VARSTVENO DELOVNI CENTER
Dajmo duševno prizadetim možnosti za delo
Obravnavanje duševno pri-zadetih otrok in odraslih oseb je dobilo pri nas šele v zadnjih dveh desetletjih večji razmah, potem ko smo uvedli razvršča-nje otrok z motnjami v tele-snem in duševnem razvoju. Usposabljanje in obravnavanje laže duševno prizadetih otrok poteka v Ljubljani že vrsto let, medtem ko so bili otroci in odrasli z večjo stopnjo priza-detosti prepuščeni družini. Stalna prisotnost duševno pri-zadetega družino psihično in fizično   močno   obremenjuje,
Prvi samoprispevek -
naše prvo dejanje,
drugi - naša zavest,
tretji - naše
prepričanje!
prav tako tudi okolje, v kate-
rem živi.
»Tako v svetu kot pri nas, je družba na osnovi opravljenih študij spoznala, da je moč tako z otrokom kot z odraslim člo-vekom s tako stopnjo prizade-tosti marsikaj doseči, če ga pravočasno začnemo sistema-tično, vsestransko in strokov-no obravnavati. Dognano je, da ga lahko priučimo življenja v normalnem družbenem oko-Iju, da ga lahko priučimo opravljati najenostavnejša de-la na stopnji njegovih dušev-nih in delovnih zmogljivosti,« nam je hitela pripovedovati de-fektologinja Alenka Zupan, ko smo obiskali varstveno delovni center za duševno prizadete občane v Kržičevi ulici.
»V Ljubljani smo po letu 1960 začeli sistematično uspo-sabljanje duševno prizadetih otrok v vzgojnem zavodu Ja-' neza Levca. Ko so tu otroci dosegli določeno usposobitev za življenje in delo, smo jih premestili v delavnice pod po-sebnimi pogoji - varstveno de-lovni center. V center je sedaj vključenih v varstvo z zaposlo-vanjem 81 varovancev, kidela-jo različne izdelke za več de-lovnih organizacij, in za oprav-Ijeno delo prejemajo določeno nagrado. V center pa že tretje leto ne moremo sprejeti novih varovancev, čeprav je že sedaj v delovnem usposabljanju pri-bližno 140 otrok, ki jih bodo v naslednjih desetih letih napo-tili v delavnice pod posebnimi pogoji. Računamo, da bi po-trebovali 250 do 300 mest za dnevno varstvo z zaposlova-
njem ter 180 mest za domskc varstvo, če bi hoteli pokriti po trebe v Ljubljani,« je preudar no povedala Alenka Zupan.
Čeprav tako zvezna kot re publiška ustava zagotavljat; tem Ijudem socialno varnost
jo zakon o zakonski zvezi ir družinskih razmerjih prenašs na ramena družine, ki ima du-ševno prizadetega člana Družba, ki bi morala prevzeti celovito skrb za te Ijudi, nudi materialno pomoč šele tedaj ko je tudi družina socialnc ogrožena. Da bi rešili to vpra-šanje, je center začel postopek za presojp uskaljenosti prej navedenega zakona z usta-vama.
Duševna prizadetost je traj-no stanje in je ne smemo za-menjevati z duševno bolnimi. Vzroki duševne prizadetosti so lahko že pred rojstvom otroka, lahko nastajajo kot posledica raznih obporodnih poškodb, kasnejših bolezenskih stanj \n
poškodb po raznih nesrečah. Ko pa ta prizadetost nastane, človek s svojim znanjem ne more nanjo vplivati in je tudi ne more prepečiti.
¦>Veseli smo, da je v planskih dokumentih za naslednje sred-
njeročno obdobje predvideno intenzivnejše prostorsko reše-vanje in ustvarjanje možnosti zaposlovanja in domske na-mestitve teh Ijudi. Lokacija je zagotovljena na zemljišču, ki ga je centru volila pokojna An-tonija Hočevar ob Vodnikovi cesti 56, v Šiški. Zagotovljeno je sofinanciranje objekta in sklenjen samoupravni spora-zum o prispevkih SIS. Približ-no tretjino celotne investicij-ske vrednosti naj bi prispevali občani s samoprispevkom III, z novogradnjo pa bomo pridobi-li 120 mest za varstvo z zapo-slovanjem in 60 mest za dom-sko varstvo. Vendar tudi s tem potrebe mesta še ne bodo po-krite,« je dodala Alenka Zupan.
STANE BOBNAR, narodni heroj in španski borec: »Samoprispevek kot oblika združevanja sredstev občanov za gradnjo objektov družbe-nega standarda je v bistvu velik dosežek vzaje-nnne solidarnosti, osnovan in utrjen na svobo-nih, Ijudsko demokratičnih načelih, ki po svoji obliki širijo prostor za hitrejše uveljavljanje si-stema samoupravljanja. Predvsem pa ima sa-moprispevek globoko človeško vrednost, saj zbrana sredstva v glavnem namenjamo za var-stvo. vzgojo in izobrazbo naših najmlajših. Ti pa so naša skrb in phhodnost naroda. Ne bi smeli biti ozkosrčni, saj ni nič lepšega, kot so razigrani otroci, ki varno preživljajo ure, ko njihovi starši delajo. <•
JANEZ PAVČIČ, telesnokulturni delavec: »Vsem nam je jasno, da je samoprispevek v današnjem času edini način. da phdemo do prepotrebnih objektov zlasti na področju šol-stva, otroškega varstva in zdravstva Nekateh so v razpravah o programu omenjali tudi šport-ne objekte, ki naj bi jih uvrstili v program, vendar menim, da take zahteve niso utemelje-ne. Vrhunski šport resda potrebuje določene objekte in druge pogo/e za delo. za Ijubitelje rekreacije pa ima Ljubljana takorekoč idealno lego Rekreacija ne sodi v pokrite prostore, saj imamo okrog Ljubljane čudovite terene, na ka-terih je že danes ob vsakem vremenu vse polne Ijubiteljev zdrave rekreacije. ••
VEftONIKA JANEŽIČ, namestnica poslovo-dje: » Vem. kaj smo zgradili s sredslvi prvega in drugega samoprispevka in slišala sem, kaj naj bi s sredstvi tretjega. Menim, da je vse to po-trebno Še najbolj pa je potrebna porodnišnica Sama sem bila tam in vem, kakšne so razmere Sicerza zdaj nepotrebujem varslva vvrtcu, ker mi Iriletno hčer pazi mati, loda v službi poslu-šam sodelavke, kakšne težave imajo, ko iščejo varstvo za drugega otroka, če jim je uspelo že prvega vključiti vanj. Mnenja sem pa, da bi morali biti vrtci odprti tudi popoldne, saj nas veliko žensk dela v popoldanski izmeni, šezla-sti v poklicih, kot je naš. ••
ANDREJ VIVOD, študent: »Čeprav do zapo-slitve ne bom piačeval samoprispevka, sem za. in menim. da vse predvidene objekte tudi nujno potrebujemo. Morali pa bl graditi po načelu: s čim manj sredstev čim več zgraditi. To pa bi lahko uresničili z izdelavo tipskih načrtov za šole in vrtce, ki bi jih bilo lahko z minimalnimi popravki tudi phlagajati. S tem bi veliko prihra-nili.«
ZDRAVKO FIC, predsednik OK ZSMS: »Pre-phčan sem, da bodo objekti, zgrajeni zzbranim denarjem samoprispevka III, zagotovili lepšo prihodnost našim otrokom Zato smatram, da bomo predvsem mladi, teh pa je v Šiški približ-no 24.000, glasovali za uvedbo samoprispevka III. Je pa tzgradnja objektov samoprispevka II z denarjem, ki ga bomo prispevali. v sedanjem težkem družbenoekonomskem položaju tudi nujno potrebna.«