2il Stev. Novo mesto 15. oktobra XXII. letnik. DOLENJSP ij NOVIC p Izhajajo 1. m 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnint» vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroinina za Nmčijo, Bosni» in diuge evrupske dri,ave znaàa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiekarna J. Krajec uasL v Novem mest«. sebi, ker si priliranimo oa, ta oaiiin precej dela, ki ga laliko obroenio za kaj drugega kakor n. pr. za boljše ravnanje z gnojem itd. Na kmetijski soli na Grmu je vpeljano že veliko let dvakratno krmljenje za molzno in mlado goved. —^r— Zopet veltlíne. Lansko leto že (ako ne le eelo že predlansko) priporočali smo v našem listu veltlíne kakor sorto grozdja, katera je za Dolenjsko vse priporocitve vredna. In to storiti moramo tudi letos. Tudi letos obnesel se je veltlíne v vinogradu deželne kmetijske šole na Trški gori tako, da zasluži med vsemi pri nas na novo npe-Ijanimi ptujimi sortami grozdja največjo polivalo in pri-porocitev. Oddelek šolskega vinograda, zasajen s to sorto, bil je letos zopet grozdja tako poln, da ga je vsak, kiior si ga je ogledal, le občudoval. Nek, za vinogradstvo jako vnet, pri tem pa za vsako novotarijo ne posebno sprejemljiv Novomesèan, izrazil se je prav pred kratkim o veltlineu tako-Ie: „Šel sem v Šolski vinograd pogledat, kako da je letos kaj z grozdjem, in veltlineu sem se moral, odkriti, kajti toliko in tako lepega. Čisto zdravega ter popolnoma zrelega grozdja skupaj se ne vidi z lepa kje.*' In temu je istinito tako. Veltlíne obrodil je letos zopet krasno, grozdje ni cisto nič bolani» bilo ne vsled peritnospore ali plcsnobe in tudi gnilo ni, sme se reči v primeri k drugim sortam skoraj čisto nič. Na prostoru, na katerem bi se belega burgundea ali traiiiinca itd, komaj kivkib fi do 8 liektov pridelalo, pridelalo se je 10 liektov veltlinea. In kaka je bila sestava grozdja ? Med tem, ko je kazala moštna tehtnica v mostu prej ta dan obranega grozdja drugih meaanili sort le 14 in en ('«trt odstotkov sladkorja, pokazala ga je v mostu veltlinea celili 18 odstotkov. Kisline pokazala je kislinska mera v mostu mešanih sort 12 in pol tisoćink, toraj kar za polovico preveč, v mořtu veltlinea pa le 8 in pol tisočink. Iz te kemične sestave moSta je razvidno, da bo imelo vino veltlinea eelili 9 stotink alkoliola in le 8 in pol tisočink kisline. Ono mesanilt sort imelo bo pa le malenkost čez 7 stotink alkoliola kisline pa celili 12 in pol tisočink. Te številke pač jasno govore za splošno itpeljavo veltlinea, in za to ga nasini vinogradnikom zopet priporočamo, prav gorko priporočamo. Resnica je sicer, da je veUline peninospori bolj podvržen kakor bo druge sorte, zato treba se jti [la s škropljenjem bolj požuriti. Treba ga je zgodaj škropiti in treba ga je tudi do štirikrat škropiti, kar se pa vzlic njegovi odličnosti prav opravičeno stori. 1'rav Dvakratno krmljenje pri goveji živini. Pri nas pokladamo živini po trikrat na dan. Po mnogih krajih pa samo po dvakrat. To vidimo n. pr. v Švici, na Danskem itd,, toraj po krajih, kjer je živinoreja veliko bolj napredovala kakor pri nas, Zaradi-tega nastane opravičeno vprašanje, kaj je bolje. Ali ravnajo tisti živinorejci bolje, ki pokladajo krmo po trikrat na dan, ali tisti, ki jo dajejo samo po dvakrat? Oglejmo si v ta namen nekoliko bližje naravo goveje živine. Če opazujemo živino o času paše, tedaj o Času, ko se najbolj naravno preživlja, pa vidimo, da se le dvakrat na (lan pase. zjutraj in popoludne, in da potem mirno prežvekuje. Dosti ji je, da se dvakrat na dan nasiti. In če opazujemo naravo goveje Živine nekoliko natančneje v hlevu, vidimo, da potrebuje po 2 do 3 ure, da se nasiti, in da potrebuje na dan po 6 ur, da pre-žvef-e vso krmo. Vidimo pa tudi, da potrebuje za prežvekovanje mir in da se živina najbolj počuti, ako leže prežvekuje. Vse to nas uČi, da prepogosto krmljenje ni flobro, ker na ta način Živina ne le ne pride do potrebnega miru, ampak ona použito krmo tudi slabše prebavi in slabie izkoristi. He posebno se to čuti o zimskem Času, ko se poklada suha in bolj težko prebavna krma. Po našem mnenju zadostuje popolnoma, ako se živini po dvakrat poklada. Na ta način ima živina dosti več miru in mi si prihranimo precej dela, kar tu(îi ni brez vsega pomena v današnjih razmerah. Če pokladamo živini po trikrat na dan, ne pride živina v zimskem času res do nobenega miru, zlasti ako se po trikrat na vodo goni in ako se jutranje napajanje zaradi mraza nekoliko pozneje vrši. Komaj je jutranje krmljenje in napajanje gotovo, pa že pride ()poludan8ka molža in opoludaneko krmljenje na vrsto. Živina ima prtmalo čaaa za ležanje in za mirno prežvekovanje. Posebno velja to za molzno goved, Zato je pa res boljše, da se tudi pri nas opusti opoludansko krmljenje. I-e pri delavni živini je delati izjeme. Jutranje krmljenje naj prične po molži in naj traja od polu G, do 8. ure. Po tem naj se živina napoji. Nekateri napajajo tudi med krmljenjem. Od 9. ure naprej naj živina ležć prežvekuje do opoludanske molže. I^tpohuian naj se prične ob 3. s pokladanjem in naj traja do 5. ali do polu (i. zvečer. Napaja naj se med kruiljenjeni, dokler se vidi, najbolje med 4. in 5. uro. Molža naj se vrši pa po krmljenju od polu (>. ure naprej. — Z dvakratnim krmljenjem ustrežemo živini, ki Bfc na to hitro in rada privadi, ustrežerao pa tudi sami gorko priporočamo večjim posestnikom vinogradov v krajih, kjer te trte še ni, da si jo oabavijo; da se bo potem iz njihovih viaogradov s pomočjo zelenega cepljenja po aosednih vinogradih naprej širila. Prav lepe cepljenke mogoče je dobiti iz trtnicie deželne kmetijske Šole na Grrmu. Pripomniti pa treba, da so te cepljenke name.^ane iz vseh petih sort veltlinca, toraj se naliaja med njimi zgodnji rudeči, rudeči, rudeČe-zeleni, zeleni in beli veltlinc. Prvi, to je zgodni rudeči veltlíne in pa zeleni, ta dva dajeta najaladkejše grozdje, pa v skromnejši meri kakor ostale sorte, osobito kakor ru-deče-zeleni. Âko se pa vse skupaj sadi, spopolni druga drugo, in to je ravno pravo, ker se zadobi dosti in prav dobrega vina. —1— Kako se ozdravi bledico pri trtah? Pri cepljenih trtah pojavlja se kaj rada bolezen, kateri bledica pravimo. Pri tej bolezni postane trtno listje že v poletnem času ali le ob robcih ali pa tudi celo žvepleno-rumeno. Trtje noče vsled tega niČ kaj Čvrsto rasti in tudi roditi ne, ono sploh nekam hira. In da se takemu trtju v pravem Času ne pomaga, ono tudi poaahne. Vzrok tej bolezni je lahko dvojni. Ali je ameriški podlagi trte stalisČe, zemlja prevlažna, ali je pa dotična zemlja apnenika prebogata. V prvem slučaju je treba že pri rigolanju za to skrbeti, da se vodo odpelje, zemljo osuši. No, pri nas se pa neredkokrat lahko opazuje, da delavci, kateri rigolajo, kar vedno v blatu stoje, da bi pa vodo po primernih, s kamenjem napolnjenih jarkih odpeljali, zato se nihče ne zmeni. Ako se potem v tak prevlažen svet ameriške trte, in že celo riparijo sadi, katera prevelike vlažnosti nikakor ne prenaša, pa postanejo gotovo bledične. Za tak svet je veliko boljše takozvano solonis trto za podlago našim domačim trtam vzeti. No, bledične postanejo pa cepljene trte tudi lahko valed tega, ker se nahaja v zemlji veliko preveč apnenika. V pravem, samem laporu ali pa že celo v tako-zvanem krednatem svetu (kakoršen se naliaja n. pr. na velikem in malem Vinivrhu pri Belicerkvi) postanejo pa tudi trte bledičue. V takem svetu izvoliti se more cepljenim trtam takozvano rupestris za podlago, ali križ je. da ta trta pri nas na Dolenjskem kaj rada pozebe. Skušnja pa uČi, da v takem svetu bledica s časom tudi sama po sebi izgine. To se zgodi vsled tega, ker se odvečni, v zemlji raztopljeni apnenik, v globočino, katere trte s koreninami več ne dosegajo — ponicL Ako pa ta bolezen te noČe zginiti sama po sebi, potem pomaga se laitko tako-le: Trte obrezati se mora že v jeseni, koj potem, ko jim listje odpade, toraj recimo, novembra meseca. Obreže se trte pri tej priliki popolnoma tako, kakor bi se jih sicer šele spomladi obrezalo, rezne rane se pa z raztoplino zelene ali železne galice namaže. V to svrlio raztopiti se mora 25 delov zelene galice v 100 delih vode, torej v litru vode do 25 dkg. Tako namazane trte zaženejo v sledeči spomladi vidno poznejši, memo šele spomladi obrezanih. To pa nič ne škodi, da dostikrat še celu koristi, namreč ob času nastanja slane. Ilézne rane na trtah namaže, ali boljše rečeno, namaka se pa najpraktičnejse, ako se tako-le postopa: Na konec kake palčke priveže se kako rutico tako, da predstavlja malo culico ali cuzek. Tega se v raztoplioi zelene ga- lice namaka, in potem na rane, nastale na trti vsled režnje, pritiska. Tako postopanje se mora pa potem seveda toliko let zaporedoma ponoviti, dokler bolezen ne zgine. Pri nas na Dolenjskem bo pač potrebno na tako obravnavanih trtah vse palce (Čepe) tako z vežnjo pritrditi, da nam jih težek južni sneg odčesniti ne bo mogel. Kaj dobro se stori, ako se okolo bledičnih trt na jesen v zemljo tudi male luknje napravi, v nje en četrt do pol kilograma raztolčeae zelene galice natrosi ter luknje Čez zimo kar odprte pusti. —1— -H- Politični pregled. Cesar je zopet popolnoma zdrav in bode začetkom novembra obiskal Prago, tudi pojde enkrat sedaj v Budapešto. Vojna uprava namerava ustanoviti 15 topničarskih polkov za domobranstvo in sicer za Avstrijo 8, za Ogrsko pa 7 polkov ; to se bo zgodilo, če bodo poslanci dovolili stroške in če bodo Ogri zadovoljni s tem, ker ti imajo pri vsem v Avstriji prvo in zadnjo besedo. Za volivno preosfiovo gre precej trda. Nemci namreč hočejo, da se vsprejme v novo volivno postavo določba, da se sedaj narejena razdelitev volilnih okrožji ne sme spremeniti drugače, kakor če temu pritrdi dve trctjinska večina poslancev. S tem hočejo Nemci za dolgo vrsto let utrditi krivice, Slovanom prizadete po razdelitvi volivnih okrožij. Pravijo, da nova postava bo gotova komaj pred božičem. Načrt volivne pre-osnove določa tudi to, da bo vsakdo moral voliti, ako tako odloči deželni zbor dotične dežele. Pametno to, se bo vsaj res spoznala ljudska volja in bo konec tistih prismojenih straliopetcev, ki iz raznih ozirov ne upajo na volišče. Francoska vlada ne ve, kaj bi počela. S svojo krivično gonjo proti vsemu, kar je cerkvenega, je vzbudila v katoličanih zavest in edinost, o kateri se ji ni niti sanjalo. Škofje so edini, duhovščina složna, odpadnikov bore malo, vsi pa raji pripravljeni beračiti in žrtvovati, kakor pa ukloniti se novi postavi. Na Ruskem se je revolucija sprevrgla v čisto navadno ropanje in nasilstva : ropi, napadi, umori se vrste dan za dnem in celo pri belem dnevu na očitnih cestah. Anarhisti so razpisali na carjevo glavo 65,000 rubljev (blizu 105.000 kron), toliko denarja dobi, kdor umori carja; ako pa ga oblast kaznuje s smrtjo, dobe to svoto njegovi sorodniki. V Perziji je Šah (tako imenujejo tam vladarja) proglasil ustavo. Pri tem so bili nemiri, ki so se p» kmalu polegli. Na Laškem se mržnja in sovraštvo do Avstrije širi bolj in bolj. Na Nemškem je izšla knjiga, ki pripoveduje z»' nimive reči o bivšem „železnem" kancelarju Bismarkn. Kaže ga kot neizprosnega sovražnika Avstrije. Nemški cesar je bil za to silno nevoljen, a reči ni mogel, da to ni res! Satan v človeški podobi. (Dalje.) Gospoda sta sla na vrt. Baron veli vrtnarju, naj gre naprej. Do ribnika, ki je imel tanko, ledeno skorjo na sebi, je dritala ravnokar poměděna pot. Ko vpraâa baron, zakaj da je pot tako posnaiena, odgovori Filip: „Menil sem, da bi utegnili iti milostni gospod k jami. Ta jama se je nahajata na nasprotnem koncu ribnika prav tik vrtnega zidu. Odtod je bil prav lep pogled na deloma obraŇ(!eno nizko gričevje. V jami je bila nekaka lopa, katero so po zimi Kapai.ili z deskami, a je bila po leti (»dprta. Cidna slikrt polotoka Sirmione v Gardskem jezeru je bila na eni steni, na drugi pa pričakuje pesnik Katul svojo nezvesto izvoljenko. V mrzlem letnem Časn so tu shranjevali razliône veftje rastline v loncih, katere so pomladi postavili pred votlino. Ravno ta pri vbcdu je bil paž odtrgan, pa zopet prislonjen; v votlini so bile klopi in mize, narejene iz brezovih debel, razbite in polomljene, dragocene rastline ponivane iz loncev ÍD poteptane. Kar pa je barona najbolj užalilo in zabolelo, je bilo to, da so bile podobe razpraskane in većjidel popolnoma pokončane. Baron Viljem je molče ogledoval to opustdSenje in razdejanje. Potem je sel ven proti vrtnemu zidu ter pazljivo ogledoval tla. Mahoma obstane, pokliče vrtnarja in mu reče: „Vidite te stopinje, Filip?" „Seveda, milostni gospod!" „Stopite v eno tako stopinjo! „{4oBpod baron, kaj pa mislite . . .?" „Pravim, stopite notri Î" Jako nerad je izpolnil vrtnar baronovo povelje. Ko pa vidi^ da je njegova stopinja znatno večja nego sled v peíiku, «ćitajoč« pogleda gospodarja. „Nič ne bodite nevoljni, Filip," reče baron, „imel sem neko gotovo »umnjo, in temu se ni čuditi; a veseli me pa, da ae sumnja navidezno ni uresničila." „VaAe Bumničenje me zelo boli, gospod baron!" „Tudi mene boli, pa se bom že kako iznebil, se moram izr biti te sumnje. Sedaj pa mi raji povejte, kako je bilo mo-go'^ ■) da niste prav nič opazili, kdo bi bil vse to razdejal tako zlobno?" „Zlodejec je bržčas preplezal zid, mogoče v kaki viharni noči, mogoče tudi po dnevu, ko sem bil odsoten. Herkules bi ga bil sicer gotovo zavohal." .Pa si morete kaj misliti, kdo bi bil utegnil to učiniti?" Filip odmaje z glavo: „Mislim vedno na to, gospod baron, pa ne morem priti niti na najmanjšo sled," „.le bil zadnji čas kdo tukaj?" „Ne. Čakajte, Fedaj sem se spomnil, in da ničesar ne prikrijem, povem: bil je oni mož, ki sem ga videl nekoč pri Vas v mestu; pred kakim tednom je bil tu — Jernikov." „Jernikov je bil tu? Ah, česa je neki iskal tu? „Vprašal je, ali ne bi rabil vrtnarskega pomočnika. Bejal je, Av, bi bili Vi, gospod baron, přišedši semkaj poleti, jako veseli, ko bi videli, da zna kaj delati in narediti. Toda i»z ga nisem mogel vsprejeti in sem ga poslal k milostnemu gospodu. Kaj morebiti ni bil pri Vas? „O da! Saj je bil Že velikrat prej pri meni ter prosjačil za svojo bolno ženo in za stradajoče otroke. Toda o tem, da se Vam je bil ponudil za vrtnarskega pomočnika, ni črhnil ni besedice, saj ne domislim ee ne. Tudi ne morem verjeti, da bi bil ta revež učinil tako zlobnost. Ne, ni tega zmožen, in toliko dobrega sem mu že tudi storil, ne, on ni !" „Úudno pa se mi zdi," reče Filip, „da si je -Jernikov v vili ogledal vse tako radovedno natanko ter se na moč čudil lepi vili, da, hotel je iti tudi v zgornjo nadstropje." „No, da radoveden je bil, to vendar ni nič tacega, In recimo, da je res tako zloben, mora vendar kje v bližini imeti kako skrivališče! Saj menda iie ne zna leteti po zraku, da bi prišel kakor tič in odletel." „Milostni gospod se norčuje!" reče Filip nekoliku užaljen. «Saj nisem rekel, da je Jernikov to učinil! Vi ste me vprašali, če je bil kdo tukaj, in jaz sem vam odgovoril po resnici. Dodati moram še to; ko sva sedela v moji sobi, je dejal, da se mora enkrat na svetu vse izprazniti, da ne bo ne bogatinov in ne revežev." „To pravijo dandanes vsi, ki ničesar nimajo!" „Je res, gospod baron. Pa kako vendar, da jaz —?" „No, no, Filip, nikar kar prec ne skočite iz kože! Âli ste nataknjeni ! Jaz sem hotel samo reči, da se mi zdi silno neverjetno, da bi ime) Jernikov svojo roko vmes. Preveč dobrot sem mu izkazal. Pa oprostite, pl, gospod Dovjan, da Vas pustim stati toliko časa v duplini. Pridite vendar venkaj k nam." „Pridem, gospod baron! Pa tudi prinesem nov dokaz zločinstva." „Ali res?" „Da, da, le poglejte! Našel sem tale zavojček v kotu votline pod nekim kamnom." Baron Viljem si ogleda stvar in ves preplašen zavpije:„ To je dinamit, Zlobnež je torej hotel to votlino pognati v zrak." „Ali pa morebiti celo vilo!" pristavi sosed. „Skrivnostna, grozepolna uganjka!" Ponavljaje te besede, se je podal baron, varno držeč v roki dinamit, proti vili. Baron in pl. Dovjan sta šla nazaj T zakurjeno sobo. Preje pa je Se vprašal, kako je stari Barbi. Ko je slišal, da je danes izven postelje in precej dobra ter da ieli videti gospoda, ji je velel pripraviti mal prigrizek, kar že bo. „Gospod sosed, ako ste zadovoljni s tem, kar vam morem ponuditi, bodite moj gost." „Jako rad." „Hvala vam. Čeprav nobeden od naju ne ve nič gotovega o celi stvari, vendar ne bo napačno, ako se o tem raz-govoriva in si poveva, kaj misli eden in drugi." Ko mine po! ure, pride Barbara in pogrne prazno mi-žico z belim prtom, prinese krožnikov in drugih potrebnih rečij ter skledo, polno kadeče se svinjine, Za njo pa je šel Filip, nesoč nekaj steklenic vina, ki je bil shranjen v kleti vile. (Dalje prilioilnjii.) eaitESt— DomaČe venti. (Premeščena) sta duhovnika n. v. r. č. g. P. Kajmund Kubinek, kaplan v Podzemlju, v Črnomelj m č. g. P. Kazimir Kusobud iz Ljubljane v Podzemelj. (V občinski seji) dne 12. oktobra 1.1. v Novem mestu je gospod župan S. pl. SladoviČ naznanil svoj odstop. V kratkem se namreč zopet posveti svojemu poklicu, ter prevzame svojo lekarno v lastno vodstvo. Zaradi tega mu ni mogoče dalje obdržati mesto župana ter prosi, da se v kratkem izvoli novi iupan, Mi obžalujemo nenadni odstop gospoda pl Sladoviča tembolj, ker je bil kot župan vsikđar mož na svojem mestu. (Star dijak.) V VII. gimn. razred tukajšnje gimnazije je vstopil kot redni dijak umirovljeni orožniški postajevodja g. Anton Bratkovič, star 44 let. (O povzdigi mlekarstva) v novomeški okolici bo predaval g. pristav V. Rohrm an v soboto zvečer dne 20. t. m, v \Vi n di sc her j e vem salonu v Kandiji. Pri četek predavanja ob 8, zvečer. Vabimo vse interesente k obilni udeležbi. (Predavanja o živinoreji.) Tukajšnji okrajni živino-zdravnik g. Otmar Skale bo imel podučno predavanje o umni živinoreji. Živinskih boleznih, živinski kupčiji itd., v Mirni v nedeljo dne 21. t. m. zjutraj po pivi sv, maši; v Dobeiničah v nedeljo dne 21. t. m. popoldne po krščanskem nauku; v Šmihelu StopiČah, v Valtivasi v nedeljo dne 28. t. m. zjutraj po prvi sv. maši; v Žužemberku, v Hinjah v nedeljo dne 28. t, m. popoldne po krščanskem nanku in sicer v tamošnjih šolah. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu septembru 1906 je 212 strank vložilo 8G,5D9 K 43 h; 190 strank vzdignilo 54.213 K 63 h; torej vfč vložilo 32.3i»B K 80 h. 14 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil 33,840 K. SÍ19 menic se je eskomptovalo za 62 393 K. .Stanje vlog 2,903,937 K 82 h. Denarni promet 365.437 K 89 h. Vseh stiank bilo je 912. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imt^la je v meaecu septembru IdOtí prometa 135 796 K 41 h^ vložilo je 101 stranka 34.274 K 34 b; dvignilo pa 101 stranka 18 368 K 80 b. Posojil je bilo danih 46 strankam 36.730 K. Vrnilo je 66 strank 20.648 K 6 b. Zadružnikov je bilo koncem meseca 1628. (Posnemanja vredno.) Blaf^orodna gr>spa Emilija Schlesineer je darovala Z4 žensko bolnico v Novem mestu sto kron. Zii ta veleblagi (Sin se velećastiti daroralki tem potom najprisrčnejše zahvaljuje zastop zdravstvenegji okrožja. Želimo pa za takovo eminentno važno in ubčekoristuo napravo še veliko druzih tako velikodušnih dobrotnic in posnenialcev. (Vabilo.) V nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popcludne se vtai v gostilni „pri Slonu" v Budolfovem, izvanredni občni zbor voj. veteranskega društva za Dolenjsko, — Pri tem občnem zboru se ima voliti nove funkcijonarje društva ter se tudi sprejme novo vstopivše ude, Za polnoštevilno udeležbo pravih in podpornih, kakor tudi novo vstopivših udov prosi odbor. (Elektrika v Novem mestu.) Krka dela pri Žužemberku nad in pod trgom veliije slapove. Nad Žužemberkom gonijo več velikih mlinov, pod Žužemberkom na Dvoru so pa ti slapovi služili se pred dvajsetimi leti knez Auerspergovim fužinam in železnim tovarnam. Ker se je pa Železne rude v bližini Dvora le malo dobilo in so jo morali od daleč voziti, se ta industrija vsled svetovne konkurence ni izplačala in so jo opustili. Zdaj pa hočejo slapove Krke na Dioru vporabiti za elektrarno, ki bi električno luč oddajala tudi nižje ob Krki ležečim krajem, osobito Sudolfovemu, s katerim mestom se uprava kneza Auersperga baS zdaj v tej zadevi pogaja. (Domovina,) (Kapelnik g. Emersifi.) V „Vorarlberger Volks-freund" z dne 4 t. m. Čitamo sledečo notico, ki se glasi v slovenskem prevodu: „Hohenems. Koncert, ki ga je priredila přetečeno nedeljo ,pri pošti' veteranska godba je bil nepričakovano dobro obiskan. Godba je bila proti vsakemu pričakovanju prav dobra iu gromoviti aplavz je sledil v priznanje za njeno neutrudljivo delo. Posebno pa je ugajal koncertni komad za krilovko ,Der ftische Regiments-Trompeter. Kapelnik gosp. Emeršič pokazal se je pri tej priliki popolnega mojstra na tem instrumentu in mu k temu uspehu le častitamo. Žehmo samo, da naj bi se pod neutrudljivim in spretnim vodstvom gospoda ĚmeršiČa nadalje tako delovalo, kakor se je do sedaj in imeli bomo v kratkem izborno izvežbano godbo". Ker je bil g. Emeršič 7 let novomeški kapelnik, utegne to zare^ laskavo poročilo marsikoga zanimati. Gospodarske stvari. — (Umetna gnojila za vinograde.) Ce manjka hlevskega gnoja ali komposta, potem je potrebno, da gnojimo trtam z umetnimi gnojili. V tem slučaju kaže gnojiti s Tomášovo žlindro, kalijevo soljo in roženo moko ali pa s Čilnkim solitrom, lS Tomášovo žlindro dajemo potrebno fosforové kislino, s kalijevo soljo potrebni kalij in z roženo moko potrebni dušik. Namesto rožene moke se jemlje tudi čilski solitér, ki se pa raztrosi še le spomladi po vrh zemlje. Za 100 trt je vzeti 4—5 kg Tomasove žlindre, 1—2 kg kalijeve soli in 3 — 4 kg roxťne rnoke oziroma i^a —^ ^^ s«/iira. Rozena, mota i&Vift TA 'iet. \iiV Xa\Lt) 'tomiftOTa lAmiia. — (Vrednost pušjjer za gnojenje viaoffradov.) nam koristijo a tem, da rahlja/o težko zemljo in oddajajo na ta način tudi preobilno močo. Ka težki ilovnati zemlji naj se le labijo pušlji in naj se skrbi ob enem tudi za drug gnoj. Prav v tem slučaju se posebno priporočajo umetna gnojila. — (Proti gnjilobi na grozdju.) Ob jesenskem deževju nam grozd;« rado çui/e. íía ta naćin imamo na dolenjskem skoraj vsako leto več ali manj »kode. Ne le da nam odpade vsled gtijilobe precej pridelka, je tudi vsa trgatev bolj zamudna in dražja. Proti moči se je težko bojevati, ali kar lahko storimo, je to, da sadimo v nižje in zavetue lege, na težko in vsJed tega bolj vlažno zemljo zgodnje sorte (portugalka, veltlinec) ali pa take pozne sorte^ ki so gnjilobi manj podvržene (španjol), potem da dižimo trte nekoliko višje in da s trtami o poletnem času pravilno ravnamo in jih ne pustimo rasti v gosči Pravilno skrajševanje in podobiranje trt je posebno važno, da se varujemo gnijenja. Preveč vlažno zemljo kaže v ta namen tudi osuševati z jarki, ki se napolnijo s kamenjem, protjem ali drenážními cevmi, da se odvaja pieobilna moča in na ta način zemlja bolje suši. (Vinski sejmoví na Dolenjskem.) Vinski semenj vKrškem bo v soboto po Vseh svetih dne 3 novembra. Priredi se na vrtu Gregoričeve gostilne, — V Novem mestu bo vinski semenj v četrtek dne 8. novembra in sicer na vrta Tnčkove gostilne, — Vabimo k obilni udeležbi, vinogradnike in kupce. (Vinski semenj v Novem mestu) bo letos v Četrtek pred sv. Martinom dne 8. novembra t, 1. Ta semenj se priredi na prostornem vrtu TiiČkove gostilne, kjer se bo prostor za ponudnike primerno priredil. Opozarjamo na ta semenj vse naše interesente, vinogradnike in kupce, gostilničarje in vinske trgovce in jih vabimo, da se udeleže semnja v mnogobrojnem številu. Lftošnji vinski pridelek je prav dober in vreden ži-valme kupčije. Vabljeni so tudi vinogradniki iz krškega in Črnomaljskega okraja. — (Naročila na umetna gnojila za jesensko gnojenje) sprejema kmetijska podružnica še ob nedeljah 21, in 28. t. m. Gospodarji naj se blagovole čimpreje oglasiti s svojimi naroČili. Dosedaj je naroČila kmetijska podružnica 3 vagone umetnih gnojil, ki stanejo v Novomesto na kolodvor postavljena, in sicer: 100klg. Tomasove žlindre 6 K 20 h, 100 klg. kajnita 6 K 20 h in 100 klg, kalijeve soli 13 K 20 h. Cr'na je kar se da mzka, ker ni nič druzega za-računjenega kakor samo vožnja iz Ljubljane do Novegamesta, Pa tudi ta je znižana, ker prihaja blago v celih vagonih, — Ker se naročajo od podružnice le celi vagoni, se naročila odpošiljajo seveda še le potem v Ljubljano, ako se je oglasilo zadosti naročnikov, namreč toliko, da je blaga za en vagon. Sedanja nizka cena Tomasove Žlindre je mogoča pa tudi le, ker se je tega gnojila dva cela vagona naročilo. Kakor hitro bi se Tomasove žlindre manj naročilo kakor en vagon, je cena takoj višja. Zato je pa treba, da se take stvari skupno naročajo, v večjih množinah, ker le v tem alučaju imamo vse potrebne ugodnosti. Kmetijska podtnžnica se čuti poklicano, posredovati to kupčijo, da pridejo kmetovalci ceneje do gnojil; sama pa nima pri tem nobenega dobička, ampak samo skrb, pota in sitnosti, katere pozna le tisti, ki irna s tem opraviti. -H- llazne stvari. • (Leto 1 907,) V prihodnjem letu bo 66 nedelj ia praznikov, Pepelnica pade na 13, februarja, kar pač ne bo ugajalo plesa željni mladini. Velika noč bo 31. maica, Bin-košti pa 19. maja, praznik sv. Rešnjega Telesa 30. maja. Vaznaiiila mestnega iiia^istnita. (Sejal občinskega odhara v RuđulfiTem z dne aa, »«pt 1908, — I.) Citauje zadnjeKa Kapianika. z dne 31. julija li)OC, fit. 1^03, Ći M nje zapisnika ne odluži do [jtibiidnje seje. — tí.) 1'oroĚilo žiipatistva u najetju svojeiaBiio do-voljcneRei luwujila, od 75 QCW K ^itÎ mesliiî liiMilnici IjuViljaHBWi in as 000 K xn «tarim žanuke bolnice. 0, žu^jbu jmitoH», 'M «e rhňtljerjo [WBOjifo orf 7áOOO K pri uotieaeiii í/euarnetu zavníti , tjM B6 \ni4e ^ V.'ï^vltem fcaa'ii lA'wNiAvi xWVft \)ti\TiwA /iJnfMli ditlg- v xtieaku Sb.OOOK iu hitaái tes^m tcAnU) u»jtti punvjUo ukroglih 100.000 K. Valed teiïi pretilai^ft, (ia se najaiue v^fi'iiilu 100,000 K \n e «.m Bt&^Xia vwie raesYnft ^iše \ii í.aWuftu m sMïbo žensko bojn/oe ter da sa iato poíoj/ío vzaine pri mettni hraiiilnirJ I.taWjansk/, tníeraje najn^odnejSe pogoje etavila in sioer pniti 4Vt"/u "hro-Btovanju in anwrtiaaciji tako, da ee hode ta dol^ v (ilí. letiii [lopla-Èal. Tft predloK bc eoglasno spreime. — 3.> Poroíilo žnjianHtva o raćmi-Rkem zakiinúkii za I. lUO'i ter vulitov revizorjer, Eut prei^ledoTalui rařan-skega zaključka mestae obùino za leto 1905 De ixTtilitn i^g. MnKel) in M»-ranc, — 4.J Poruúilo županstva o jftTni eJettncni ruzsvetljavi in voUte^ odseka. Puročilo ae rcame tia znanje, ter we v odsek za električno rai-mtljavû iïvulijo gospodje; Barborič, Manelj,Muraue inRoaman. — 6.) Volitev po eneiçft člana v finančni, Biavbeni in vodovodni odsek. Namesto nmrle^a g. Quetina «a izvolijo in eicer: v finaiu^ui oilsek g. Franc Bužíó, v stavbeni odsek g. Hilia Mramor iu v vodovodni oilsek g, Karol BarboríÉ. G.) Volitev namestnika v krajni àolaki evet. Ktt nawettriiit v krajni i^'iJski evet se izvoli so^lannn g. Maeelj, — T.) Poročijo žiipaiiutva o napravi kopališča na Loki. O. Ilostuan poroča, da ae je kopaliiče napravilo ter da atroŇki, ako bi ae tudi le«, kftteregti je obř-inn t Uetiii hoBti d&U eektiti, zarai-itail, EUBŘRjr) iinil 2503 K, v prorai^aDU pa je naat&vljea tnesek tiaino 1000 K, TBled te^A jiredlega, iIa mentni zMtnp ta vei^ji izdatek odobri, ter (Ift »e raûuoi iiplatajn. Sprejetu. — S-) PoroiDo krainega iSolakegn aretft v etnitila Rk/07, ob enem pn, da ae isti zave-žeji), da De bodo otroci ii Kandije in Žabjevasi od leta 1907 vSolali v No-voniesto. G. župan predlaga, da mestni zastop t^mu sklepu pritrdi. Navzoûi a. kr okrajni kntnisar g. dr. Pilniiofer izjavi eledeĚe: Krajui Šolski svet. v Rtidolfovetn stoji na popolnoma lakunitem KtííiíĚti, ako ne sprejme otroke il vasi Randijn o»r<)nia okolice, kateri niio niolani v Radolfovtii, nadalje pripoina tudi, da ima mestna občina ozir, krajni šolski svet v Rndulfovem pravicu, zahtevati prispevek za obigk Sole in tudi povdarja, da je občina Šmibel-Stopiče v «vuji seji sklenila, plačati struSke za vsporednico. Tndi omenja, da se zadeva glede iišolania otrok v Rudolfovem iie more tako litro reêiti in naj bi mestni odbor «nir. krajni Soluki svet sklenil, da se ta «deva tlo konoti Šolskega leta 1900/07 reSi. Nato prebere g. Župan dopis áapanstva Šmiliel-Stopiiie z dne SO. sept. 190«, St. 17I&, ki sa glasi: „Za Jobo toliko čana, dcikler b» ostala vzporednica vsled obisknjićih otnik iz Kuuflije in Žabjevasi pripravljena je obStna prispevati sledeče: a) za najemnino za Soisk« sobo; b) za snaženje in kurjavo šolske suhe in: C) z* inige male Šolske p o treh S č ne. Potrebno šolsko opravo pripravi naSa ob-■čina in o»tane nje Isst, Radi nš-danja iz omenjenih vasi je nbčinikl odbor soglasno sklenil, da se v tej zadevi razpravlja v eni pr,hodnjili sej," Ker je iz tega dopisa razvidno, da obÉina Šniibel-Stopiče postavlja pogoje, a ■se ne izreče o znesku, katerega je pripravna plačati, je pntrehno, da mestni odhiir iizir. krajni Šolski svet zahteva primerno odSkodnino, katera se nikakor ne stne in ne more smatrati kot strnSek îia vsporednico, pač pa kot Iirispevek soli, vsled lega g. inpan prcrllajr», da meptui zastjip sklene sle-■ni red konian, zakljnCi g. žnpan sejo. Darovi za dijaško kuhir^o v Novem mestu. Gosp. Fr. Možina, pusestnik 3 K. Neimenovan župnik JO K. Veleč, g. Štefan Trškiin, kaplan 4 K, Veleč. g. *!«rt.in Neniauič, žnpnik 10 K. Veleč, g. Jan. Porthnj, dnh. svÉtuik 10 K. Veleč. g. Jan 1'levanič, žnpnik 10 K. Veleč g. T. Vari. kaplan, 6 K Veleč. g. ,)os. Boršinar, župnik Ï0 K. Veleč. g. Peter Bohinjec, žnpnik 10 K. Velei. g. L. Podlogar, kaplan 10 K. H. Maks lirnriner 4 K. Dobrutniki iz Novega meat.n m Kandije t-kn-paj 147 K, in siter za mesec oktober. G- Andrej Aifnitsch, klepar 1 K, ^Ttb dobnituikov tekuin lela iie V^oi« uvajal imeuowa, marvci vtiaki ine-«ec le skupiji) svoto.) — G, V, Abszhizb, sodni tajnik 1 K. G. ,), ]3erg-mann 2 K O R. Dalúnc, vodja f K. 6. Detain Fr., vludni strMi/t 5 i:. k 10 K. Gospa Pavla Hočevar € K. (i. 11 lov sky L., posestnik 7 K. G. J, Kavčič, c. kr. okrož. sodiSča predsednik 10 K. Adolf 1'auser, posestnik itd 20 K. — Vsem blagim dobrotnikom srčno livato. Bog plati stotero! Prosim le druzlh podpor, bodisi v novftih ali ii' V'lili. Podpiranin ni mauj, pač pa se je zmanjšalo Število podpornikov. Dr. ]. Marinko. I I I I V KandlJI poleg novega sejmišča. I I I I Poizve se pri Fr. CIBR-u, puđubarju v Eáiidíji. (2i7-o-]) Isto tam se izve za stanovanje v vili „MiUirovic". [^Bpp stDnouanjB obstoječe iz dveh sob. kuhinje, kleti 1.1, d. se odda s 1. novembrom. Kje poye upravništTO „Dol. Nuvit," (ais) Dva hreplia učenca \ '. dobPD izurjen pomočnili . '. ' za gospodarske vozove se takoj sprejmejo pri Antonu SEDLAR-ju, kolarskemii mojstru v Kandiji. (2io-ít-i) Priporočilo! Podpisani naznanjam, da bom v nedeljo, dne 21. olttobra ofnoRil Q'ostiliio (Tj? • 9 svoji 'hiéi*^ ## Vdbim pnjnziir) vse svoje prijatelje in znance, da me blagovolijo obiskati om Več v hiái Ključavničarske ulice 119 v Rudolfovsm, civilnopravdnih zakonov za dežele zastopane v drž. zboru izide u naši fisttîtpni meseca oMobra t. L Ta zbornik, ki ga je uredil s pomočjo domaèih pravnikom dr. E, Volćič, obspga, poleg aodn. pravilnika in ctv. pravdnega reda z uvodnima zakonoma, tudi vsa druga določila, ki stikajo s to tvarino. Ta knjiga bode po »(^oji uredbi v korist, ne samo pravniku, temuč vsakemn, ki ima posla s Sddiíéi v teh stvareh. Knjiga ima krog 900 strani, papir je naiflneji, tisek razločen, — Predplaínlki dobe knjigo nevezano za 5 K 50 h» popolno v platno vezano za 6 K 50 h; poštnina stane vselej posebej 50 h. Isti das izide v pdsebni knjižici: odvetniška tarifa in sodne pristojbine (kolki) ter jezikovne naredbe za sudiátía v okolišu nad* sodišča graškega, triaške^» zadrskega. Za predplafinike bode cena ti knjigi 1 K 40 h, 8 poštnino 1 K 60 h ; predplaôniki obeli knjig plačajo le 50 h poštnine. Predplačila so nam pošiljati samo do 20. oktobra 11.; kasneje bodo knjige naročati Je pri knjigotržcih po znatno višji ceni. J, Blaznika nasi,, tiskarna in lit. zaVod v Ljubljani, Breg 12. Naročnike in naročnino sprejema tudi do 20. oktobra t. I. knjigarna (202-2-2) J. KRAJEC NASL. v Novem mestu. M zlflto in srebro a kupuje po najvisjili cenali (207-6-2) AOJZIJ RAJEC, urar v Rudolfovem, Glavni trg 85. (Kranjsko.) DORR Dubni ohraiiieni, ^hisovani GrLàSû i / / / / / / / se proda za 280 K na gradu Klevevž, pošta Šmarjeta na Dolenjskem. .................—- (20G-3.2) Ugodna prilika! Na Cirniku, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Dolenjskem je na prodaj posestvo Prelesnikovo, miri 14 johov in obstoji iz hiše št. 13, pri kateri je pod, hlev in svinjak sredi lepega sadnega vrta, tega se drži tri štuke dulga njiva, od 36—40 mirnikov posetve gladko brez kamna. Konec njive dva zaraščena gozda, okoli njive velika košenica za petero goveje živine rediti. Vsi tu navedeni deli se skupaj dríé in je le ena parcela. - Vse to se kupi za 1600 gld., polovico teça je plačati takoj, druga polovica ae lahko obrestuje pet let s 6% obresti. {201-3-2} Razka^e in pojnsiiila daje a tem MIHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori. Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki Severonemškega Lloyda'' BREMENA iz Ï NEV-TOBK P 'C 4> «P b O K iS. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega drnštva kakor tudi listke za vse proge uinenškib stdeznic dobite v Ljubljani cdino-le pri l^dvarA v Kolodvorskih ulicah št. nasproti obceznane gostilne „Pri starem Tišlerju". {83-a4-i7) Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potnikuni, namenjenim v zapadne driave, kakor: Colorado, Meiiko, California, Arinna, Utah, Wyoming. Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše drnatvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 8 cesarskimi brzoparniki: Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Willielm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. FAFF w i sfvaief SI » t Ljubljana, rotovški trg 9. 80 najbolji za družinske potrebe, kakor ; šivatlje, vezenje in krpanje, nepře-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik: Franc Tschinkol, --Kočevje, v gradu. Prodaja smrecinega lesa v /olo %tn/aiiili cenah. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Veèjft oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-niStvu Ruperčvrh. m ^ % r$ ^ m. il»8-ï4-3 Posebno znižane cene so za: hmelne late in šplravce. 25 jedao sobo je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi hiši za oddati s 1. januarjem 1907. (aos-s-sij Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (83-1G-12) vÎDonçr&iluik in trgOFec (Vođajjan Uignsno-Ifitra). (112-34-10) Tovai'iia strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vltlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-blralnikov (trljerjev), slamoreznic, reporeznic. koruznih robkarjev, drobllnlh mlinov, parllnih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov In stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk. vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobll, vrtalnih strojev In strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec, g«- Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na^vseh razstavah z najvišjimi priznanji. • Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poStnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljub^ani: JT, Koxxiatičp Dumiska c»ii it«v.st. m>M ŽENSKE LASE (234-24-24) xmesane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), laane verižice, kite in umetne slike iz la« pi> najnovejšem naÈinu. — V zalugi imam najfinejša mila svetuvnnznane tvrdkf H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo iilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleku in mnogo priznano tekoéino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanja las in «diščuje prhut. SpoSto vanj era se priporoíiyeiii Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (1-21-20) Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SIMGER-jevi bivalni stroji Singer Co. del. družba šivalnih strojev v Novem mestu. Glavni trg št. 88. Vožnja ti'ajâ — - __ dni 6 dni Z najnovejšimi leta ISOSin 06 zgrajenimi veliKansI^mi pamtili ^ l^tsermj^ «ijai^ardo «tikj pernici 16-12j)!10(iwn» Zjasnila dajezastDpnilt I^C^UniO ï'ubliana J^lodvonst^e-ullce âtv.28 Odhod rijjuhljane ponřjelel^ .fef^H in črfrttk v tednu. S S Josipu KauČiČ, organist in občinski tajnik na Toplicah. Za okraj Črnomelj iŠČe se pe fJ a m^Q^m Prednost ima umirovljenec in sicer kakovi oroínik. (2l2-3-2> Vpraša naj se pri JAX, LJubljana, Dunajska cesta. Hiša Št. 84. v Mokronogu na Dolenjskem se proda, obatojeÈa iz 6 sob, kuhinje, kleti in sbrambe; pripravna za stanovanje. Ugoden prostor za obrt. Zraven je tudi lep vrt za zelenjavo. : ; : i : : : r Fnanr Kiiccpl ^■'sovec v Novem mestu, IrilllU IIUUIIUI GMtrg = GMtrg • « a naznanja, da je zraven svoje velike in bogato založene stare prodajalne • « » še drugo novo prodajalno, ^ s popolnoma novo zaiopo blago vsohe vrste. — Izgotovijene oblehe zo moShe In otrohe. Prodaja se le dobro blago po najnižjih cenaii. V mnogobrojni obisk se vljudno priporočuje si. občinstvu. (S ] 1-3-2) OdBtovnnu ttredmk Fr. Sai. Witil. ladnjatelj in i&loÍDik Urbin Karvnt. Tisk I. Krajec. n«»l-