Z gospodarjenjem v prvem polletju smo lahko kar zadovoljni Kljub zaostrenim pogojem naše gospodarstvo tudi v letošnjem prvem polletju beleži dobre poslovne rezultate. Značilno za to obdobje je tudi močno spreminjanje tako cenovne politike kakor tudi ostalih pogojev na domačem in tujem trgu, kar je izredno vplivalo tudi na poslovanje naših organizacij združenega dela. Ti vplivi sicer niso prizadeli vseh enako, saj vplivi ekonomske politike in raznih omejevanj zadenejo določene dejavnosti, medtem ko se drugim odpirajo boljši pogoji poslovanja, ugotavljajo v informaciji o poslovanju občinskega gospodarstva. Zato tudi finančni pokazatelji prikazu- (Nadaljevanje na 4. strani) jejo velika odstopanja med organizacijami združenega dela v pozitivnem in negativnem smislu. Izredne poslovne uspehe sta dosegli Usnjarna in Liko, ki sta hkrati tudi izredno povečali izvoz na konvertibilno tržišče. Še nekaj sto metrov cevovoda je treba položiti za novi vodovod in po besedah izvajalcev gre sklepati, da bpdo dela končali do roka tudi r\a črpališčih in pri rezervoarju. Rezervoar nad Verdom je že zabetoniran in sedaj hitijo še z deli, da do njega speljejo cevi. VAŽNO OBVESTILO ZA INTERNIRANE V TABORIŠČU GONARS Vse internirane v taborišču GONARS iz občine Vrhnika obveščamo, da republiški odbor ZZB NOV Slovenije za 40. obletnico razpusta tega taborišča v GONARSU organizira svečanost. Ta svečanost bo 1. oktobra 1983 v GONARSU. Kdor se te svečanosti želi udeležiti, naj se prijavi turistfčni agenciji Alpetour Ljubljana, Šubičeva 1, najpozneje do 20. septembra 1983. Ta agencija bo tudi za vse prijavljene uredila prehod čez mejo brez plačila depozita. Avtobusi bodo odpeljali iz Ljubljane 1. oktobra 1983 s Trga osvoboditve ob 6. uri zjutraj, povratek v večernih urah. Cena prevoza brez hrane bo 1.150,00 din, s hrano pa 1.910,00 din. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV VRHNJKA Čez dobra dva meseca voda iz vršaja v Nekaterim nepreverjenim vestem oziroma govoricam, da dela na novem vodovodu z Borovniškega vršaja ne gredo po načrtu, da v tej vroči poletni pripeki tudi v vršaju ni dovolj vode, da se je ta voda izredno poslabšala in še nekaterim, so dali pojasnila na seji predsedstva občinske konference SZDL predstavniki Zavoda za načrtovanje in SKO-CES-a, ko so obravnavali poročilo o gradnji vodovoda. Eno od vprašanj je bilo povezano tudi z nedavnim poginom rib v Ljubljanici in s kvaliteto vode vršaja. Po njihovih zagotovilih pri gradnji ni večjih kasnitev in realno lahko pričakujemo, da bo vodovod končan do roka. Gl(ide količine vode pa so pojasnili, da je celo strokovnjake Geološkega zavoda, ki nenehno kontrolirajo vodo, presenetilo, da tudi dolgotrajna suša ni vplivala na nivo vode v vršaju. Stalno kontrolirajo tudi kvaliteto vode in zagotavljajo, da se ni čisto nič spremenila. Raziskujejo tudi kako bi bilo možno vršaj bogatiti. Pred nedavnim je pogin rib v Ljubljanici sprožil val pomislekov, da odpadne snovi lahko »okužijo« - tudi vodo v vršaju. Menda točen vzrok zakaj je prišlo do pogina še ni dokazan, kljub temu pa strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gradnjo tega vodovoda zagotovo trdijo, da so tla pod Fenoli-tom nepropustna, da nepropustne, plasti giine varujejo vodo pred kakršnokoli onesnažitvijo. Tudi pred to, ki je nedvomno bila, pa najsi bo krivec že kdorkoli. Vsekakor pa je to dovolj, da se moramo končno enkrat le temeljito lotiti varovanja našega okolja. Resno se bo treba lotiti širšega zavarovanja okolice zajetja in Geološki zavod je menda že začel z raziskavami kako zaščititi tudi širšo okolico tega vodnega vira. Če ob koncu povzamemo zagotovila graditeljev vodovoda potem bo voda čez dobra dva meseca pritekla iz pip. To pa tudi pomeni, da se je treba že temeljito začeti pripravljati na gradnjo II. taze gradnje vodovoda. Peš z Vrhnike na Triglav Planinska sekcija ŠO LIKO bo organizirala že tradicionalni peš pohod z Vrhnike na Triglav, in sicer v času od 14. do 17. septembra, ko bo odprava prispela na otvoritev prenovljene planinske koče na Kredarici pod Triglavom. Na pot se bo podala skupina 10—15 planincev, ki bo šla z Vrhnike v Smrečje čez Žirovski vrh v Hotavlje in dalje čez Blegoš v Davčo in čez Soriško planino v Bohinj, od koder se začne glavni vzpon na Triglav. Če bo vreme lepo, naj bi za pot potrebovali tri dni. Nekateri se bodo na pot podali prvič, drugi pa so jo prehodili že več- krat', tako da jim tovrstnih pohodni-ških izkušenj ne manjka. Doslej je pot prehodilo vsaj enkrat že 63 planincev, od teh večinoma Vrhniča-nov. Pa tudi po dvakrat je šlo peš na Triglav že 25, trikrat pa 15 planincev kar kaže na zanimanje za hojo čez polhograjsko, škofjeloško in bohinj-skohribovje. S. J. Tankisti so praznovali svoj dan V kasarni Ivan Cankar so obeležili 16. julij, dan, ko je bila pred 39 leti z odlokom Vrhovnega štaba NOVJ v Gravini v Italiji ustanovljena prva tankovska enota naie armade. O bojni poti enote je prisotnim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika, predstavnikom sežanske občine, borcem in vojnim starešinam govoril starešina Boško Ratkovič. General podpolkovnik Rado Klanjšek pa je taksistom čestital v imenu ljubljanskega armadnega področja Ob svojem prazniku je 28 tankistov dobilo nagrade in priznanja, to so bili starešine in civilisti v JLA, 38 pripadnikov enote, ki nadaljuje tradicijo v Gravini ustanovljene vojne enote, pa je dobilo značke »Vzoren vojak«. ŠOLSKI ZVONEC SPET ZVONI Vrhniški dom upokojencev je v zadnjem času postal kar premajhen za vse, ki bi želeli starost preživeti v njem. Zato so pred mesecem dni začeli z zidanjem prizidka, ki bo predvidoma končan že prihodnje leto. Tako bo prostora še za 80 novih oskrbovancev. Za varno pot v šolo Spet je tu novo šolsko leto, hrami učenosti so odprli svoje duri. Toda do teh vrst je treba tudi priti. Kaj hočemo reči? Prvi dnevi šole niso kar tako, ne samo za pr-vošolčke, čeprav zanje še posebej. Mnogi so premalo pozorni na dogajanje na cesti. Po njej pa vozimo odrasli in zato jih moramo obvarovati tudi takrat, ko narede napako. Sicer je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v navodilih ob akciji »Varnost, otrok in mladina v cestnem prometu ob začetku šolskega leta« določil, da morajo vsi učenci prvega razreda osnovne šole nositi rumeno rutico, da morajo vsi otroci ob pogojih zmanjlane vidljivosti nositi svetlobno odsevne obeske (kresničke) in da morajo osnovne šole nove učence seznaniti z varnimi potmi v šolo in iz nje po šolskem prometno varnostnem načrtu. V to akcijo bo vključena tudi narodna zaščita. Njeni pripadniki bodo skrbeli na najpromet-nejših prehodih za varno prečkanje ceste naših malčkov. Tudi na Postaji milice so se še posebej pripravili na te dni. Še skrbneje bodo nadzovorali celoten promet. Gre za otrokovo varnost, zato bodo dosledno kaznovali tudi morebitne kršitelje. Prosijo in svetujejo vsem voznikom, da vozijo res previdno, še posebej tedaj, ko vidijo na cesti ali ob cesti naše malčke. Dolžnost vseh je čuvati naše največje bogastvo — otroke, zato ne sme biti nikomur odveč, da pazi na cesti, da pomaga otrokom pri prečkanju ceste, da je nenehno pozoren in obvaruje otroka tudi tedaj, če iz razposajenosti ali zbeganosti naredi morebitno napako. 2 NAŠ ČASOPIS AVGUST 1983 Gospodar Tone Debevec je tudi novinarki televizije razložil zakaj je »pustil službo« in se lotil samo kmetovanja. Govedoreja na Pokojišču boljšim časom naproti Govedoreja na Pokojišču boljšim časom naproti Smeli načrti razvoja kmetijstva na Pokojiški planoti se po treh letih že uresničujejo, čepav je tudi res, da vse možnosti še niso izkoriščene. Nekateri podatki, ki smo jih izvedeli v Kmetijski zadrugi, kažejo, da se je stalež goveje živine v teh treh letih povečal od 68 glav na 92. K temu pa dodajmo še 60 plemenskih telic ravninskih kmetov, telic, ki se pasejo na novo urejenih pašnikih. Da tokrat ne ostaja le pri načrtih, potrjujejo resna prizadevanja širše skupnosti in tudi dejstvo, da sta to spoznala tudi že dva lastnika kmetij, ki sta pustila redno zaposlitev pri Gozdnem gospodarstvu in ostala doma na kmetiji. Eden od njiju je Jože, Debevec iz Padeža: »Videl sem, da bi se dalo tudi našo zemljo boljše izkoristiti. Da bi lahko povečali čredo, smo morali pašnike urediti, saj je za košnjo bolj slab teren. Odločil sem se za pašo.« Preje ste se ob delu ravno tako ukvarjali z živinorejo. V tem letu, odkar samo kme-tujete, ste verjetno povečali stalež živine? »Ja, štiri krave smo imeli pred leti. Ko pa sem videl, da gre tokrat le bolj zares, da ne gre samo za govorjenje, sem počasi povečeval čredo. Sedaj, ko pasemo, pa imamo petnajst glav in še nekaj telet v štali.« Vključeni ste v pašno skupnost in pasete tudi telice nižinskih kmetov. Koliko jih imate? »Za letos jih imam le za poizkus, samo tri so. Nekateri pa jih imajo že veliko. Jaz pa le toliko, kolikor jih sedaj lahko pasem na tej čredinki. Imam pa še nekaj sveta in če Debevčeva najstarejši in najmlajši sin med počitnicami skrbita, da živina ni žejna bomo uspeli, ga bomo ogradili prihodnje leto.« In koliko bi jih potem lahko prepasli čez poletje? »Mislim, da bi jih nekako dvajset kar lahko. Paše je pravzaprav dovolj. Problem je voda. Zdaj jo vozim prav s Kožlješkega loga, kakšna dva kilometra daleč. Če bvbil vodovod, pa bi bito precej lažje kmetovati.« Izdajte še vaše načrte? »Ja, tudi za naprej malo premišljam. Družino imam veliko in starejši sin se precej zanima za takle način živinoreje. Veselje ima do živine. Tako mislim, da bom jaz toliko vse uredil, da se bo začelo zares, da bo potem sin lahko naprej .peljal', da bo laže in bolje delal.« Po ocenah pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi bo možno potem, ko bo agromelioriranih 110 hektarov pašnikov, povečati stalež živine na 197 glav. Na preostalih 240 hektarih pa bo možno preko poletne sezone prepasti še 800 plemenskih telic. Preračunano v meso, pomeni to 62 ton žive teže na leto. To pa je že zavidljiva količina mesa. Ampak spet se takoj srečamo s problemom pitne vode. O tem in o nadaljnjih načrtih pravi predsednik izvršnega sveta Herman Bole: »Radi bi razvili živinorejo, vendar ravno zato, ker ni vode, tega ne zmoremo. Veliko bolje bi lahko izkoristili to planoto. No, računamo, da jo tudi bomo. Načrti so taki.da bi v Kožlješkem grabnu napravili manjši jez, napravili manjšo hidrocentralo, ki bi dajala energijo za črpalke. Potem pa bi črpali vodo nekaj preko sto metrov višinske razlike do zbiralnika nad Padežem. Od tam pa bi tekla do Pokojišča in do Zavrha, do koder bi jo morali s hidro-forjem še dvigniti. Idejni načrti že obstoje. Nekako polovico denarja za to investicijo bi po predvidevanjih zbrali. Tu bi sodelovale Kmetijska zadruga, Samoupravna interesna skupnost komunalnih dejavnosti, tudi JLA, ki bi pomagala pri izkopu trase. Vendar pa nam še manjka polovica sredstev, skoraj pol stare milijarde dinarjev. Računali smo, da bi se k tej investiciji priključila tudi Ljubljana, ker smo pač njeno zaledje za prehrano. Mislimo namreč, da bi nekaj sredstev le lahko vložili, saj bi ta planota počasi postala živinorejska baza tudi Ljubljane. Možnosti so, o tem smo vsi enotnih misli.« S servisom pri Ogrinovih na Stari Vrhniki Na Staro Vrhniko, k Ogrinovim, smo se odpravili s fanti s Slovenijaavtovega servisa. Pred kratkim so jim popravili traktor in »kontrola« ni bila odveč. Zakaj ne odveč? Ravno sredi žetve so bili pri Ogrinovih, ko je traktor obstal. Pokličejo vrhniški servis, kjer že nekaj mesecev popravljajo poleg avtomobilov tudi traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Vendar rezervnih delov niso imeli. »Menda jih ne bomo pustili na cedilu ravno sredi žetve«, so dejali na servisu in se hitro zmenili s Kovinarsko, kjer so jim napravili manjkajoče dele. In žetev je stekla naprej. Ko smo se ustavili pred nišo na Stari Vrhniki s številko 27, je bila doma le gospodinja. Ata in dva sinova so na Zamočilah obračali otavo. »Ja, s traktorjem so tam doli. Najbolje, da gresta kar tja. Sicer pa zdaj dobro dela«, hiti z odgovori mama in v isti sapi dodaja: »Žetev je bila naša velika skrb in ravno sredi dela se nam pokvari traktor. Pa so nas na servisu rešili in odtlej dobro dela. Dober mojster ga je imel v rokah«. Odpeljemo se na Zamočile in med potjo nam zgovorno pripoveduje, da mora kljub temu, da imajo precej strojev, še vredno skoraj vsak dan na njivo z moti-ko, ker se vsega le ne da obdelati s stroji. Nikoli ni brez dela. Sedemdeset arov morajo še ročno obdelati, pa tudi zemljo imajo precej »raztreseno«. »Kar potruditi se moramo vsi, imava namreč štiri sinove, da vse opravimo. Pa so kar pridni in gre«. V štali imajo petnajst glav živine, zraven še dvanajst prašičev in tudi konj je še pri hiši, za vsak slučaj, če »mehanizacija« odpove. »Dokler so bili stroji novi, nismo imeli skrbi. Zdaj pa so se že začela popravila in kako prav je, da imamo servisiako blizu. Kako pa bo kmet za vsako reč moral recimo v Ljubljano, včasih še dlje, da mu jo popravijo. Predvsem zamundo je, iz vrhniškega servisa pa pridejo tudi na dom,« je postal zgovoren Franc Ogrin, ko smo ga povprašali, kako je zadovoljen z njihovimi uslugami. Pozneje, ko je mehanik pregledoval traktor, zraven pa je bil sin Janez, se je razgo-voril in velja mu verjeti, da v zadnjem času s kmetijstvom »kar gre«, le veselje moraš imeti, če pa je še nekaj sreče, da je tudi še kar dober dohodek. »Letos je predvsem dobro uspela pšenica. Na enem hektaru smo je pridelali čez sto mernikov (več kot 2,5 tone). Zato sem še toliko bolj zadovoljen.« Kaj pa pravi vodja servisa kmetijske mehanizacije, ki je hkrati tudi mehanik — pravzar-prav se zaenkrat samo on ukvarja s temi popravili. »Dela je Franc Ogrin: Dokler so bili stroji novi, nismo imeli skrbi, zdaj nam bo prav prišlo, da je servis pri roki. veliko. Poleg rednih tehničnih pregledov in popravil v delavnici je kar precej tudi terenskega dela. Poklicali so nas celo iz Vipave, sedaj sem bil na Igu. Pač pod kozolcem popraviš takoj, če je možne. Vedno več dela je in težko ga bom sam zmogel.« Kaže, da so se kmetje že navadili na njihove usluge, zato se bodo morali potruditi, da jih bodo še izboljšali, čeprav se srečujejo s problemi, kot so rezervni deli, veliko različnih tipov traktorjev in še kaj bi lahko našli. »Beta j nova za vzor« Vrhnika je z vsemi svojimi krajevnimi skupnostmi postala že pravo mesto. Kot taka je silno zanimiva, posebej še, če se ozremo na aktivnost prebivalstva, ko gre za dobro celotne skupnosti. Eni se trudijo bolj, drugi zopet malo manj; zanimiv je primer zaselka ob vznožju Storževega griča, ob potočku Bela, ki žubori med izlizanim kamenjem in v vročih poletnih dneh docela presahne. Tam je Betaj-nova — domačini so vzeli ime iz Cankarjeve drame in se tako oddolžili svojemo rojaku. Ime naselja je od vsega začetka povzročalo težave, s katerimi se srečujemo še danes. Na hišnih številkah se je namesto Betajnova pojavil napis Butaj-nova —• očitno je nekdo hotel popraviti samega Cankarja, a zmagal je razum, tako da okoli Z ene od delovnih akcij, ko so urejali cesto imena zaselka ni več dvomov; pravilno je Betajnova. Že od vsega začetka se prebivalci Betajnove med seboj izjemno dobro razumejo, pomagajo eden drugemu ter sodelujejo in načrtujejo vse skupne akcije. Ko so začeli graditi Betajnovo, so se zbrali in na lastno pobudo ustanovili »gradbeni odbor«. Prav ta odbor je bil v vrhniški občini med redkimi, ki ni obstajal samo na papirju, ampak so njegovi člani resno zagrabili za delo ter uspeli za seboj potegniti tudi ostale prebivalce. Sestankov in posve- tov je bilo malo in še tisti so bili kratki, vsebinski in jedrnati, akcija pa je rojevala akcijo. Cesta, ki je vodila na Betajnovo, je bila makadamska, precej ozka, grbasta in vseh lukenj se ni dalo prešteti. Nihče se ni dal posebej prositi, razen enega, ki je na Betajnovi še dandanes izjemna, čeprav si s takim načinom dela in omalovaževanju tistega, ker je dobro za skupnost, zagotovo ne bo postavil spomenika. No, pa tudi brez njegove pomoči so prizadevni krajani uredili cesto, po kateri sedaj hodijo in vozijo vsi. Prizadevanja krajanov Betajnove pa niso ostala nezapažena. Na pomoč pri urejanju najnujnejših komunalnih del, je priskočilo tudi Komunalno podjetje Vrhnika. Čeprav s skromnimi sredstvi, pa se je odzvala tudi krajevna skupnost Vrhnika. Lepo urejena cesta je postala dokaz dobrega in vsestranskega sodelovanja. Potlej seje pojavil problem vojaškega značaja. Cesto na Betajnovi po sili razmer uporabljajo tudi pripadniki JLA in nekajkrat na leto se po njej »sprehodijo« težki oklopniki, katerih gosenice cestišču nikoli ne prizanesejo. Da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov, kritik in prerekanj, so prebivalci Betajnove spregovorili o problemu z vojaškimi oblastmi V. P. 5312 in se sporazumeli. Sedaj so tudi vojaki te vojne pošte redni gostje na vseh njihovih akcijah, posebej še, ko gre za urejanje ceste. še bi lahko naštevali: javna razsvetljava, urejenost, okolje in še in še, vse pa z lastnimi rokami in z denarjem, ki ga je vsakdo na Betajnovi prispeval iz lastnega žepa, razen tistega posebneža, o katerem ni vredno izgubljati besed. Žal niti naše občinsko glasilo Beta/novi noče ali pa ne zna prisluhniti. Čemu? Tega se ne da razložiti, saj se v tej sredini venomer nekaj dogaja in dela. Prebivalci Betajnove so lahko svetal vzor vsem tistim, ki smo »potrpežljivo« čakajo, od kje bo padla kakšna drobtinica, da bi pa sami kaj dodali ali uredili, se navadno ne morejo zediniti. Za lepši jutri in boljši standar je to nujno potrebno, upajmo le, da Betajnova na Vrhniki ne bo ostala osamljen primer. TRŠAR FRANCI VRHNIKA Kar pri obračanju otave na Zamočiiah je mehanik pregledal kako dela sedaj traktor. Priviti je bilo treba le naftno črpalko. Ogrinova domačija Borovnice na kislih barjanskih tleh dobro uspevajo. Ne gre za navadne gozdne borovnice — to je posebna vrsta borovnic, katerih grmičje zraste tudi višje od metra in rodijo praktično celo poletje. Tak nasad ima Ciril Kržič z Drenovega griča. Pridela okoli 16 ton teh sladkih sadežev, ki gredo dobro v denar. Lani jih je vrhniška Kmetijska zadruga izvozila v Avstrijo 2700 kilogramov, letos pa se jih Je znašlo na tujem trgu že več kot 6 tisoč kilogramov! Celo barje resda ni primerno za gojitev borovnic, ampak na Kmetijski zadrugi pravijo, da so z analizo barjanske zemlje prišli še do 30 hektarov primernih površin v Bistri v bližini hlevov. Na fotografiji: Tako pripravijo borovnice za izvoz AVGUST 1983 NAŠ ČASOPIS 3 Med počitnicami so tudi mnogi mladi prijeli za delo, da so si zaslužili kakšen dinar za jesenske dni, ko se začne šola. Tudi Barbara, Cveta, Andreja in Beta iz Bevk so si nekaj prislužile z obiranjem borovnic. Odlikovani občani Predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič je pred kratkim izročil Jakobu Peklaju, Jožetu Grabnarju in Mariji Mrlak državna odlikovanja za posebne zaslugeiin dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. Jakob Pekla] — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Rodil se je leta 1906 na Drenovem griču. Že leta 1942 je začel organizirano sodelovati z aktivisti OF, vse do aretacije leta 1944. Novembra istega leta je pobegnil iz Ljubljanskih zaporov in se priključil kot borec in minerec ljubljanski brigadi, ki se je borila proti okupatorju v Beli krajini in na Hrvaškem. Po končani vojni je delal nafe nove artikle, ki naj bi v bpd< sti vsaj delno zamenjali s** velur. Prav tako računajo, "t0 I nekaj od teh artiklov šlo v Ta uspeh je rezultat prizadevanja vseh zaposlenih, saj so se srečevali v tem času s številnimi problemi, zlasti pereča je bila oskrba s surovino. Tako so v tem obdobju izdelali skupaj z dodelavo 2.532.970 kv. m usnja in cepljenca, 71.544 kg ščetnin in 94.120 kv. usnjene konfekcije. ' Letošnje povpraševanje po svinjskem usnju na domačem in tujem trgu pa presega njihove proizvodne zmogljivosti in možnosti glede oskrbe s surovino. Visoko povpraševanje so namreč beležili na vseh konvertibilnih tržiščih. Izjemno veliko je v večjih količinah, kar pome11 N se bo do konca leta izvoz # || P večal. ™ Same cene svinjskega< ^ na zunanjem trgu rasteFpti sti za ekonomske odnose s tujino. Vodja delovne organl*TJ Friderik Kovač nam je dejal, da so izvozili za 7 odstotkov v« V Liku press Če bi o gospodarjenju v Liku Vrhnika sodili le po vredno« ^ kazalcih, potlej bi lahko bili na moč zadovoljni. Nekaj čez v * i članski kolektiv je v prvem polletju ustvaril za milijard1 k>\ enaindvajset milijonov dinarjev celotenga prihodka, kar j«' P odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, pre»w jj° svoje načrte za 8 odstotkov In ob tem presegel tudi izvoze' 'a črte glede na usklajene načrte v samoupravni interesni sK« < ii*"6r 4 h je predvideval usklajeni načrt SISEOT ali bolj enostavno PJ ^ dano: Izvozili so za 350 milijonov dinarjev stolov in vrat n* *g vertibilno tržišče, uvozili pa le za 53 milijonov dinarjev <* ^ dukcijskega materiala. Bržkone bi lahko marsikdo rekel, d' * takšno vejo našega gospodarstva nI ravno prehud zalog«!' ^ surovine imamo doma, lesarska tradicija je znana in nenaZ* k je precej domačega znanja vloženega v tehnoloških po«^ 1 lesnopredelovalne industrije. Temu zagotovo ne gre opor* 6i vendar pa je po drugI strani tudi res, da se slovenska les^jo deiovalna industrija še zmeraj ubada s hudimi probi** ^ oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, dar.3' lesa v dobršni meri zaprt v regije in republike. « Vse to povzroča tudi glavo- surovinami, da so več ali'"o bole vrhniškemu kolektivu Liko. odvisni od muhavosti $ Malce velja zameriti odgovornim čeprav v zadnjem času >1 delavcem v tej organizaciji zdru- Ijajo tudi v tej smeri. 11 ženega dela, da nimajo dolgo- Navkljub tem pomarf 1 ročnih sporazumov o oskrbi s stim proizvodnja teče nef^f i Septembra bo stekla proizvodnja v novi grobi prlrezovain'1 d!ll In se bolj Izkoristili vsak košček lesa. NAŠ ČASOPIS VRHNIŠKI SLIKAR MARKO JAKOPIČ > tržišču. Povpraševanje po usnju je veliko na domačem In tujem trgu in presega njihove proizvodne zmoijivosti in možnosti glede oskrbe s surovinami. I rezultati v Usnjarni bo še povečal ritf»m polletju so bile prodajne >T* na domačem in tujem trgu 'j usklajene, s povišanjem W ia zunanjem trgu in ob še a|jnji rasti tujih valut glede na ff,r pa bo ponovno nastalo ne-M '^nierje med cenami na do- *6rn in tujem trgu. H rav tako ugodna je letos tudi i "a situacija za usnjeno kon-V Osnovna problema, s ki krima pa se tu srečujejo, sta js1 "'teta in dobavni roki, predv-s11 je tu problematična proiz- kooperantov. iAjvečje težave pa imajo s iv) %bo surovin. Na zalogi ni-d to kož in so ob vsaki manjši '8 ""di ladje prisiljeni zmanjšati 9 'tok. To stanje pa je predv-9 j' Posledica manjših dobav iz torije in DDR, prav tako pa iz 1 * dobivajo manj kož, ker so v i "Sterih klavnicah opustili odi- ranje. Tudi z domačega trga dobivajo vsako leto manj kož, ker se pojavljajo novi predelovalci svinjskih kož, obenem pa je postal pritisk na cene domačih svinjskih kož izredno velik. Usnjarsko-predelovalna industrija pa tudi v letošnjem letu združuje manj sredstev za uvoz kož, kot bi jih morala po dogovorjeni participaciji. Možnosti za združevanje bodo verjetno še manjše, zato se morajo pri zagotavljanju surovin opreti na lastne sile, izhod je predvsem v večjem izvozu in drugih poslih, ki trenutno še zagotavljajo večje koriščenje deviz za lastne potrebe. Kot vidimo, so polletni rezultati temeljne organizacije zadovoljivi, tako finančni kot tudi izvozni, vsled zmanjšanja deleža od konvertibilnih deviznih prilivov pa so bolj zaskrbljujoča prizadevanja za drugo polovico leta. Tako se bodo problemu s pravočasno in po strukturi ustrezno oskrbo s surovino prodružili šev-drugi, predvsem težave z devizami. Temeljna organizacija se je sicer že do sedaj uspešno vključevala v stabilizacijska prizadevanja in so dosegli v zadnjih letih že lepe rezultate. Ob nalogah, ki so pred našo družbo, pa bodo morali poiskati še nove možnosti za doseganje boljših rezultatov, predvsem za povečanje izvoza na konvertibilno tržišče. Te možnosti imajo še, zlasti v konfekciji usnja, ki jo morajo usposobiti za načrtovano proizvodnjo in izvoz. Veliko nalog pa jih čaka še na področju kvalitete, tako v konfekciji usnja kot tudi v usnjarni. C. G. ajo zastavljene cilje ufčmogljivosti pa, ki so name t**izvozu, so praktično 100-"otno izkoriščene. Ljudje de-Po devet ur dnevno in no-* ^ soboto niso prosti, n* 'avzaprav je bilo tako že lani, * pa se po pripovedovanju *rika Kovača delovna j^a le stopnjuje in zaradi tega uresničujejo tudi fizični ' *9 proizvodnje. Za letos so si >* ^viii načrt, da jo bodo pove-K !*a 3 odstotke in ob polletju I' Vudi uresničili — glede na 1 po lansko obdobje. Tovarni stolov, v tozdu, ki T&Č izvozi, so izdelali za 6,8 ov več izdelkov kot v . ;em obdobju lani. Izvozili so Jy05.271 milijonov dinarjev £*ia 61 odstotkov več kot ^0 leto v enakem obdobju, , '°mačem trgu pa so prodali a '-335 milijonov dinarjev ali \6 odstotka manj kot lani. Iz I jjje razvidno, da proizvodnjo J ^fjajo v izvoz in doma pro-™ nanj kot 2 odstotka proi- A Kontejnerji se pred Likovi m skladiščem kar vrste In sproti odvažajo vse stole v številne zahodnoevropske države in Ameriko lahko precej več nare- zvodnje. »Tako se je gibalo naše poslovanje v grobem in ga lahko ocenjujemo kot ugodno, še posebej, če upoštevamo težave, s katerimi se srečujemo. Eden glavnih vzrokov, da nismo dosegli še boljših rezultatov, je povečana bolniška, ki je zelo narasla v mesecu juniju, za katerega mislimo, da ni mesec epidemij, kot sta februar in marec. V proizvodnji smo imeli večje število novih stolov, za katere je bilo potrebno pripraviti več novih šablon, rezil in orodja in za prve serije je bil čas na enoto proizvoda večji. Trenutno je situacija Videnje sveta na platno »Zame je slikarstvo, slikanje, prenašanje lastnega, specifičnega, videnja sveta na platno. Pogosto gledalci te specifičnosti ne dojamejo ali pa si ne vzamejo časa, da bi Jo dojeli. Pa Je škoda, da Je tako, da Imamo vse premalo časa drug za drugega.« To je le ena od misli, ki se jih je dalo izluščiti iz pogovora s slikarjem Markom Jakopičem. Po rodu je Vrhničan, rojen leta 1957, po končani srednji aranžerski šoli je diplomiral na Pedagoški akademiji likovno in tehnično smer, zdaj pa je učitelj likovneaa in tehničnega pouka na novi šot Log- Dragomer Na Vrhniki se z razstavami svojih del predstavlja že od leta 1977, nazadnje pa je razstavljal na Verdu v galeriji Kašča. Pokazal je serijo slik, pri katerih se je omejil le na belo in črno barvo. V pogovoru je beseda nanesla tudi na to posebnost, a začela sva z obujanjem spominov na slikarske začetke. »Spominjam se nekaterih svojih slik iz otroštva. Bile so čisto kleejevske, drobno načičkane. Neka piramida, ki sem jo narisal, je bila taka, kot bi Jo on narisal, zraven pa je stal človek, prav tako velik kot piramida, in ni bil glavonožec. In spominjam se, da so me nekoč zelo hvalili, ker sem, ko smo risali jabolka, narisal jabolko, prerezano na pol« Takrat verjetno še nisi razmišljal o tem, da bi postal slikar, ko pa si se vpisal na likovno in tehnično smer na Pedagoški akademiji, so te pa morda že obhajale takšne misli. »Nekoč mi je neki profesor res dejal, da bi lahko bil nekaj, ne slikar, ampak nekaj. Nekaj zmožnosti sem vsekakor imel, čeprav se takrat še nisem kaj prida izražal. Vendar to ni bila vzpodbuda za vpis na Pedagoško akademijo. Ko sem končal srednjo aranžer- boljša in tržišče kaže večjo umirjenost, čeprav kupci še vedno zahtevajo nove tipe stolov in mir, kar pa je normalno. Povpraševanje po naših izdelkih na svetovnem trgu v zadnjih mesecih narašča, zato je DS na priporočilo koordinacije TOZD sprejel sklep, da je potrebno zagotoviti večjo proizvodnjo tudi z nadurnim delom. Tako proizvodnja dela od 20. 6. 83 dalje v dopoldanski izmeni od 6. ure do 15. ure in tako opravT vsak dan eno naduro,« pravi o poslovanju v tem tozdu in o prizadevanjih za Še večjo proizvodnjo in s tem za še večji izvoz vodja tozda r-"ranc Lenaršič. m. h. se mi zdi, da sem s svojimi deli zelo blizu japonski filozofiji. Gre mi za čistost likovnega izraza, za Jasnost, kot jp seveda |az razumem, kar ne pomeni, da so moje slike jasne tudi vsem gledalcem. Mnogi razumejo slike samo takrat, kadar je na njih nekaj jasno razpoznavnega. Skušam se izraziti čim bolj enostavno in istočasno čim bolj učinkovito. Nikogar nočem s svojimi slikami prizadeti. Prizadenem morda le tiste, ki so vajeni gledati le skozi svoje oči, ki nišo sposobni razumeti drugih ali pa si za to ne vzamejo časa, ki so pripravljeni sprejeti črno barvo le kot žalno, ne pa tudi kot toplo barvo, barvo veselja.« Tvoje slike so pogosto kolaži različnih materialov. Pol v šali pol zares si nekoč dejal, da se pri svojem slikarskem delu vedeš zelo stabilizacijsko. »Če znaš videti, potem lahko uporabiš marsikaj. Če je črna barva na nekem platnu že uporabljena, lahko vzameš to platno in ga nalepiš na svoje in to je stabilizacija, lahko pa je tudi iznajdljivost, če je tista barva nanesena bolj originalno, kot bi Jo nanesel sam.« Je to edini vzrok za kolažiranjne? »Morda sem tudi len, vendar ni samo to. Ljudje hodijo mimo neke odvržene stvari, ne da bi jo opazili, ne da bi v njej videli še kakšno drugo možnost. Jaz to možnost vidim, vzamem tisto stvar in jo na tak, nov način spet ponudim ljudem, pa še vedno vsi ne razumejo.« Vtis imam, da gledalcev svojih slik ne ceniš zelo. »Vse premalo časa so si pripravljeni vzeti za to, da bi razumeli tudi nekoga drugega. Ne le v umetnosti, tudi v vsakdanjem življenju« Marko Jakopič sko šolo, nisem dobil dela, zato sem nadaljeval študij tam, kjer ni bilo matematike.« Zdaj imaš za sabo že nekaj razstav, prejel si nagrado na Ex-temporu v Lipici in stene doma imaš polne lastnih slik. Si zdaj slikar? »O tem smo se že večkrat prerekali. Ali je uporabljanje barv že slikarstvo? To je težko vprašanje!« Kakšen pa je tvoj odnos do tega dela. Ti je to sprostitev, hobby? »Včasih mi je to bila sprostitev in pri starejših slikah sem se izživljal v barvah Oanes delam drugače. Najprej imam skico, idejo, potem pa lahko traja tudi mesec ali dalj, predno premislim, kako naj spravim vse to na platno. Ko imam stvar domišljeno, za samo izdelavo ne porabim veliko časa. Vendar bi pri tem težko govoril o trenutni sprostitvi.« V starejših slikah se res kažeš kot izrazit kolorist, danes pa se omejuješ predvsem na črno in belo barvo. »Do tega je prišlo čisto spontano. Ko enkrat dojameš barve, lahko shajaš tudi tako, da jih zelo omejiš. Ko sem začel s tem, je bila zima in pokrajina se mi je kazala v takšnih kontrastih. Morda sem jaz edini, ki sem Jo videl tako in moral sem to tako tudi izraziti. Sicer pa mislim, da sem še vedno kolorist, ker sta barvitost tudi ti dve kontrastni barvi. Uporabljam ju pač zdaj, ker mi ustrezata, ne pomeni pa to, da se ne bom vrnil tudi k drugim barvam. Trenutno Zakaj potem sploh razstavljaš? »Ko sem prvič razstavljal, sem želel ljudem pokazati, da vidim nekatere stvari drugače kot oni. Pozneje mi ni bilo več do tega. da bi dajal slikam naslove, ker gledalcem nisem hotel po svoje usmerjati, pa tudi zdelo se mi je, da so slike dovolj jasne. Žal so bile resnično jasne samo meni. Tvoje slike so precej blizu abstrakciji, čeprav je v njih vedno čutiti, govorim o. novejših delih, da izhajaš iz narave. ' »Za nekatere so moje slike popolna abstrakcija. Mene abstrakcija ne zanima, ker me ne zanimajo zgolj likovne zakonitosti Delam po naravi tako, da stvari, takšne kot so, po svoje spremenim in jih prilagodim likovnim normam.« Kako pa je potem s prodajo tvojih del? »Ne slikam zato, da bi prodajal, temveč zato, da se izrazim, da ljudem pokažem, da je možno c nečem razmišljati tudi drugače« Pa vendar je osnovni namen slike, da nekje visi. »Tisti, ki delajo s tem namenom, da slike nekje visijo, bojo naredili takšne slike, da bojo nekje visele. Tisti pa, ki mu je to način izražanja, lahko sliko že čez pol ure spremeni, preslika, ne da bi mu bilo žal zanjo.« In ti spadaš v to drugo skupino? »Cez pol ure nikoli ne spremenim slike, morda pa jo čez pol leta, ko nimam več na kaj slikati « vida CURK NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Bačič. H.: Razširjena reprodukcija in mi Balabanov, K.: Freske i ikone u Makedoniji Bergant, S.: Polnokrvnost nov pojem IV Bczlaj, F.: Etimološki slovar slovenskega jezika Bolezni moških Budković. C: Razvoj mladinskega zborovskega petja na Slovenskem " Cerroni, U.: Tehnika iri svoboda Cooper, K.: Novi aerobik hitrejši od infarkta Človek David, T.: Istra Don/elli, R,: Delajmo z lesom Enciklopedija Jugoslavije Fazarinc, A.: Zdravstveno varstvo Florjančič, J.: Delegat v samoupravni družbi Gol jar, S.: Zavarovalno pravo Graienauer, N.: Album slovenskih pisateljev Grum, A.: Slovenske narodne jedi Hofler, J.: Trije popisi cerkva in kapel... Jurak, M.: Od Shakespeara do naših sodobnikov Kajzer, J.: S tramovi podprto mesto Kmecl. M.: Mala literarna teorija Kos, J.: Očrt literarne teorije Kumer, Z.: Ljudska glasbila in godci na Slovenskem Lennć, R.: Strah: analiza i terapija Medicina Medicinska enciklopedija: R —Ž Mednarodni hienale grafike Miniatura Močnik, R.: Raziskave za sociologijo književnosti Možina, S.: Izvozno poslovanje organizacij Z D Neuvrščeni in neuvrščenost Oblak, B.: Moja prva glasbena slikanica Oreški, V.: Sibirski pečat Petrovič. D.: Narodna umetnost Pleničar, M.: Rudistna favna Snežnika Polenec, A.: Živi svet Prašnikar, M.: Kanarčki Prašnikar, M.: Vrste kanarčkov in ocenjevanje Protić, M. B.: Slikarstvo 20, veka Pungctti, G.: Vse o psih Radojčić, S.: Srpska umetnost u sred. veku Rešek, D.: Šege in verovanja ob Muri in Rabi Romano, S. F.: Gramsci Rozman, F.: Prve rudarske stavke na Slovenskem Sedma konferenca voditeljev neuvrščenih držav Šetinc, F.: Kako do idejne in akcijske enotnosti Toš, P.: Samoupravna delavska kontrola Varujmo otroka nezgod Veljkovič, S.: Zdrava ozimnica Vodnik, F.: Misli iri presoje Vodušek-Starič, J.: Začetki samoupravljanja v Sloveniji Vranicki, P.: Zgodovina marksizma Zbornik občine Slovenska Bistrica Žužek, 1.: Disciplinska odgovornost LFPOSLOVJE Mladinsko: Andersen, H. C: Cesarjeva nova oblačila • Carroll, L.: Alice v čudežni deželi Goske labodi Gradišnik, J.: Moj prijatelj Dane Guillot, R.: Bela griva Jaworczakowa, M.: Po sončni strani Kovačič, L.: Zgodba o levih in levčkih Kolmanič, K.: Sanje o zlatih gumbih Lisica in kozica Lonček balonček Miličinski, F.: Butalci Monteilhct, H.: Duh po poklicu Nanevski, D.: Vilinski konjič Olujič, G.: Biserovinasta roža in druge pravljice Pisk, B.: Ko se smejem, vse razgrejem Račke, mravlje in čebelice Salten, F.: Bamhijevi otroci Skarmenta, A.: Ničhudga Šali, S.: Teče to in teče ono Za odrasle: Bizjak, I.: Korenine našega časa Blatnik, A.: Šopki za Adama venijo Cvetko, [.: Butalske razglednice Detela, J.: Mali in srebro Gradnik, A.: Pesmi Hieng, A.: Zakladi gospe Berte Hribernik, S. R.: Opredelitev Jarc, M.: Vcrgerij Leskovec, K.: Hudi dol Njegoš, P. P.: Gorski venec Petan, Ž.: Dvojčka Potrč, L: Izbrano delo Rezek, B.: Zabrisane stopinje Slana-M. M.: Prolctarec Snoj, J.: Žalostinke za očetom Šalamun, T.: Glas Švabič, M.: Bitka proti prahu Švajncer, J.: Oči in srce Ta pametne Vincetič, M.: Zanna Prevodi: . Bachmann, L: Malina Blair, K.: Zaplet v Tangcrju Breton: Lirika Cadell, E.: Govorica srca Casanova, C: Beg iz beneške ječe Ekert-R., A.: Riž iz srebrnih skledic Handke, P.: Napačna kretnja Hardy, T.: Casterbriški župan Hilsenrath, E.: Noč Hugo, V.: Notrcdamski zvonar Lovesev, P.: Opotekanje v smrt Pablo Neruda: Lirika Proctor, R.: Surabiclova vrnitev Robhins, H.: Ljubezen s tujcem Sheldon, S : Bes angelov Sidikki, S.: Odrinjenci Stout, R.: Plagiat Strugacki, A. B.: Piknik rta robu ceste Varujte me, mile zarje VValker, L.: Vonj pinij Wallace, E.: Zeleni lokostrelec Wolker: Lirika V srbohrvaškem jeziku: Hesse, H.: Cudovnata vest sa druge planete ■ Peakič, M.: Ptice na prozoru Šumar, M.: Karate kata-unsu in očetnjavo NAŠ ČASOPIS AVGUST Desetletnica turnirja v Bistri Pridni športni delavci iz Bistre so organizirali po vrsti deseti turnir v malem nogometu »Bistra 83«. Nastopilo Je 16 moštev iz Vrhnike, iz Borovnice, Bistre in Ljubljane. Po dveh dneh zanimivih borb je prvo mesto zasedlo moštvo Pony expresa, ki je v finalu visoko zmagalo (5:1), z vojaki, ki so nastopali pod imenom Goran. Najboljši igralec je bil Mihajlovič (Ponv expres), najboljši strelec Prka (VP Vrhnika) s 13 zadetki, najboljši vratar pa Črnogaj (Pony expres); najbolj disciplinirano moštvo pa je bilo moštvo Dola. Rezultati: ŠD Jama — Goran 1:3, Vojna pošta Vrhnika — Lira (Ljubljana) 5:0, Pony expres — 820 1:0, Dol — Peranol 5:3. Poltinalei Goran — Vojna pošta Vrhnika 4:2, Pony ex-pres — Dol 9:1. Za 3. mesto: Vojna pošta Vrhnika — Dol 12:2. Za 1. mesto: Pony expres — Goran 5:1. Slika: Finalisti turnirja v Bistri. ŠAHOVSKE VESTI NaJbolJSi košarkarji na vrhniškem parketu PRIJATELJSKA KOŠARKARSKA TEKMA NA VRHNIKI Jugoslavija — Olimpija 104:94 (62:27) KK Vrhnika je organiziral prijateljsko košarkarsko tekmo med najboljšimi Jugoslovani, ki se v Ljubljani pripravljajo na Balkansko prvenstvo, ki bo v Titovem Vrbasu, in Olimpijo iz Ljubljane. Pred polno dvorano v športni dvorani pri OŠ Ivan Cankar sta moštvi igrali dosti slabo košarko. Olimpija je bila občasno enakopraven nasprotnik, v začetku drugega dela pa je bila gotovo boljša. JUGOSLAVIJA: Vučevič 12, Zorkič 14, Gr-bovič 12, Čutura 6, Sunara 9, Karadžič 6, Muta-pčič 14, Vučurović 11, Vujačič 10, Avdija 16. OLIMPIJA: Janžek 13, Blaznik 14, Brodnik 19, Mržek 6, Subotič 4, Todorovič 10, Šantelj 24, Kotnik 2, Mičunovič 2. Sodila sta Kavčič (Vrhnika) in Štrikberger (Ljubljana). M. ARSIĆ Uspešno leto vrhniških šahistov Obetavni mladi vrhniški šahistj tudi letos posegajo po odličnih uvrstitvah na številnih turnirjih. Poglejmo le najpomembnejše letošnje uspehe, ki so jih zabeležili na najpomembnejših turnirjih. Največji uspeh so nedvomno dosegli člani, ki so na 33. republiškem šahovskem prvenstvu imeli kar pomembno vlogo. To pa je še večji uspeh ob dejstvu, da sta se naša mlada mojstrska kandidata Leon GostJša in Matjaž Justin cel čas prvenstva borila z ramo ob rami z mednarodnima mojstroma Jelenom in Barletom. Na koncu pa je Gostiša osvojil doslej največji uspeh vrhniških članov, saj je delil 3 do 4. mesto in za zmagovalcem zaostal le pol točke. Vrstni red 33-članskega republiškega prvenstva: Jelen in Barle 8,5 točke, Zupot in Gostiša po 8. Jeras in Mazi 7, Puc 5,5, Mihevec, Mensinger, Justin in Praznik 6 točk, Podlesnik 5, Crepanj 4,5 in Slak 4 točke. Pionirka JelkaSadar pa je uspešno zastopala vrhniške in slovenske šahistke na 11. prvenstvu Jugoslavije za pionirke v šahu, ki je bilo v Srbobranju in je dosegla soliden rezultat Uvrstila se je na 16. mesto, toda že njena uvrstitev na državnem prvenstvu pomeni pomemben uspeh vrhniškega šaha. Mladi Matjaž Justin, Sašo Čačič, Peter Kobal in Aleš Rom pa so zastopali našo mlado generacijo na mladinskem slovenskem prvenstvu v Ptuju. Najuspešnejši je bil Matjaž Justin, ki seje uvrstil na 4. mesto, ostali pa so se uvrstili med 20, in 30. mesto med 40 tekmovalci. MILADIN STANKOVIĆ Trampuž prvi na Ulovki OBVESTILO Šahovsko društvo Vrhnika organizira hitropotezni turnir za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za leto 1983. Turnir se prične septembra meseca, in sicer vsako prvo soboto v mesecu ob 9. uri. Šahovski klub Borovnica obvešča vse ljubitelje šaha, da so klubski prostori odprti vsak torek in petek od 18. ure do 22. ure, v nedeljo pa od 8.30 do 12. ure. Pridite, preizkusite svoje šahovske sposobnosti. Druga tekma — od gostilne Malči do Ulovke — je pokazala, da je kolesarstvo vedno bolj popularno v vrhniški občini. Za start 8,5 km dolge proge se je prijavilo 141 tekmovalcev in tekmovalk iz bližnjih kolesarskih centrov. Lepo vreme je tudi privabilo precej izletnikov, ki so ob stezi bodrili nastopajoče. Steza je dosti zahtevna, saj jo imenujejo tudi »vrhniški Vršič«. Prvi je pripeljal na cilj Trampuž (Rog), dosegel je zelo dober čas 15 minut in 4 sekunde, za tri sekunde je prehitel svojega velikega tekmeca Ugrenoviča (Astra). Najbolje uvrščeni Vrhni-čan od vseh kategorij je A. Grom z odličnim drugim mestom med veterani C. Vso pozornost zaslužijo tekmovalke. Klemenčeva (Rog-Franek) je vozila odlično in je nekatere svoje kolegice prejii-tela za nekaj minut. Mlajši mladinci: 1. Modic (Astra), 17,10, 2. Urankar (Sava) 17,10, 3. Zaletel (Astra) 17,18,~4. Primožič (Rog) 17,77, 5. Hribar (Rog) 18,10... 23. Petkovšek (Vrhnika) 27,50, itd. Robert Trampuž, Vrhničan, ki vozi za Rog je postal letošnji zmagovalec Ulovke. Radioamaterska tekmovanja Vsi ste že slišali za radioamaterska tekmovanja, vendar verjetno marsikomu ni žgano, kako potekajo. Pri nas v radioklubu dostikrat tekmujemo. Včasih resno, torej gremo na dobro uvrstitev, drugič spet samo sodelujemo in s tem nabiramo izkušnje. Poznamo več vrst tekmovanj: republiška, zvezna-državna in mednarodna-svetovna. Poskusil bom opisati, kako smo tekmovali na letošnjem svetovnem WPX tekmovanju, ki je bilo 48 ur, in se je odvijalo izključno na telegrafiji — CW (morsejevi znaki). Priprave so se začele že mesec dni prej. Kot ponavadi smo se zbrali v radioklubu in se na sestanku dogovorili, da bomo sodelovali v tem tekmovanju. Prisotni so bili vsi izkušenejši operatorji, ker smo se odločili, da bo delala naša najmočnejša ekipa. Takoj so bile določene posamezne zadolžitve. Potrebno je bilo nabaviti žico in koaksialni kabel za nove antene, jih narediti in postaviti. Imeli smo velike težave z nabavo teh reči, ker se zelo težko dobijo. Dober teden pred tekmovanjem smo le uspeli dobiti vse potrebno. Kar precej časa in truda je bilo potrebno, da smo napravili antene, jih postavili in na koncu uglasili na določene frekvence. Imeli smo namen delati na vseh kratkovalovnih področjih. Antene so bile sledeče: od navadnih dipolov in inverter vee-jev, sistema poševnih dipolov z možnostjo preklapljanja smeri oddajanja pa do vrtljive yagi-beam antene za višja področja. Končno je dan pred tekmovanjem bilo vse pripravljeno. V petek popoldne smo nakupili hrano in pijačo, ki naj bi zadostovala za dva dni. Zvečer, nekaj ur pred tekmovanjem, smo se zbrali v klubu: Vili, Igor, Peter in Slave. Ekipa je bila kompletna. Dogovorili smo se še zadnjič o taktiki, sistema dela in tehničnih podrobnostih. Dve uri pred začetkom smo vključili postaje in antene in jih še zadnjič preizkusili. Kot se rado zgodi v takih trenutkih, nam je kot zanalašč ponagajal antenski prilagojevalec. Bil je slab stik, vendar smo napako hitro našli in jo odpravili. Sreča, da smo radioamaterji vajeni improvizirati in ne izgubimo živcev, pa naj se to zgodi uro pred tekmovanjem ali pa celo med samim tekmovanjem. Uro pred začetkom smo bili pripravljeni. Zadnji oddih, kajti naslednjih 48 ur ne bo več priložnosti zanj. Preverimo, če imamo pripravljeno vso potrebno papirnato korespondenco, naravnamo si ure na svetovni čas, kadilci pokadimo še zadnjo »mirno« cigareto in čakamo, da bo ura polnoč. Dogovorjeno je bilo da štartam jaz. Petnajst minut pred polnočjo se usedem za radijsko postajo in poiščem prosto frekvenco. Začnem delati navadne zveze, ker želim obdržati prosto frekvenco za začetek tekmovanja. Kazalci na uri se približujejo skupaj in ko se pokrijejo, start, do sekunde natančno. V eter oddajam splošni tekmovalni poziv: CQ TEST DE YT3T (pozivni znak našega radiokluba, ki ga imamo za tekmovanja). Začetek je dober. Vrstijo se zveze s celo Evropo. Gneča na frekvenci je strašna, vendar mi nazačetku uspeva delati po 3—4 zveze na minuto. Da gre hitreje, imam elektronski taster nastavljen na zelo visoko hitrost tipkanja. Takoj po začetku popusti tudi trema, tako da gre še lažje. Po prvi uri se stanje malo umiri, gneča ni več tako huda in se da bolj normalno delati. Pogledamo po frekvenci, kako gre ostalim jugoslovanskim postajam. Zaenkrat smo še čisto v vrhu, vendar ne bomo dolgo, ker jih je dosti, ki imajo boljše aparature, antene in lokacije od nas. Vemo, da imamo premalo močan ojačevalec, kajti za uvrstitev v vrh je potrebna velika moč. Vendar vztrajamo, poskušamo narediti čimveč. Žekmalu po začetku se nam oglašajo tudi postaje z drugih kontinentov. Nekajkrat menjamo frekvenčno področje, ker je treba narediti čimveč zvez na vseh področjih. Ob petih zjutraj se nam sredi največjega odziva pokvari ojačevalec. Priključimo drugega in delamo naprej. Vili in Peter iščeta napako v ojačevalcu. Ko jo najdeta, jo hitro popravita, da imamo spet rezervo, če bi bilo kaj narobe tudi z drugim ojačevalcem. Zjutraj naredimo prvo menjavo operatorja na radijski postaji. Naprej delajo Peter, Vili in Igor, jaz pa grem spat. Takoj ne morem zaspati, ker imam glavo še vedno polno telegrafije. Spanec mi pomaga, dasi psihično in fizično opo-morem, kot pravimo radioamaterji: »napolnim akumulatorje«. Medtem ekipa dela naprej. Tako se menjavamo v delu za postajo naslednjih 48 ur. Niti minute ni, da naš signal ne bi bil prisoten na frekvenci, štirje operatorji smo dovolj za tako delo. Zveze pa se vrstijo dalje. V nedeljo proti jutru vzpostavimo tisočo zvezo. Vsi ugibamo, koliko jih bo še do konca. Ker so precej slabi pogoji na frekvenci, upamo, da bomo mogoče prišli vsaj do 1400 zvez. V klub prihajajo tudi drugi člani, ki jih zanima, kako nam gre. S tem nam dajejo tudi moralno podporo, da vzdržimo naprej tudi takrat, kadar ne gre ravno najbolje. Seveda še vedno tekmujemo »s polno paro«. Nedelja zvečer. Vsi smo že precej izmučeni, začelo je že zmanjkovati hrane in pijače. Mlajši člani se nas spomnijo in nam od doma prinesejo dopolnilne obroke. Vsak, ki pride v klub, nam hoče kar najbolj pomagati. Mi pa se še vedno menjavamo za postajo: Igor, Peter, Vili, Slave. Sedaj, v zadnjih urah, se tempo spet poveča. Vsak hoče narediti čimveč. Pogoji na frekvenci so se izboljšali, tako da imamo pol ure pred koncem že 1500 zvez. Te zadnje trenutke tekmovanja povečujem ekspeditivnost na skrajno mogočo mejo. Bolj ko gremo proti koncu, bolj nam je žal vsake minute, ki smo jo mogoče prej slabo izkoristili. Mogoče bi se dalo napraviti še več? Ampak saj vemo, da smo delali, kot smo najbolje mogli. Še zadnjo minuto in... konec tekmovanja. Naredili smo 1547 zvez z več kot sto državami z vseh koncev kontinentov. Zadovoljni smo s tem dosežkom, še nikoli prej nismo naredili toliko telegrafskih zvez v kakšnem tekmovanju. Ni nam žal truda, ki smo ga dva dni vlagali v ta rezultat, da smo spali samo po nekaj ur. Vseeno je bilo vredno truda. Sedaj si končno lahko oddahnemo, izključimo aparature, ki so bile v pogonu dva dni. Malo še predebatiramo vtise s tekmovanja in odidemo spat. S tem pa še ni konec tekmovanja. Precej dela nas še čaka. Treba je prepisati vse'zveze na posebne tekmovalne dnevnike in jih poslati organizatorju v Ameriko. Pregledati in izločiti moramo dvojne zveze in na koncu izračunati točke - končen rezultat. Tokrat smo veliko tega dela opravili z računalnikom, kar nam je zelo olajšalo delo. Končni seštevek je bil: 1.704 000 točk. S tem rezultatom smo zelo zadovoljni, čeprav nimamo upanja na uspeh v svetovnem vrhu, ker je konkurenca zelo močna. Imamo pa možnosti za dobro uvrstitev med jugoslovanskimi postajami. Uradni rezultati bodo znani šele čez pol leta, ker imajo organizatorji dosti dela, da pregledajo nekaj tisoč dnevnikov, ki jih bodo dobili z vsega sveta. Mi pa spet delamo načrte, kako bomo delali v naslednjih tekmovanjih. Celarc Slave YU3TUX Tenis « Teniška sekcija pri ŠD P zan Vrhnika je po sporni* ski ligi organizirala še ob' sko prvenstvo v tenisu zi sameznike in dvojice. Ud žilo se ga Je 36 p0same2r.fi »te in 12 dvojic. Samo prvem ale je pokazalo, da Je kljub od nosil zaradi dopustov v»in( zanimanje za to športno „s. nogo. Istočasno pa je ugd J, Ijeno, da eno igrišče ne 1« nuditi tovrstne rekrt« 'e vsem občanom, kajti turi«'1 trajal kar 14 dni. '9| Po zanimivih bojih sta se »91 nalu ponovno srečala lart in letni prvak Janez Majer in nj< k), mlajši brat Bojan, ki je pres* Ijivo premagal v četrtfinalu ^ žeta Lacka, v polfinalu pa ¥ v2 neta štiha. Tudi tokrat je bil»j, Janez, ki je tako obranil lart . letni naslov. V igri dvojic p' a zaigrala skupaj in brez P s" konkurence osvojila naslov "P činskih prvakov. '»ri Rezultati: Dvojice — 1. kolo: Pod|V~ gar-Štupica : Jevšek-Ogri" P 2:0 (6:0, 6:3), Rus S.-JeraK1 fer bar-Kenk 2:0 (6:3, 6:0), ' !orr goc-Đuran : Arsič-Šipič 2:0( £ 6:2), Majer J.-Majer B. : V31 J Božič 2:0 (6:1), 6:1). Četrttf Lacko-Štih : Podbregar-štul S 2:0 b. b. Ogrin B-Oblak B.: klavčič-Lovrenčič 2:1 36:4, H 6:4), Rus S.-Jeraj : Nago<* ?a Rus 2:0 b. b. Majer J.-Majef isk Šmigoc-Duran 2:0 (6:3, Up, Polfinale: Lacko-Štih : °ja| B.-Oblak B. 2:1 (6:3, 3:6.' sj| Majer J.-Majer B.+Rus S.^ Bi 2:0 (6:1, 6:1). Finale: MajC' Majer B. : Lacko-Štih 2:01 *U| 7:6). *W Posamezno — predkolo: "fe T. : Šipič 9:3, Nagode : <3 *n 9:6, Lovrenčič : Z. Rus 9:7,' Op kovšek : Šinigoj 9:6, Đurafl; inj bančič9:7. ' Lkolo: Majer J.: Oblak 0' „ Miklavčič : Ogrin A. 9:2, J«1 J? Krašovec T. b. b., PodbreC' Rus T. 9:0, Bizjak : Nagode j* Arsič : Ogrin M. 9:6, Brajk" "*< Vrenk 9:2, Rus S. : Lovr« '1 < 9:7, Štih : Kenk 9:0, ŠrniSp Ogrin B. 9:1, Oblak J. : J«fh\ 9:2, Volk : Petkovšek 9:4, M d, B. : Duran 9:1, Štupica : K" l< vec A. 9:7, Božič : Varga fb Lacko; Hribar9:0; 2. kolo: V J.: Miklavčič 2:0 (6:1, 6:2),'. p-bregar: Jeraj 2:0 (6:2, 6:3). k jak: Arsič 2:0 (6:3, 6:0), R# \ Brajkovič 2:0 (6:2, 6:1), Šmigoc 2:0 (6:0, 6:3), W Oblak J. 2:1 (6:1,2:6,6:1), yr B.: Štupica 2:0 (7:6,6:4), L^ ^ Božič 2:0 (6:2, 7:5); Četr# Majer J. : Podbregar 2:0 l lir, 6:3), Bizjak: Rus S. 2:1 (6:*' ^ 6:2), Štih : Volk 2:0 (6:2, iv$ Majer B. : Lacko 2:0 (6:4, . Polfinale: Majer Janez : 6( Vinko 2:0 (6:3, 6:4), Majer & "! : Štih Tone 2:1 (4:6, 6:4, 7:wFl' nale: Majer Janez : Majer t. 2:0 36:4, 6:2); Za tretje m« »k Štih Tone: Bizjak Vinko 2:01' Sc 6:3). W Nedokončani življenjepis*" radioamaterja j> Preprosto. Aprila 1972 se je v Domu JLA na Vrhniki začel tečaj za t* materjo začetnike pod vodstvom Otta Lončarja, Franca Knafliča in f& ^ Ftadobuljca. Ti,stedaj nadebudni starešine rodu zvez jugoslovanske ¥. obrambe, so s pomočjo Doma JLA in Občinskega oddelka za LO obU"' |y javnost vrhniškega radiokluba in popeljali trideset tečajnikov, pre"*^ učencev višjih razredov osnovne šole, v prečudni svet radia. Seznanili so nas z osnovami elektrotehnike, naučili spajkanja, praw narodnega radijskega prometa in Morsejeve abecede. Spominjam s«; dvobarven pisk tonskega oscilatorja ali »zujalice« v začetku sploh ni 0'( Ko pa sem se navadil na melodijo ene note, ko sem spoznal, da z vztt^i. lahko premagam dolgočasnost, ko sem tvoril prve besede in stavke, ie, ^ grafija (kot pravimo sporazumevanju z Morsejevimiznaki) postala zarf1'"rt ///ca« radioamaterstva. Prve zveze na klubski radijski postaji YU ZEUsem vzpostavil maja ?y'JJIi uspešno opravljenem izpitu za operatorja »C« razreda. Sledilo je dagofld kovica, nekaj Jih Je bilo tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti. M*i gosti Ja ** predsednik občinskega odbora ZZB Franc Fortuna. Znana recitatorka in povezovalka programov na prireditvah Mojca Šega je v uvodu obudila spomin na dogodke pred 40 leti na II. zasedanje AVNOJ, Kočevski zbor, ustanovitev korpusov NOV in mnoge boje, ki so vodili k osvoboditvi. Najstarejši članici krajevne borčevske organizacije Frančiški Kovačevič, so ob njenem 80. življenjskem jubileju izročili šopek cvetja ter mnogokrat izrekli še na mnoga leta. Pevci — ti naši zlati pevci — so vi dopustniškem razpoloženju zapeli # znanih revolucionarnih in narodnih H ter popestrili program, ki se je nadalje raznimi športnimi in družabnimi tekrn* nji. Športniki so tudi pripravili dobro' Ijico in specialitete na žaru, udeležen' knika pa smo vse skupaj do poznih v* nih ur pospravili z obljubo, da se prin" leto zopet srečamo. Spored vrhniškega kina 1.^1.9. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30 petek ob 20.30 nedelja ob 16.00 sobota ob 20.30 8.—11.9. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30 petek ob 20.30 # nedelja ob 16.00 sobota ob 20.30 nedelja oh 18.00 USODNA SFINGA — amer. CS barvni Režija: Franklin Schaffner V gl. vi.: Lesley Ann Down, Frank Langella, Maurice Ronet Film je posnel po romanu znanega pisca kriminalk — Robilj! Cooka. Predstavlja mlado arheologinjo, ki v Egiptu proučuj* skrivnost groba faraona Setija I. Njeno življenje je v stali* nevarnosti, ker nekoga zanima v grobu zakopan zaklad. TRINAJSTI JULIJ — jugoslovanski barvni Režija: Radomir Šaranovič V gl. vi.: Petar Božović, Predrag Manojlović, Petar Baničev* Rade Šcrbedžija, Bata Živojinović, Pavle Vuisić, A. Berče' R. Polić. Epopeja-iz naše NOB v Črni gori. VROČE POSTELJE — italijanski barvni Režija: Luigi Zampa V gl. vi.: Uršula Andres, Laura Antonelli, Silvia Krist*'1 Monica Vitti, Michele Placido. Erotična komedija nekdaj velikega neorealističnega režiser)1 Luigija Zampc z vrsto znanih igralk, ki so porok, da ne gre** ceneno pornografijo. TA AMERIKA — ameriški-it. barvni — I. del Režija: Romano Vanderbes Zanimiv dokumentarni film 6 Ameriki, o socialnih nasprotji" moralnem propadu, življenjskem nivoju, religijah itd. — ** skupaj predstavljeno skoraj spekulativno privlačno, venti*1 dovolj pošteno, da gledalec dobi približno realno slik" »obljubljene dežele«, kjer kljub vsemu navideznemu razkol" le ni vse v redu. BUCK ROGERS — junak vesolja — ameriški znanstven" fantastični Režija: Danici Haller V gl. vi.: Gil Cicrard, Pamcla Hensley, Erin Cray. Kozmonavlski izlet v 25. stoletje. PETEK, TRINAJSTEGA — ameriški barvni Režija: Sean S. Cunningham V gl. vi.: Bctsy Palmer, Adrienne King, Harry Crosby, Bartram. Precej krvava grozljivka za močneživec. 15.—18. ?. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.0(1 nedelja ob 20.30 NOČ ČAROVNIC II. — amer. color CS Režija: Rick Rosenthal V gl. vi.: Jannie Lee Curtis, Donald Pleasence Čeprav gre za drugi del znanega filma, je zgodba čisto zaklR čena celota in v zvrsti grozljivk vsekakor za vse ljubitelje u* kvalitetna. petek ob 20.30 EROTIČNE AVANTURE — francoski barvni sobota ob 20.30 Režija: Regine Deforges nedelja ob 18.00 V gl. vi.: Salina Bahloul, Carina Barone, Beatrice, Anton*1 Ferrante Film za moške, ki ga je posnela ženska! nedelja ob 16.00 Ni še določen film! 22.—25.9. četrtek ob 20.30 sobota ob 20.30 nedelja ob 16.00 petek ob 20.30 nedelja ob |8.00 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30 29.9.-2.10. četrtek ob 20.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 20.00 petek ob 20.00 sobota ob 20.00 nedelja 16., 18. BAGDADSKI LOPOV — amer. barvni Režija: Clive Donner V gl. vi.: Roddy McDowell, Kabie Bedi, Terence Startf Peter Ustinov, Marina Vlady. »Skozi čudežni svet 1001 noči leti čarobna preproga in oži* sij črne magije.'..« (citat s plakata) MILKA — (TABU) — finski barvni Režija: Ranni Molberg V gl. vi.: Irma Huntus, Lena Sonmu, Mati Turnnen V romantičnem okolju finskega podeželja sredi širnih gozo^ in jezer se odvija romantična, pa tudi socialno obarvs zgodba. PRIPOROČAMO! TA AMERIKA — amer. barv. II. del STRUP ČRNE MAMBE — angl. barvni Režija: Tobe Hooper V gl. vi.: Oliver Reed, Klaus Kinsky, Sarah Miles Po napaki prodajalke deček iz prodajalne z živalmi odn^jj škatlo z najhujšo kačo — strupenjačo: črno mambo. P takratpa dečka ugrabijo in črna mamba postane »glavna« RDEČI — amer. barvni Režija: VVarren Beatty V gl. vi.: W. Beatty, Diane Ceaton, Jack Nicholson Eden največjih filmskih spektaklov zadnjih let, nagraF z oscarji in drugimi priznanji! Gre za biografski pri'-': ameriškega novinarja Johna Reda, ki je spremljal rojs' sovjetske države po oktobrski revoluciji in o njej pošteno objektivno poročal. HOROSKOP — franc. barvni — komedija Režija: Jean Girault V gl. vi.: Evelyn Buyle, France Dougnac KOZERIJA Za čistočo Pred tedni sem obiskal svojega starega prijatelja, toda prišel sem ravno ob nepravem času, a ker mije sveto obljubil, da se bo ta pravi čas hitro iztekel, sem počakal. In kar sem doživel, sem tudi napisal, čeprav brez vednosti mojega kolega. Prijatelj Boris, pooblaščen za stanovanjski blok (jasno vrhniški) in njegov splošni predstavnik, je zavihal rokave — prisostvoval sem začetku sestanka stanovalcev. "Spoštovani tovariši!'' je pozdravil s svojim hripavim glasom. -Danes moramo spregovoriti o problemu čistoče okoli našega bloka..." (V tistem momentu je izza njega - na drugi strani okna —priletela navzdol prazna tuba za britje, za njo pa še velika kanonska škatla.) "Kot sami vidite in veste, je okoli našega bloka pravi smetanjak... <■ (Mimo okna je zletel napihnjeni tetrapak, trije papirčki od bonbonov šumi in preluknjana žoga.) "Mnogi se spozabljajo in mečejo smeti kar skozi okno, zakaj na smetišče odnosno v kanto se jim jih ne /ljubi nositi...« »Namesto pike na koncu nje& stavka je od nekod priromala pra& ploha vseh mogočih olupkov.) "Vse skupaj opozarjam, da tc vK samo podobe našega mesta in bloka, ampak je tudi nevarno. Prej davnim je gospe Kovačevi padel r>sZ olupek lubenice in jo poškodoval^ pa bi se ob kakšnem drugem pt** še slabše končalo!« (V znak človeškega sočutja r3 okna priromal šopek ovelih ciklami "In prav gospe Kovačevi je l^ nekdo z balkona vrgel vrečko vod6' ^ bila čisto premočena ..." "Voda pa ne sodi k smetem!" (ra pravila neka najstnica, ki je crnv* žvečila žvečilni gumi. " To sploh ni vatno, pomembri0'^ da ustanovimo svet, ki bo skrbel K stočo okoli našega bloka in prep" take nesramnosti!" * Predlog mojega prijatelja Bori&Ji aplavzom sprejet, svet pa hitro *j! Sestanek je res hitro minil in mnotJP razšla. Ko sva posedela v z8**L prostoru, pa je na prizorišče stop'■ gova žena. Prezračila je sobo. pepelnikov nabrane čike, lepo p°"f ne boste verjeli — vse skupaj* kretnjo vrgla skozi okno. |( Sedaj se nič več ne čudim na" čo«. ' FRANCI AVTOELEKTRIKA JANEZ TRČEK Idrijska 66, Vrhnika Popravilo in vzdrževanje elektro opreme motornih V* vseh vrst od 1, 9. dalje. Delovni čas od 7. do 18. ure Tel.: 752-234