kot 200 štiričlanskih ekip iz vse Jugoslavije. Na stotinah šahovnic so potekali ostri in neizprosni boji, nasproti so si stale armade in povsod naokoli je ležala množica pokončanih figur. Pa vendar je po končanem trdem boju Srb segel v roku Albancu, le-ta Črnogorcu, pa tudi jezik je bil enoten, namreč šahovski. Delavsko-šahovsko olimpiado smo doživeli kot privid, bolje rečeno kot miniaturo Jugoslavije, kakršno si želimo vsi pošteni ljudje. Nihče se ni spraševal, kdo koga izkorišča, šahovski trg ne prizanaša nikomur, tu odločata le znanje in zbranost, saj je v šahu resnično vsakdo sam svoje sreče kovač. Metež Colorjeve šahovske ekipe ni zasul. Srčno smo se borili z nominalno Člani Šahovske sekcije se iskreno zahvaljujemo Komercialnemu sektorju, OO sindikata, Športnemu društvu Color in Avtoparku, ki so omogočili našo udeležbo na Šahovski olimpiadi v Puli. mnogo močnejšimi nasprotniki, zmagovali, pa tudi padali in se uvrstili nekam v zlato sredino, kar je doslej najboljša Colorjeva uvrstitev na olimpia-dah. Pohvaliti je treba vse igralce, nabrali so si nove potrebne izkušnje, ki jim bodo še kako dobrodošle na prihodnjih tekmovanjih. Dušan Merlini Kratke novice Colorjevo brezno na Jelovici KAKŠEN JE BIL OKTOBER? Rezultati poslovanja v oktobru so v celoti kar dobri. Iztržili smo 22 milijard dinarjev, prodali pa 2875 ton izdelkov. Zaloge so se zmanjšale za ca. 250 ton. Še najmanj smo prodali v široki potrošnji (375 ton - lani 683), upadla pa je tudi prodaja nekaterih smol (predvsem colpoly). Izvozili smo 276 ton na kliring in 506 tort na. konvertibilno področje. COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica); Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SPOMLADI DVE IZMENI? Na eni izmed zadnjih sej kolegija je bila sprožena pobuda za uvedbo dveh izmen v prihodnjem letu. Glede na članek »Kadri v porastu« v prejšnji številki je to pravzaprav edina alternativa, če nočemo, da bo moral kdo s trebuhom za kruhom. LASTNA VARNOSTNA SLUŽBA Z novim letom bomo v obratu Rakovnik začeli z lastno varnostno službo. V njej bodo zaposleni naši delavci in ne več kot doslej delavci »Varnosti«. Ukrep naj bi bil prvi korak k postopnemu prevzemu celotne varnostne službe, če se bo zadeva seveda obnesla. Vzrok za spremembo je v glavnem v dveh dejstvih: - da je v Colorju precej delavcev, ki iz zdravstvenih razlogov niso več sposobni opravljati dosedanjega dela. - premajhna učinkovitost službe »Varnosti«, ki je ob vsem tudi draga (3,500.000 mesečno). O naših jamarjih v Colorju ni dosti slišati. To so fantje, ki svojih dosežkov ne obešajo na veliki zvon, marljivi raziskovalci neodkritega podzemskega sveta so, zaljubljeni v našo deželo in njene skrivnosti in lepote. Jeseni pred dvema letoma je bila gobarska sezona na Jelovici prav obilna. Skupino, med katero sta bila tudi jamarja, je gobarska strast pognala glob-je v jelovške gozdove. V okolici Rov-tarice so naleteli na preduh - majhno odprtino, skozi katero se je lahko splazil le jamar mušje kategorije. Kljub temu, da vhod ni obetal česa večjega, so ob kasnejših akcijah in raziskavah odkrili precej globoko in zanimivo brezno. Že v začetku se brezno razširi na 10 x 8 m in preko kaskad in pragov spušča v globino 200 m. Stranske rove, ki spremljajo glavno brezno, so v dosedanjih akcijah že pregledali in raziskali. Veliko dela jim je zadalo merjenje in določevanje dimenzij, položaja in iskanje nadaljevanja. Na dnu je čutiti rahel prepih, ki obeta nadaljevanje morda zasutih rovov. V petih akcijah jim je brezno dodobra priraslo k srcu, tako da jim ni žal ne truda niti sredstev, ki so jih vložili v odkrivanje podzemlja. V eni izmed akcij je sodeloval tudi predstavnik ljubljanskega jamarskega društva in reševalec Gregor, ki je bil presenečen nad lepoto in nedotaknjenostjo ter čistočo novega brezna. Za tiste, ki bi jih stvar bolj zanimala, le osnovni opis brezna, vselej pa se lahko vključijo v sekcijo ali pridružijo akciji. Od tesnega vhoda sledi spust po vrvi ca. 45 m do prve police. Sledi nadaljevanje, po izbiri, v globino naravnost ali levo skozi okno nad polico, ki te po spustu pripelje po obvozu do globine 80 m. Sledi ponovno spust 40 m do izvira - malega potočka, ta te spremlja do globine 160 m, kjer se brezno razširi v prave dvorane. Dno, ki ga dosežeš po spustu preko dveh polic, pa obeta nadaljevanje. |e