glasilo podjetja v družbeni lastnini emo celje
Celje - skladišče D-Per
214/1990
lili
1119901059,13/14
COBISS 0
LETO XL - ŠT. 13-14-15. NOVEMBER 1990
Skrajšanje delovnega časa
Težnje po osvobajanju delavca od obremenitev, ki jih prinaša delo v industriji, silijo k iskanju novih organizacijskih oblik in človeškega sodelovanja pri delu.
V začetku industrializacije so bile v ospredju predvsem ekonomske vrednote, z razvojem pa je prišlo do sprememb tudi v vrednostnih sistemih. Danes uspešnost podjetja ne merimo le po tem kako dosega postavljene cilje, ampak tudi po tem kako zadovoljuje druge potrebe delavcev (kulturno življenje, humani odnosi, čisto okolje, prosti čas...).
Na proizvodnjo v podjetju vpliva cela vrsta dejavnikov, med katerimi ima prav posebno mesto tudi delovni čas. To je vnaprej določen čas, v katerem je delavec pripravljen in obvezan delati v določenem podjetju (biti prisoten na delovnem mestu).
Zgodovinsko gledano se je z razvojem industrije pojavil velik pritisk na podaljševanje delovnega časa. Prišlo je celo do 18-urnega delovnega dne, kar je prekoračilo mejo fizične zmožnosti delovne sile. Nujna posledica tega je bil boj za skrajševanje delovnega časa. Tako je Anglija kot prva uvedla 1894. leta osemurni delovni čas v državnih tovarnah. Leta 1919 pa je Mednarodna organizacija dela na svoji prvi konferenci sprejela konvencijo o 48-urnem delovnem tednu oz. 8-urnem delovnem dnevu. Lastniki proizvajalnih sredstev so težili ohraniti daljši delovni čas zaradi večjega dobička.
Vendar delovna storilnost ne raste z daljšo prisotnostjo na delu. Vpliv skrajševanja delovnega tedna na delovno storilnost so ugotavljali že med 1. svetovno vojno, ko je bil delovni teden skrajšan iz 58.2 na 51.2 ure, produktivnost pa je porastla za 20 % na uro. Tudi ob nadaljnjih
skrajševanjih delovnega časa (do druge svetovne vojne je prišel na zahodu teden na 40 ur) je produktivnost rastla. Strokovnjaki so danes mnenja, da se produktivnost poveča, če delovni teden ne presega 40 ur.
Povsod v svetu je skrajševanje delovnika pogojeno z dvema pogojema: da ne pade obseg proizvodnje (predvsem zahteva delodajalcev), da kljub skrajšanem delavniku obdržijo delavci mezde na dotedanji višini (zahteva delavskih sindikatov).
Dr. Ivan Svetlik ugotavlja naslednje razloge za skrajševanje delovnega časa v svetu: naraščanje produktivnosti dela, potrebe po trošenju proizvedenega blaga, rast osebnega standarda, vrednostna usmeritev, ki daje prednost prostemu času pred delovnim, reševanje problema brezposelnosti in navaja še naslednje oblike skrajševanja delovnega časa v svetu: krajši delovni dan in delovni teden, daljši letni dopust, prekinjanje zaposlitve zaradi izobraževanja in skrajševanje delovne dobe.
Pomembna pobuda za spremembo delovnega časa izhaja iz slabega izkoriščanja le-tega. Vzroki nedela so lahko organizacijskega in tehničnega značaja ali psihološkega in socialnega. Zato je potrebno proučiti pojave, ki kažejo na problem zaradi katerega bi menjali delovni čas (npr.: proces dela, ekološki vplivi, organizacija dela, prometne razmere, absentizem, fluk-tuacija, zastoji proizvodnje ...). Bistveno je ugotoviti razpoloženje kolektiva do sedanjega stanja ter možnosti za spremembo (stroškovno stanje, komunikacije med delavci, plan proizvodnje).
Sedanja zakonodaja - Zakon o delovnih razmerjih Ur. I. RS št. 14/90 v 37. členu omogoča
podjetju oz. delodajalcu, da lahko v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom uvede delovni čas krajši od 42 ur na teden, če to omogočajo ekonomski razlogi.
Branžna kolektivna pogodba pa v 29. členu predvideva v podjetjih s področja kovinske in elektro industrije 40-urni delovni teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.
V EMO ob sobotah obratujejo naslednje poslovne enote: PE emajlirnica, PE predelava kovin, PE hišna energetika, PE orodjarna, PE transportna oprema, PE pocinkovalnica, PE odp-reski, PE frite, PE industrijska energetika ter dežurni vzdrževalci, kontrolorji, delavci na transportu in delavci v družbenem štandardu. Po podatkih je to ca. 1332 delavcev ali 52 % vseh zaposlenih v EMO.
Predpostavljamo, da bi v EMO 40-urni delovni teden pomenil ukinitev delovnih sobot. Naredili smo analizo odsotnosti (dopusti, bolniški stalež) za delovne sobote v 1990. letu. Ugotavljamo, da v povprečju 12 % vseh zaposlenih dnevno koristi redni letni dopust. Ob delovnih sobotah pa dopust koristi v povprečju 14 % delavcev. Prav tako ob delovnih sobotah poraste bolniški stalež iz 11 % na 15 %.
Glede na stroške (energija, prevozi na delo, malice), bi brez 16 delovnih sobot v letu 1990 dosegli določen prihranek.
Kljub 16 manj delovnih dni pa sindikat ne bi pristal, da se znižajo OD, razen tega pa ostajajo tudi iste obveznosti iz dohodka.
Iz vsega navedenega vidimo, da bo v primeru ukinitve delovnih sobot potrebno neobhodno zvišati učinkovitost, saj bo izpad letne proizvodnje po planu 6 %, glede na prihranke pa še vedno ostane razlika nekaj milijonov din kot strošek za OD.
.REDNJfl KNJ. CELJE
V korak s časom
S pričetkom proizvodnje novega WC izplakovalnika AMAZON, je bilo v montažni liniji odpravljeno ročno lepljenje kartonske embalaže (škatel). To delovno operacijo sedaj opravlja poseben stroj, ki so ga izdelali v šempeterskem obratu AERA.
Ker je lepilni trak pri strojnem lepljenju enakomerno napet, je kvaliteta (pa tudi iz-gled) lepljenja boljša, prihranek je pri njegovi porabi (trak je vedno enake dolžine), pa tudi pri času.
Naši tehnologi se trudijo, da bi podobne stroje uvedli tudi v druge dele naše proizvodnje, predvsem v montažo in zavijalnico, s tem, da bi bili ti prilagodljivi različnim dimenzijam kartonov.
V zadnjih dneh meseca oktobra je bil porušen »plinski generator«, objekt, ki je nedvomno sodil med naše veterane.
Zgrajen je bil leta 1924 za potrebe obratovanja plinskih generatorjev, potrebnih za proizvodnjo generatorskega plina. V notranjosti
Objekt »plinski generator« je leta 1978 prenehal z obratovanjem. Zaradi dotrajanosti, slabe funkcionalne izkoriščenosti in v zadnjem času neprimerne lokacije, ki je ovirala izgradnjo glavne transportne poti sever - jug je bil že nekaj časa predviden za porušitev, konec oktobra pa se je zgodilo tudi to.
atorja ni vec
objekta so obratovali trije plinski generatorji, ki so bili montirani na posebnih temeljih, gradbeni del objekta pa je služil kot krovni del v katerem so bili v zgornji etaži nameščeni pločevinasti, konični zalogovniki s premogom za polnjenje plinskih generatorjev. Dovoz premoga v zalogovnike se je vršil z vagoneti s pomočjo dvigala z električnim vitlom, ki je bil montiran v zgornjem sredinskem delu objekta.
S prehodom na uporabo zemeljskega plina so plinski generatorji 1978. leta prenehali z obratovanjem.
V tem času so bili tudi demontirani in odstranjeni s kompletnim pripadajočim plinskim omrežjem in napravami za prenos generatorskega plina do porabnikov v tovarni.
FRITE -
REKUPERACIJA DIMNIH PLINOV
Projekt tehnološke posodobitve proizvodnje frit vsebuje tudi rekuperacijo dimnih plinov. V ta namen so bili pri talilnih pečeh nameščeni rekuperatorji, katerih naloga je predgrevanje izgorevalnega zraka za talilne peči.
Na ta način je omogočen 20 do 30 % energetski prihranek (v primerjavi s pečmi, ki teh naprav nimajo), hkrati pa se lahko skrajša tudi čas taljenja posameznih vrst trite (posnetek desno).
Za prevoz silosa so poskrbeli železničarji, do šentjurske železniške postaje s tovornjakom - vlačilcem, do končne v avstrijskem Grazu pa z vlakom.
Silosi za avstrijskega kupca
V tovarni energetske opreme so konec oktobra končali prvega iz serije 10 jeklenih silosov za avstrijskega kupca, firmo TEPRO ANLAGENBAU izGraza. Silos lahko sprejme v svojo notranjost 50 m3 sipkega tovora, tehta 6 ton, visok je 11200 cm, njegov premer pa je 2600 cm.
Izdelan je bil v 10 dneh, posebnost pa je njegova površinska zaščita, ki je iz 4 različnih slojev barve. Silos je namenjen za skladiščenje apna.
Orodja in naprave
S kakovostjo v svet
Z visoko stopnjo predelave kakovostnih surovin in z veliko vloženega umskega pa tudi visokostrokovnega fizičnega dela, ki so pogoj za kakovostno storitev, lahko naša orodjarna izpolnjuje zahteve za izdelavo najrazličnejših orodij za domače in tuje naročnike. Orodja izdelujejo na osnovi najsodobnejših tehnoloških postopkov z izredno natančnimi računalniško krmiljenimi obdelovalnimi stroji. Že precej časa je minilo, odkar so od klasične izdelave konstrukcij za vse vrste orodij prešli tudi na izdelavo celotnega inženiringa, tako da lahko ponudijo tehnologijo za industrijsko proizvodnjo preoblikovanja pločevine, kakor tudi različne stroje in naprave za posamezne ravni proizvodnje.
V naši orodjarni posvečajo kakovosti še posebno pozornost, saj so orodja brezhibno izdelana in so zanesljiva v uporabi. S tako kakovostjo so orodja cenjena tako doma kot v tujini in z njimi smo se prebili v sam evropski vrh. Da je to res, pričajo tudi serije orodij za avstrijske in švedske naročni-
ke, ki so jih naši orodjarji izdelali pred kratkim. Švedski kupec je ta orodja ocenil z najvišjimi ocenami.
Letos poleti so v orodjarni izdelali tudi izredno zahtevno orodje za izdelavo nosilca pedalov za koprsko tovarno CIMOS, vredno 115 tisoč DEM, s katero naša orodjarna že precej časa uspešno sodeluje. CIMOS pa je tudi med našimi največjimi kupci. Ker gre pri poslih s CIMOSOM za izdelavo orodij, ki sodelujejo v procesu proizvodnje avtomobilov francoskega CITROENA, je povsem razumljivo, da ima tudi tukaj kakovost odločilen pomen, seveda ob vrsti drugih zahtev. Ena takšnih zahtev je bila prilagoditev izdelka nosilca pedalov in s tem tudi orodja na njihovo 400-ton-sko stiskalnico (proizvajalec METALNA). Pri tem moramo omeniti svojevrstno konstrukcijo orodja, kjer je nastalo večstopenjsko integrirano orodje, pri katerem odpadki padajo na tekoči trak postavljen pod orodje, od tod pa se zbirajo v posebnih zabojih, zmogljivost orodja pa mora biti 30 komadov v minuti. Naročnik orod-
Široka paleta najrazličnejših izdelkov na steni orodjarne iz orodij, ki so jih izdelali naši strokovnjaki.
ja je tudi zahteval, da je montaža oziroma demonta-ža posameznih pozicij čimbolj enostavna in izvedljiva kar na stiskalnici.
V konstrukciji orodij so zato morali izdelati idejni tehnološki postopek izdelka in na tej osnovi se je konstruiralo orodje oziroma konstrukcijski načrti za progresivno orodje s sedmimi delovnimi postajami. Za lažje razumevanje naj povemo, da bi bilo po starem načinu konstruiranja potrebno izdelati najmanj sedem ločenih -klasičnih orodij, kar bi povzročilo sedemkratno prestavljanje izdelka iz enega orodja v drugo ali iz ene stiskalnice na drugo. Novost pri delovanju tega orodja je tudi pri nadzoru delovnih operacij s pomočjo senzorjev, kjer je vsaka kontrolna točka povezana s centralnim procesorjem na stiskalnici. Avtorji tega konstrukcijskega projekta so bili inženir Andrej Grilanc, kot idejni vodja ter projektanta Silvo Kenda in Anton Pongrac ter tehnična risarja. To orodje torej predstavlja integracijo izrezovanja, luknjanja, vlečenja, vtis-kovanja in upogibanja v enem kompletu. Poenostavljeno bi lahko rekli, da pri takšnem orodju dobiš »z enim udarcem« izdelek najbolj komplicirane oblike. To pa obenem pomeni vrhunec tovrstne tehnologije. Še enkrat lahko poudarimo, da je bilo pri izdelavi teh orodij potrebno veliko sposobnosti in iznajdljivosti.
Pri konstruiranju orodja so naši konstruktorji uporabljali grafično postajo »PACKARD«, posluževali pa so se tudi drugih sodobnih idejnih rešitev, kakortudi novih elementov za vgradnjo v orodje (plinske vzmeti, varovala ipd.). Seveda pa ni šlo povsem brez problemov. Največjo težavo pri projektiranju tega orodja je predstavljalo »potovanje« traku v isti liniji, saj je bil izdelek zaradi različnih upogibov (delovnih operacij) navzgor in navzdol, kakor tudi zaradi izsekovanja s strani izpostavljen številnim pritiskom oziroma obremenitvam. Ob skladnem sodelovanju vseh operativnih služb je bilo orodje uspešno izdelano. Pri tem je poleg izkušenj veliko pomagala tudi sodobna tehnološka oprema z računalniško podprto tehnologijo
Naša orndiarna — tnvarna ¡Hai in 7nania
Kakovost - pogoj za boljši poslovni uspeh. Pri kontroli kakovosti orodij uporabljajo naši orodjarji najsodobnejšo računalniško opremo.
CNC strojev v proizvodnji in delo natančnih orodjarjev.
Tako vidimo, da imamo v Emo izredno sposoben tehnični kader in orodjarje in zato bi morali tej dejavnosti nameniti več pozornosti, ki je za nadaljnjo afirmacijo podjetja orodij in naprav izredno pomembna, pa tudi dohodkovno privlačna.
Da bi to morali storiti, pa nam potrjuje tudi dejstvo, da nas zaostrene gospodarske razmere vedno bolj silijo, da se opremo na lastno znanje in lastno tehnologijo.
Orodjarska dejavnost postaja vse bolj pomemben dejavnik pri razvoju in širitvi slovenske industrije, obenem pa je tudi dejavnost, ki ima zagotovljeno prihodnost v slovenskem prostoru.
Viki Klenovšek
Izdelek, ki ga vidimo, ni delo kakšnega sodobnega likovnega ustvarjalca, temveč večstopenjskega integriranega orodja za izdelavo nosilca pedalov.
Stroški kakovosti
Izgradnja čistilne naprave po načrtu
Kljub precejšnjim težavam poteka izgradnja čistilne naprave zaenkrat po predvidenem načrtu. Še vedno je največji problem denar. Kljub temu, da nam Ingrad s kreditiranjem gradbenih del precej pomaga, pa moramo večino denarja zagotoviti sami.
Izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev postaja eden najpomembnejših virov zmanjševanja stroškov poslovanja. Pomemben del skupnih stroškov poslovanja podjetja predstavljajo stroški kakovosti. V marsikaterem podjetju znašajo ti stroški tudi več kot 15 odstotkov od skupnih poslovnih stroškov. To pa pomeni, da jih je potrebno še kako upoštevati, predvsem pa vzpostaviti tak sistem, ki bo omogočal skrbno evidentiranje, obdelavo, izkazovanje in analizo vseh stroškov kakovosti.
Stroški kakovosti nastanejo v zvezi z aktivnostmi zagotavljanja kakovosti in kot posledica slabe kakovosti. Pojavljajo se v vseh fazah poslovanja podjetja oz. v vseh njenih poslovnih funkcijah in so pomembna informacija (napotilo) za vodenje poslovne politike.
Ustrezne informacije o kakovosti pokažejo vodstvu, da je zmanjšanje stroškov kakovosti v bistvu priložnost za povečanje dobička, ne da bi povečali obseg prodaje, ne da bi kupili novo opremo ali pa zaposlili nove delavce.
INFORMACIJE O STROŠKIH KAKOVOSTI
Stroški kakovosti, ki nastanejo zaradi slabe kakovosti, v veliki meri zmanjšujejo dohodek podjetja (zmanjšujejo dobiček ali povečujejo izgubo).
Uvajamo in spremljamo jih z namenom, da z njihovo pomočjo zmanjšamo celotne stroške poslovanja.
Če želimo stroške kakovosti znižati, jih moramo poznati in imeti vpogled v njihovo višino. Da bi dobili vpogled v višino stroškov kakovosti v odnosu na neko osnovo, se najpogosteje uporablja primerjava med stroški kakovosti in prodajo.
Zajemanje, obdelava in izkazovanje podatkov o stroških kakovosti ne bo doseglo svojega namena, če ne bo služilo za korektivne aktivnosti v smislu izboljšanja kakovosti. Iz tega vidika je mogoče podatke o stroških kakovosti uporabiti pri poslovnih odločitvah v podjetju na katerikoli ravni.
VRSTE STROŠKOV KAKOVOSTI
Celotne stroške kakovosti v osnovi delimo na dve skupini, ki sta si v svojem
bistvu nasprotujoči in imata zalo različen trend gibanja. Vsako od teh skupin pa lahko še naprej razdelimo in tako dobimo naslednjo strukturo skupnih stroškov kakovosti:
-	stroški zagotavljanja in preverjanja kakovosti so:
a)	stroški preventive,
b)	stroški kontrole (ocenjevanja),
-	stroške zaradi nekako-vosti pa delimo na:
a)	notranje (interne) stroške in
b)	zunanje (eksterne) stroške.
Preventivni stroški so
vsi tisti, katerih namen je preprečiti nastanek nekakovostnih izdelkov. Zelo težko jih je natančno določiti, saj so v bistvu vse akcije pri določanju proizvoda in zagotovitve njegove proizvodnje v veliki meri usmerjene tudi k doseganju ustrezne kakovosti. Zato običajno kot preventivne stroške računamo le tista sredstva, ki jih izdajamo specialno z namenom povečanja kakovosti proizvodov. To so stroški izdelave kontrolne tehnologije, informacij o kakovosti, programov zagotavljanja kakovosti, izobraževanja delavcev za kakovost, storitev svetovalnih organizacij, ki so v zvezi s sistemom kakovosti, projektiranja in izdelave kontrolne opreme, udeležbe na specializacijah, seminarjih, kontrole meril, vodstva sektorja kontrole kakovosti itd.
Stroške kontrole povzročajo vsi postopki za dejansko merjenje kakovostnih karakteristik in ocenjevanje rezultatov teh merjenj. So, torej, stroški operativnega delovanja vzhodne, kontrole procesa in končne kontrole. Sem spadajo tudi stroški laboratorjskih preiskav, ki so v zvezi z ocenjevanjem sprejetega materiala od dobavitelja ter stroški preskušanja kakovosti in zanesljivosti v podjetju in izven podjetja.
Notranji stroški zaradi nekakovosti nastajajo v samem podjetju zaradi težav, ki jih ima podjetje z nekakovostno izdelanimi proizvodi. To je lahko izmet, pri katerem zavržemo celotno vrednost materiala in dela. Stroške povzroča tudi popravilo slabih izdelkov in njihova ponovna kontrola, prebiranje, manjko, znižanje cene manj kakovostnim proizvodom itd. Slaba kakovost povzroča tudi zastoje v delovnem procesu in s tem povezane stroške.
Zunanji stroški zaradi nekakovosti zajemajo vse tiste izgube, ki jih podjetje
doživlja na tržišču, če do tja pridejo slabi proizvodi. To so stroški v zvezi z reklamacijami, zamenjavo, servisom in poslovanjem z vrnjenimi izdelki, stroški, povzročeni z garancijami, stroški v zvezi s sodnimi spori s kupci, odškodninski zahtevki za posledice napačnega delovanja proizvoda, odškodnine, ki nastanejo v zvezi z jamčenjem proizvoda, odškodnine za izpad dohodka kupca kot posledica nekakovostnega in nezanesljivega proizvoda, odškodnine zaradi nevarnih lastnosti proizvoda, če je kupec utrpel škodo itd.
K stroškom neustrezne kakovosti štejemo tudi stroške, ki so cesto težko merljivi, npr. ponovno lansi-ranje delovnega naloga, ponovno planiranje zasedbe kapacitet, zastoji v montaži, potrebno nadurno delo, zmanjšanje ugleda na tržišču ali celo izguba kupca itd.
SKLEPNE MISLI
Prizadevanja za dosego najboljše kakovosti so danes prisotna v vsem svetu, ne oziraje se na gospodarsko razdelitev sveta. Postala so glavno vodilo vodenja poslovnih sistemov. Nesporno je prevladalo dejstvo, da je mogoče prodati le kakovostne proizvode. Zato podjetja vlagajo velikanske napore v ekonomičnost kakovosti. To dosegajo z in-
tenzivnim uvajanjem novih tehnologij, domišljeno organizacijo, izobraževanjem vseh zaposlenih v poslovnem sistemu za razvoj kakovosti idr.
Razvoj gibanja za kakovost je prinesel spoznanje, da je mogoče nadaljnji razvoj graditi le na vključevanju vseh zaposlenih. Opuščajo se tradicionalne oblike kontroliranja kakovosti. Število zaposlenih v službah kontrole kakovosti s časom upada absolutno in relativno, kar tudi pripomore k zmanjšanju celotnih stroškov kakovosti. Na drugi strani pa nenehno narašča število zaposlenih, ki že po dognanih metodah sodelujejo v »bitki« za višjo kakovost, kar pa v skupnih stroških kakovosti pomeni, da gre za prihranke nasproti klasičnemu zagotavljanju kakovosti.
Prizadevanja za znižanje stroškov kakovosti ne smejo biti omejena samo na delavce v proizvodnji, ampak na vse delavce.
In za konec dve, nekje zapisani misli:
»Strošek kakovosti je strošek, ki nastane zaradi narobe opravljenega dela.«
»Dejstvo je, da ni slabe ali dobre kakovosti, pač pa gre za slabo ali izjemno dobro opravljeno delo.«
Vratarnica III na novi lokaciji
V skladu z načrtom prihodnje prostorske ureditve našega podjetja, so delavci vzdrževanja sredi oktobra uredili in odprli nov izvoz za tovorni promet.
Nova transportna pot za tovornjake, ki zapuščajo našo tovarno, poteka po »novem« preko zemljišča pred kratkim porušenega objekta plinskega generatorja, mimo skladišča frit in soko hale ter obrata za proizvodnjo radiatorjev.
Voznikom težkih tovornjakov je poslej prizanešeno neprijetno manevriranje med našimi objekti, saj koristijo krajšo, bolj urejeno in varnejšo pot.
Zadovoljni pa so tudi naši varnostniki, saj so v zameno za staro, dotrajano in nefunkcionalno vratarnico dobili novo, sodobnejšo, narejeno iz bivalnega kontejnerja in opremljeno s sanitarijami.
Zaščiteni tudi navadni potrošniki
Če boste kdajkoli odslej naleteli na slabo izdelano, pokvarjeno ali drugače neprimerno blago, se nikar ne pustite odpraviti v trgovini, češ da se bodo dogovorili s proizvajalcem. Novi zakon o trgovini v drugem odstavku 13. člena izrecno pravi:
- Trgovec mora blago z napako zamenjati z novim ali potrošniku vrniti znesek, plačan za to blago, ali s potrošnikovim soglasjem odpraviti napako na blagu.
ODNOSI Z JAVNOSTJO SO MALOKDAJ TISTO, O ČEMER SO PREPRIČANI NAŠI DIREKTORJI
Delaj dobro in govori o tem
Direktorji, ki se - eni bolj, drugi manj uspešno- kalijo v sodobne managerje, pogosto sploh ne vedo, kaj so odnosi z javnostjo (Public relations, skrajšano PR). Tudi ne čutijo potrebe ali ne najdejo časa, da bi se v tem izobraževali. To je do neke mere razumljivo. Široka in pestra je namreč paleta znanj, ki jih morajo pridobiti, pa se tako pospešeno ubadajo s temami, kot so strateško načrtovanje, krizno vodenje, notranje podjetništvo, podjetniška strategija in druge prvine sodobnega managementa. Zato ni nič čudnega, da jih na seminarjih o odnosih z javnostjo, ki so v Sloveniji vse pogostejši, skorajda ne vidimo.
Odnosi z javnostjo so namreč redko tisto, kar direktorji mislijo, da so. Ko jih sprašujemo, kakšna je po njihovem vloga te dejavnosti v sodobnem podjetju, se nekateri previdno izmikajo, drugi pa jo preprosto umestijo nekam v najtemnejši kot oddelka za marketing. Nekateri menijo, da je za obvladovanje te funkcije dovolj, če zaposlijo kakšnega bivšega novinarja, da jim »ureja« odnose z javnimi mediji. Tretji spet mislijo, da stroko obvladajo že s tem, če zberejo nekaj denarja in nenačrtno in ad hoc sponzorirajo razne institucije in akcije v ožjem in širšem okolju.
Nerazumevanje oziroma napačno tolmačenje funkcije odnosov z javnostjo izhaja iz dejstva, da to stroko pri nas premalo poznamo. To je relativno mlada dejavnost, ki se je kot posebna stroka razvila pred 40 leti. Svoj razcvet v ZDA in Evropi je že doživela, k nam pa z razvojem tržnega gospodarstva in z drugimi sodobnimi tokovi šele prihaja.
Organizacija, ki želi biti tržno odzivna, imeti motivirane zaposlene, se prilagajati nenehnim spremembam ter (p)ostati dolgoročno privlačna za nove kadre in za potencialne vlagatelje, mora oblikovati in komunicirati svojo konsistentno organizacijsko identiteto in se intenzivno ukvarjati s svojo podobo v očeh najrazličnejših zunanjih javnosti in - kar je v zadnjem času še posebej pomembno - v očeh lastnih zaposlenih. Zato je nujno intenzivno, načrtno komuniciranje z javnostjo. In za to pravzaprav gre; odnose z javnostjo je treba pojmovati kot integralno prvino mana-
gementa in celovit sistem komuniciranja navzven in navznoter.
Gospod Michael Mc Avoy, ugledni zunanji svetovalec številnih svetovnih korporacij, še vedno ni zadovoljen: »Zavedanje o vlogi odnosov z javnostjo je danes na približno enaki stopnji, kot je bil marketing leta 1960. Podjetja sicer vedo, da je to pomembna zadeva, niso pa si vsa še povsem na jasnem, kako se tega lotiti in kakšna znanja so za obvladovanje te stroke potrebna.«
Sir John Harvey-Jones, bivši predsednik britanskega kemijskega giganta ICI je bolj konkreten: »Glavni aktivnosti, s katerima bi se moral ukvarjati predsednik organizacije, sta - strateško načrtovanje in odnosi z javnostjo.«
Kaj bi torej naši managerji morali vedeti o odnosih z javnostjo?
•	Odnosi z javnostjo (PR) so sistematično, urejeno in dolgoročno interno in eksterno komuniciranje organizacije, katerega cilj je izboljšati ugled organizacije.
•	Odnosi z javnostjo so integralna funkcija managementa.
•	PR se mora začeti pri samem vrhu organizacije.
•	Prvi človek PR je predsednik (direktor).
•	Vodstvo organizacije
mora poznati stroko PR, da bo znalo uporabljati in kupovati storitve PR.
•	Organizacija s še tako domišljeno strategijo, s še tako dobrim izdelkom ali storitvami ne bo uspešna, če je javnost ne bo poznala in razumela.
•	Uspešne organizacije so tiste, kjer so vsi od vodstva navzdol vključeni v PR.
•	V uspešnih firmah je PR direktor član vodstva.
•	Managerji na vseh ravneh morajo tesno sodelovati s PR strokovnjaki v organizaciji ali PR konsultanti izven nje in od njih znati čim več pridobiti.
•	Poznavanje PR bi moralo biti sestavni del delokroga vsakega managerja.
•	Tržno komuniciranje pospešuje prodajo izdelka ali storitve, PR pa »pospešuje« ugled organizacije.
•	Podcenjevanje PR lahko privede do hudih težav (slabi poslovni rezultat, odliv kadrov, ni novih strokovnjakov, izgubljena naročila itd.).
•	V času krize ali reorganizacije morajo organizacije pospešeno komunicirati.
•	PR ne dela čudežev čez noč in ne more popraviti slabega izdelka ali storitve, lahko pa omogoči, da je javnost seznanjena s pozitivnimi elementi v organizaciji, prepreči, da so negativne novice o organizaciji edino, kar oblikuje
javno mnenje, in predvidi morebitne krizne situacije ter vnaprej omogoči publiciteto lastnega videnja problemov.
V svetu - tudi razvitem - je nešteto primerov, ki kažejo, kakšno škodo so pretrpele organizacije, ki so podcenjevale odnose z javnostjo. Ogorčeni napadi javnosti na korporacijo Union Carbide ob katastrofi v indijskem Bhopalu, ekološka katastrofa na Aljaski, znani Černobil, tažave švicarskega giganta Nestle v zvezi z zastrupljeno hrano za dojenčke in še in še bi lahko naštevali. Vrsto negativnih vzrokov pa imamo tudi doma (Agrokomerc, Elan, Iskra Delta, razne ekološke »packe« itd.).
Poznavanje, razumevanje in obvladovanje stroke, odnosov z javnostjo, lahko ključno pripomorejo k ugledu organizacije v okolju. Za ugled pa vemo, da se ustvarja in gradi sistematično in dolgoročno in si ga je treba zaslužiti. Zapraviti ga je mogoče v enem samem hipu.
Zanimiv napotek je dal managerjem direktor neke britanske firme: »Delaj dobro in govori o tem!« Nedvomno navodilo, ki je vredno posnemanja.
Od prakse k teoriji
Uveljavljanje stroke odnosi z javnostjo pri nas še vedno spremlja kontroverznost.
10 zapovedi dobrega oglaševanja
1.	Dobro poznavanje poslovanja
Ne zanašajte se le na zunanje nasvete »ekspertov«. Če sami ne poznate dovolj svojega Izdelka in trga, tudi sicer ne boste ločili dobrega nasveta od slabega.
2.	Naložbe v raziskavo tržišča
(Pre)mnoga podjetja oklevajo pri naložbah v kakovostne raziskave in se zanašajo na občutek ali »kristalno kroglo«. Vsekakor precejšnja neumnost, saj bodo sredstva za tržno komuniciranje in PR le ob primerni raziskavi najmanj tvegano naložena.
3.	Bodite nekoliko cinični
Številna podjetja precenjujejo svoj ugled na tržišču - nekatera celo v precejšnji meri! Bolje je zato grešiti v nasprotno smer - in oglaševati ali pa najeti profesionalne eksperte za odnose z javnostjo.
4.	Ne odstopajte od cilja
Ko ste si dokončno postavili cilje, osredotočite nanje vse svoje napore in ne bodite neodločni, če v vmesnih fazah dogodki (na videz) drugače kažejo.
5.	Oglaševanje po podobi odjemalca
Ne delajte oglaševalnih akcij, ki bodo všeč vam. Štejejo le tiste točke, ko je vaše oglaševanje »namenjeno« vašim kupcem. Ne slepite se s preteklimi uspehi, zares nakej velja le uspeh danes. Danes!
6.	Samo eno sporočilo
Vsak oglas mora imeti vedno eno samo sporočilo. Lahko je kratko ali dolgo, vendar le eno samo! Tisti oglasi, ki sporočajo ducat idej, običajno ne sporočijo nobene!
7- Enostavno, enostavno, enostavno...
Že s prvim stavkom »in medias res«! Opustite slehern prijem, ki ne pomaga k komunikaciji osrednjega sporočila!
8.	Ne opuščajte dobrih oglasov
Ker ste naveličani in vam je dovolj nekega oglasa, ga nikakor ne opustite - če je dober, seveda! Dobri oglasi so redki.
9.	Kontinuiteta
Učinki tržnega komuniciranja so kumulativni - seštevajo se namreč. Dober oglas v ustreznem mediju in ob ustrezni ponovljivosti kontinuirano prispeva k prepoznavnosti blagovne znamke, kar je prvi pogoj za večanje tržnega deleža.
10.	Vključite zunanje sodelavce
Ko jih že uporabljate, jih nikakor ne držite na distanci. Globoko poznavanje ciljev, prizadevanj in vrednost je prvi pogoj, da bo zunanja agencija lahko zares kakovostno opravila delo.
Praviloma prevladuje mnenje, da gre pač za negotovo posnemanje miselnosti, ki lahko enosmerno manipulira z javnostjo. Od tod pa ni daleč do spoznanja, da imajo le izjemno redke organizacije službo ali strokovnjake za odnose z javnostjo; pa še ta je praviloma vključena v trženje ali kar v prodajo.
Kdaj torej lahko pričakujemo, da bo fenomen (naše) percepcije odnosov z javnostjo, tj. »naročenega« članka pri »našem« novinarju, nadomestilo načrtovano delovanje, usmerjanje in razumevanje stroke, kot so v resnici odnosi z javnostjo, ki terjajo strokovna znanja?
Najbrž (ob vseh drugih pogojih) smemo računati, da bodo stiki z javnostjo doživeli zasluženo (ali vsaj potrebno) uveljavitev šele ob pravi uveljavitvi tržnih zakonitosti in poglobljeni vpetosti v mednarodne tokove, ko bodo darvvistični pogoji konkurenčnosti implicitno narekovali razlikovanje med organizacijami.
Šele takrat bomo dojeli definicijo odnosov z javnostjo:
»Odnosi z javnostjo so načrtovano vplivanje na oblikovanje naklonjenosti javnosti prek obojestransko zadovoljivega dvosmernega komuniciranja, ki temelji na etičnem in odgovornem delovanju.
REKLAMNI
BOOM
Izdatki za reklame tudi v Evropi strahovito na-raščajp, bodo pa še bolj, predvideva evropsko združenje reklamnih agencij (EAAA), saj naj bi v državah evropske skupnosti namenili leta 1992 za reklame 110 milijard mark.
Izdatki za reklame leta 1992 (napoved)
(v milijardah mark)
29,4
24,0
m
13,7
16,1
3 M
_ U- tUi
VIR:EAAA,Nielsen
FRITE
25 let
1.	ŠČANČAR Franc
2.	OPERČKAL Martin
20 let
1.	KLEMENC Milan 10 let
1.	DRLJAČA Milorad
2.	KOSIČ Branislav
3.	RUPNIK Edvard
4.	SHEHOLLI Rama
POSODA
30 let
1.	ŠTUBLER Anton
2.	ČAVŠ Fanika
3.	AŠKERC Franc
4.	BREJC Dominik
5.	BREJC Erika
6.	DEBELAK Erna
7.	DIMEČ Franc
8.	DOLENC Štefanija
9.	FLIS Ana
10.	GABROVEC Ivan
11.	GERŽINA Julijana
12.	GOLAVŠEK Stanislav
13.	GORJUP Silva
14.	HORVAT Janez
15.	HROPOT Jožef
16.	JANKOVIČ Jožefa
17.	JUG Avgust
18.	JURKOŠEK Viljem
19.	KAURIN Jožica
20.	KOŠTOMAJ Roza
21.	KOLEŠA Ljudmila
22.	KOPRIVC Karolina
23.	KORES Jože
24.	KORPNIK Marija
25.	KRAMARŠEK Alojz
26.	KROFLIČ Karolina
27.	LAPAN Ivan
28.	LEDNIK Magdalena
29.	LESKOŠEK Nada
30.	LIPAR Jože
31.	LUGARIČ Angela
32.	MAJGER Franc
33.	MOŠKOTELEC Franc
34.	NOVAK Anton
35.	NOVAK Ivan
36.	ODEB Emilija
37.	PILIH Franc
38.	PODGORŠEK Rudolf
39.	POVALC Jože
40.	PUKL Rudolf
41.	ROTAR Ljudmila
42.	SENEGAČNIK Jože
43.	SIVKA Erika
44.	SIVKA Ivan
45.	SKAMEN Stanislav
46.	UMEK Edvard
47.	VEŠLIGAJ Jožefa
48.	VINKO Avgust
49.	ZIDAR Marija
50.	ŽLENDER Karolina
25 let
1.	ŠKOBERNE Franc
2.	ŠKOFLEK Branko
3.	ŠTRAVS Štefanija
4.	ČERNEJŠEK Stanislav
5.	CIMERLAJT Miroslav
6.	DOKLER Hinko
7.	KOTNIK Srečko
8.	LAPORNIK Marija
9.	MIRNIK Magdalena
10.	NOVAK Matilda
11.	PINTER Jože
12.	STEBERNAK Janez
20 let
1.	ŠORLI Angela
2.	ŠTOS Ladislav
3.	ŠTRAUS Leopoldina
4.	ČRETNIK Ana
5.	ADEMI Marija
6.	BELAK Danica
7.	BELAK Milena
8.	BOROVŠEK Antonija
9.	BRAČEK Marjan
10.	DEŽAN Dušan
11.	FURMAN Anton
12.	GABER Slavica
13.	GLAMOČANIN Milan
14.	GUČEK Angela
15.	HAUKO Mirko
16.	HRASTNIK Amalija
17.	HRIBARŠEK Jelislava
18.	INKRET Lidija
19.	JAKOVLJEVIČ Franka
20.	JURAK Draga
21.	KESER Desanka
22.	KLANFAR Nevenka
23.	KOPRIVC Julijana
24.	KOZOLE Marija
25.	KRAČUN Marija
26.	KRAJŠEK Vinko
27.	KRAJNČAN Karel
28.	KRAMARŠEK Ana
29.	MOŠKOTELEC Ema
30.	PODJAVORŠEK Stanislav
31.	RAKUŠA Marija
32.	RAZGORŠEK Majda
33.	REBERŠAK Alojz
34.	SANČANIN Slavica
35.	SAVSKI Ljudmila
36.	SAVSKI Stanko
37.	SEVŠEK Franc
38.	STOJNIC Dragolja
39.	TKALEC Marija
40.	VEHOVAR Franc
41.	VILFAN Cvetka
42.	VIVOD Terezija
43.	VODENIK Irena
44.	VOLAVC Ivana
45.	ZUPANC Stanko
46.	ŽNIDAR Alojz
47.	LENART Antonija
10 let
1.	ŠANC Erika
2.	ŠKORJAK Cecilija
3.	ŠKRBIČ Dragica
4.	ČARKIČ Esad
5.	AVRAMOVIČ Stojanka
6.	BABIČ Milosavka
7.	BELEJ Zlatko
8.	BLAŽAN Franjo
9.	DŽUKANOVIC Jozefina
10.	BODIROŽA Mara
11.	BRAČIČ Brigita
12.	DIZDAREVIC Munira
13.	DJURDJEVIČ Zoran
14.	GUČEK Danica
15.	HARAMBAŠIČ Husein
16.	HODŽIČ Ismet
17.	HRIBERNIK Marija
18.	JAHIRI Tatjana
19.	JALIČ Zora
20.	JELENC Milena
21.	JOSIPOVIČ Mirjana
22.	JURAK Gabrijela
23.	JURKOŠEK Hedvika
24.	JURKOŠEK Terezija
25.	KARATOVIČ Drago
26.	KOROŠEC Martin
27.	KREJIČ Vitomir
28.	KUMPERGER Franc
29.	LATIFI Munira
30.	MANTEL Jerica
31.	MAVHER Milan
32.	MITROVIČ Marinko
33.	NOVAK Jožica
34.	OMEROVIČ Žumra
35.	OPREŠNIK Lidija
36.	PILKO Angelca
37.	SLIJEPEVIČ Milka
Nagrajenci
za dolgoletno delo »90«
Objavljamo seznam sodelavk In sodelavcev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej.
V kolikor je kdo izostal s seznama, oziroma, če gre za kakršnokoli nejasnost, to sporočite v oddelek kadrovske evidence, soba 16 (int. telefon 663) do 20. novembra 1990.
Nagrade in priznanje za 10,20,30 in večletni jubilej bodo tudi letos podeljena na slavnostnem srečanju v dneh pred praznikom republike.
38.	STANIMIROVIČ Dušanka
39.	STRNAD Anica
40.	TACER Štefanija
41.	TACER Franc
42.	TOLIMIR Stanka
43.	VANOVŠEK Matjaž
44.	ZDOLŠEK Marija
45.	LUTOLI Avdul
46.	PINTAR Stanka
ORODJARNA
30 let
1.	KRAJNC Anton
2.	RESNIK Janez
20 let
1.	KAJTA Peter
2.	KOLARIČ Vladimir
3.	KOVAČ Bogomil
4.	PAPOTNIK Marjan
10 let
1.	HREN Henrik
2.	ROBIČ Roman
KOTU
30 let
1.	JEVŠINEK Ludvik 25 let
1.	DEBELJAK Edvard
2.	JAVORNIK Drago
3.	KOVAČ Franc
4.	LEŠEK Jože
20 let
1.	ŠTORMAN Karel
2.	BRGLEZ Franc
3.	FENDRE Franc
4.	GRAT Tomaž
5.	HAJNŠEK Emil
6.	KRŠLIN Milan
7.	POLAJŽER Jože
8.	ZIDAR Janez
9.	ZUPANC Ivan
25 let
1.	LEŠEK Franc 20 let
1.	ŠPILAK Feliks
2.	GRAJŽL Anton
3.	REZAR Zdenko
4.	ROVŠNIK Stanko
10 let
1.	ŠKORJANEC Ivan
2.	ČREMOŽNIK Peter
3.	BRKOVIČ Huzejir
4.	CVIKL Ida
5.	NAPOTNIK Aleš
6.	POTOČNIK Silvo
7.	RAMŠAK Jože
8.	TRATNIK Ivan
EMOKONTEJNER
30 let
1.	JARH Julijana
2.	LOTRIČ Franc
3.	PODERGAJS Florijan
4.	VEBER Jože
20 let
1.	ŠKROBAR Vladimir
2.	GLUVIČ Veseljko
3.	HAMITI Hajruš
4.	JAGER Ivan
10 let
1.	HROVATIČ Marjan
2.	OCVIRK Franc
3.	PANTOVIČ Radan
ERC
20 let
1.	JURC Stanislava
2.	PINTER Štefka
SERVIS IN TRGOVINA
30 let
1.	BOŽIČ Marjeta
2.	GREGUR Ljudmila
3.	STANTE Franc
20 let
1.	KONDA Miloš 10 let
1.	HRVAČANIN Zoran
2.	JAKOP Ivana
ODPRESKI
30 let
1.	DŽAKUŠIČ Milan
2.	GREJAN Edvard
3.	VODIŠEK Franc
RADIATORJI
30 let
1.	APAT Mihael
2.	HORVAT Stanislav
3.	JEKL Marija
4.	TERŽAN Franc
25 let
1.	GOVEK Valentin
2.	OPERČKAL Pavel
3.	SVENŠEK Janez
4.	VETRIH Adolf
20 let
1.	ŠKOBERNE Roman
2.	BREŽNIK Ivan
3.	PLANKO Oto
10 let
1.	DROVENIK Janez
2.	HRIBERNIK Bojan
3.	KAJTA Tomislav
4.	NIKOLIČ Milomir
DSSS
30 let
1.	ŠTEKLIČ Vilma
2.	ČOBEC Irena
3.	DRAME Jožefa
4.	GROFELNIK Stanko
5.	KRAMARŠEK Anton
6.	KREGAR Alojzija
7.	MULEJ Hedvika
8.	OŠTIR Emil
9.	SAVSKI Betka
10.	STAJNKO Vladimir
11.	STRAŠEK Ivan
12.	VINKO Karolina
13.	VOLAVŠEK Janez + 25
14.	ŽLENDER Emil
15.	BELAK Ivan
25 let
1.	ŠKORJA Jože
2.	GORJUP Bogomir
3.	JURC Rudi
4.	KOZOVINC Adolf
5.	PETRIČ Martin
6.	PILKO Leopold
7.	VOLAVŠEK Janez + 30
8.	VOLF Kristina
9.	PETERNEL Franjo
20 let
1.	ŠORLI Vladimir
2.	BELTRAM Branko
3.	BOŽIČ Zoran
4.	BRAČUN Marta
5.	GERŠAK Angela
6.	GOLOB Peter
7.	GUBENŠEK Jože
8.	KOBE Brigita
9.	KOCET Elizabeta
10.	KRAJNC Franc
11.	LEDNIK Irena
12.	NOVAK Jože
13.	OTOREPEC Marija
14.	PAVIČ Ivan
15.	PLEVNIK Srečko
16.	POLJANŠEK Marija
17.	PONGRAC Elizabeta
18.	REŠEK Jerica
19.	RIBIČ Mihael
20.	ROŠER Stanislav
21.	STAROVSNIK Štefan
22.	STRAŠEK Franc
23.	ZIDANŠEK Jernej
24.	ZUPANC Marta
25.	GABER Bojan
10 let
1.	BESEDNJAK Sonja
2.	BREŽNIK Margareta
3.	HOJNIK-VERDEV Metka
4.	KLENOVŠEK Milan
5.	LEDNIK Bojan
6.	MAK Jana
7.	PAVLIN Darinka
8.	PONGRAC Anton
9.	POPIT Ivo
10.	REGORŠEK Jožica
11.	SEŠEL Bojan
12.	VERBEK Vida
13.	ŽUČKO Vanja
14.	JURAK Jolanda
10 let
1.	ŠPES Anton
2.	ČEPIN Boris
3.	ČREŠNAR Biserka
4.	JANACKOVIČ Majda
5.	JECL Janko
6.	KOMERIČKI Marjan
7.	LORGER Tonček
8.	LUBEJ Ladislav
9.	LUBEJ Martin
10.	LUŽAR Rudi
11.	MARZIDOVŠEK Vladimir
12.	MILUŠIČ Slavko
13.	URH Janko
14.	VOJSKO Bogdan
VZDRŽEVANJE
30 let
1.	ŠLJUKA Šime
2.	FAJS Ivan
3.	FILEJ Jože
4.	KLANFAR Marko
5.	KRAJNC Frančišek
6.	LEBEN Danijel
7.	MLINAR Martin
8.	OŠTIR Jože
9.	PANGERL Franc
10.	TOVORNIK Franc
Inovatorji Celja 1990
V okviru odbora za raziskovalno in inovacijsko dejavnost pri občinskem komiteju za družbene dejavnosti so bila podeljena priznanja »INOVATOR Celja 1990«.
Alojz DROFENIK - strojni tehnik je prejel plaketo in nagrado za življenjsko delo na področju inoviranja. Kot priznan strokovnjak na področju varenja počasi končuje svojo z znanjem bogato kariero, stkano med stalnim iskanjem boljših rešitev, novih idej, ki so ga potrdile kot nemirnega inovatorja, ki ni nikoli zadovoljen z obstoječim. Pot inovatorja je pričel kot mlad idealist, zdaj že davnega 1951 leta in že kot začetnik predlagal prvo izboljšavo stojal za posodo. Nekaj pomembnejših izboljšav, ki so plod njegove ustvarjalnosti:
- Naprava za podajanje pri radiatorski stiskalnici
-	Potujoča štanca
-	Avtomatizacija varenja ušes
-	Sprememba ročajev
-	Varilni avtomat za stene in strope kontejnerjev
-	Lasersko varenje dna na posodo itd.
Ta poenostavljen pregled inoviranja inovatorja in človeka, ki ni nikoli zadovoljen z že storjenim, je samo del tega, kar je Alojz Drofenik ustvaril.
Je tajnik društva izumiteljev in avtorjev tehničnih iz-bojšav EMO Celje od njegove ustanovitve.
S podelitvijo tega priznanja, za življenjsko delo inovatorja ob zaključevanju njegovega aktivnega dela, mu je bila izročena drobna zahvala in pozornosti za velik prispevek ob graditvi boljšega jutri.
Ce za koga, potem velja za njega:
V razmislek
PREDLAGAJ
NEKAJ KORISTNEGA ...
V času zaostrenih razmer skoraj na vsakem koraku slišimo, kako so naši tehnološki postopki prezahtevni, stroški izdelave previsoki in izdelki predragi. Pozivamo k varčevanju, poudarjamo pomembnost prihrankov. Pravimo, da so v tem trenutku za nas izredno pomembne prav vse inovacije, od tistih drobnih, do katerih pridemo delavci iz neposredne proizvodnje tako rekoč mimogrede ob svojem vsakdanjem delu, do takih večjih, ki so plod daljšega proučevanja problemov in načrtovanja njihove rešitve.
Vendar ali je temu res tako, ali inovatorstvu res namenjamo dovolj pozornosti? Praksa dokazuje ravno nasprotno. Inovatorji v naši tovarni imajo bolj moralno podporo, ustavi pa se pri deležu, ki ga dobijo za svoj prispevek. Pravilnik o nagrajevanju inovativnih dosežkov je namreč že zdavnaj zastarel, pokončala ga je inflacija, zato denarno nadomestilo sploh ni tisto kot nekateri mislijo ali pa kot bi v resnici tudi moralo biti. In prav to materialno nadomestilo, ki bi moralo biti tudi materialna spodbuda je tisto, kar vzbuja pomisleke, ali je v EMO sploh vredno kaj razmišljati, kaj izboljšati, kaj predlagati.
Ker se z inovacijami in tehničnimi izboljšavami ukvarjam že dalj časa, sem že večkrat na »lastni koži« občutil tovrstno razreševanje problema in se vsakič odločil, da preneham, pa sem si vedno premislil in vztrajal ob misli, da bo nekoč bolje. Pa sem žal pred kratkim še enkrat doživel, da so moja pričakovanja prevelika.
Predlagal sem tehnološko izboljšavo pri nanašanju emajla na ABC držaj. Po starem, klasičnem načinu se ta držaj emajlira dvakrat, enkrat temeljno in enkrat krovno, v procesu pa sodelujejo trije delavci. Po novem, oziroma mojem predlogu pa nanašamo emajl direktno, z enkratnim nanosom, ki je sestavljen iz 25 % temeljnega in 75 % krovnega - črnega emajla. V procesu sodeluje manj delavcev, prihranek pa je tako na času, energiji kot na materialu. Kot predlagatelj tehnološke izboljšave sem bil nagrajen s 461,00 dinarji. Mislim, da je vsak komentar na to temo odveč.
Na koncu bi pripomnil še tole, res je, da novatorji ne delajo samo za denar, vendar pa bi bilo prav, da se njihov prispevek bolje nagradi. Prav bi bilo, če bi pravilnik o nagrajevanju inovacijskih dosežkov ponovno pregledali in ga uskladili z našimi razmerami.
Dominik BREJC
NIČ NI STALNEGA-VSE SE SPREMINJA!
Nagrajenec s področja množične inventivne dejavnosti je Franc VVitmajer -elektrotehnik, ki je v lanskem letu prijavil in ustvaril 10 inovacij. Prejel je diplomo z nagrado »INOVATOR Celja 1990«.
Nekaj njegovih inovacij:
-	Dvojni stabilizirani usmernik
-	Signal generator
-	Avtomatski pomik rezkalnem stroju
-	Preureditev joystik kala na stružnicah
-	Izdelava prožilnika trdote itd.
Izredna strokovnost in realizatorske sposobnosti predlaganih inovacij ga uvrščajo med najaktivnejše inovatorje Celja.
Franc VVitmajer potrjuje, da za mladi rod inovatorjev ni treba skrbeti. Ustvarjalni
na
sti-
OIPLOMA IN NAGRADA ZA STROKOVNO DELO
FRANC VVITMAJER (30. 5. 1952) - KV električar, zaposlen v razvojno tehničnem področju na delih in nalogah specialistična prototipna opravila. Član našega kolektiva od 1977. leta.
duh je tudi pri mlajši generaciji prisoten, le še bolj ga moramo znati vzpodbuditi.
PLAKETA IN NAGRADA ZA ŽIVLJENSKO DELO
ALOJZ DROFENIK (8. 5. 1932) -strojni tehnik, zaposlen v razvojno tehničnem področju na delih in nalogah vodenje tehnologije varjenja. Član našega kolektiva od 1950. leta.
Obema nagrajencema iskreno čestitamo!
D. Žvižej
Ivan Zavšek prejel državno odlikovanje
Z ukazom predsedstva SFRJ je bil med letošnjimi prejemniki najvišjih državnih odlikovanj tudi naš sodelavec Ivan ZAVŠEK, sicer zaposlen kot vodja oddelka površinske zaščite v Posodi. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države, je prejel RED DELA s srebrnim vencem.
Ivan ZAVŠEK se je rodil 5. decembra 1934 v Brezah nad Laškim. Leta 1951 seje zaposlil v naši tovarni in nam ostal zvest do danes. V tem času ga je pot vodila skozi vrsto delovnih sredin, dodobra je spoznal našo proizvodnjo, največ časa pa se je posvetil tehnologiji površinske zaščite. Postal je strokovnjak za emajliranje.
Na svojem delovnem mestu je kreativen in marljiv delavec. Delovne zadolžitve je vsa leta opravljal odgovorno in uspešno. S svojo strokovnostjo, izkušnjami, zavzetostjo in doslednostjo je veliko prispeval k razvoju, razširitvi proizvodnje in izboljšanju kakovosti in zanesljivosti naših proizvodov. Izredno je prisoten v inovativni dejavnosti, kar dokazujejo številna priznanja, ki jih je prejel za delo na tem področju. Mnoge izboljšave, ki jih je v praksi uveljavil, niso bile nikoli prijavljene, ker po njegovem mnenju sodijo med njegove redne delovne naloge.
V skoraj štiridesetih letih zaposlitve je opravljal številne samoupravne in družbenopolitične funkcije, tako v podjetju, kot tudi v občinskem merilu. Bil je predsednik delavskega sveta TOZD Posoda, član centralnega
Ivan ZAVŠEK - RED DELA S SREBRNIM VENCEM
delavskega sveta, predsednik samoupravne delavske kontrole, predsednik disciplinske komisije tovarne,
predsednik komisije za delovna razmerja TOZD Posoda in še bi lahko naštevali.
Za svoje družbenopolitično udejstvoanje je prejel vrsto priznanj in nagrad. Ob 80-letnici Ema je dobitnik zlate značke, prejel pa je tudi Kidričevo nagrado ter državno odlikovanje »medaljo dela«.
Pod njegovim predsedstvom je delavski svet TOZD Posoda prejel ob Dnevu sa-moupravljalcev leta 1983 posebno družbeno priznanje »Priznanje samoupravljal-cu«.
Vsa njegova strokovna in družbenopolitična dejavnost daje Ivanu ZAVŠKU status uglednega člana emovske-ga kolektiva, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.
\?!
Drobne zanimivosti
IBM NI VEČ PRVAK PRI VELIKIH RAČUNALNIKIH
IBM je izgubil primat na področju velikih računalnikov, saj sta ga dohitela in celo prehitela japonska konkurenta Fujitsu in Hitachi. Fujitsu je novo generacijo velikih računalnikov mainframes namreč predstavil že pred IBM.
Novost računalnikov mainframes, najboljša sta modela 390 in Enterprise System 9000, ni le precej večja zmogljivost, ampak predvsem to, da jih je mogoče brez večjih težav povezati z manjšimi računalniki.
Večina modelov morajo še dokončati, uporabljati jih bo mogoče začeti šele prihodnje leto. Po mnenju analitikov na področju računalništva se bo zaradi tega na trgu zelo zmanjšalo število naročil.
Saatchi & Saatchi
ZDAJ SE JE VRINIL TUDI V JUGOSLAVIJO
BEOGRAD - Pred kratkim se je beograjski Studio za marketing vključil v verigo podjetja Saatchi & Saatchi. To je družba, ki so jo leta 1970 v Londonu ustanovili bratje Saatchi in je leta 1987 postala največja marketinška družba na svetu, saj ima 170 agencij v 70 državah. Samo v letu 1989 je omenjena družba zaslužila 6,05 milijarde dolarjev.
Beograjski studio za marketing je bil pred desetimi leti ustanovljen kot del podjetja Borba, nato se je pridružil Studiu marketing Delo ter se končno razvil v samostojno podjetje, ki je letos postalo del družbe Saatchi & Saatchi, v začetku prihodnjega leta pa bodo dobili status mešanega podjetja za propagando.
Beograjski studio zdaj dobiva iz centrale v Londonu podatke o podjetjih, ki potrebujejo usluge, mogoča pa je tudi mednarodna zamenjava strokovnjakov, idej in znanja.
NOV AVTOMOBILSKI AKUMULATOR
Dolgo pričakovan napredek v tehnologiji akumulatorjev, ki bi lahko rešil probleme električnih avtomobilov, je končno dosežen. Dva proizvajalca akumulatorjev, eden v Veliki Britaniji, drugi pa v Zvezni republiki Nemčiji, se pripravljata na serijsko proizvodnjo novega Natrij-žveplovega akumulatorja.
Dr. David Porter iz sveta za električno energijo trdi, da bo ta nova tehnologija akumulatorjev na trg električnih vozil vnesla revolucionarne spremembe. Na-trij-žveplov akumulator ima vrsto prednosti, pred-
Izbira na domu
Ljudje v zahodni Evropi vse več nakupujejo prek katalogov. Lani so trgovci, ki svoje blago prodajajo na tak način, ustvarili za nekaj manj kot 62 milijard mark prometa ali 2 odstotka več kot leta 1988. Povprečni prebivalec srednje Evrope vsako leto prek katalogov nakupi blago v vrednosti 200 mark.
Največ v Evropi prek katalogov nakupujejo zahodni Nemci, na drugem mestu so Avstrijci, tretji pa Angleži, na repu lestvice so Italijani, Belgijci in Nizozemci.
KATALOŠKA PRODAJA - NAJVEČJA PODJETJA
NA SVETU, KI SE UKVARJAJO S TO PRODAJO ; PROMET V MRD DE Ml.1988
♦oceno
Otto Versandhandels
(ZRN)
Sears { zda ) VersandbereichTz Great
Penney ( zda )
La Rodout^F )
L it tlewoods( v b ) Neckermcnni D )
Freemans (v b ) Baur ( zrn )
vsem štirikrat večjo energijo pri enaki teži kot svinčeni akumulator. Poleg tega je znatno povečana razpoložljiva energija, vsako vzdrževanje akumulatorja pa odpade, saj je hermetično zaprt.
Natrij-žveplov akumulator se radikalno razlikuje od običajnih svinčenih akumulatorjev. Katoda iz tekočega natrija in tekoča žveplova anoda sta ločeni s čvrstim keramičnim elektrolitom. Ko akumulator dobavlja energijo, ioni natrija prehajajo skozi elektrolit, s tem pa pride do reakcije z atomi žvepla pri čemer nastaja natrijevo žveplo. Na ta način se pozitivna naelektrenost prenaša od katode k anodi, pri tem pa se vzdržuje električna obremenitev. Pri polnjenju celice se odvija obraten proces, kjer se ponovno formirata natrij in žveplo, ioni natrija pa potujejo nazaj skozi elektrolit.
Velika prednost beta celic je, da je kemijski proces enostaven in učinkovit, z majhno izgubo energije v času polnjenja in praznjenja. Poleg tega zmogljivost ni odvisna od hitrosti praznjenja, tako kot pri svinčenih akumulatorjih. Natrijevi in žveplovi materiali so razmeroma poceni, prav tako pa so na razpolago v zadostnih količinah. Družba CSP trenutno razvija 200-voltni akumulator s petdesetimi kilovatnimi urami za prototip električnega kombija, ki ga izpolnjujejo v Fordu v ZDA.
ELEKTRONSKI MOŽGANI
Na VValeški Univerzi so verjetno prvi na svetu izdelali nevtronski čip, ki lahko samostojno misli. Ta delček je znanilec nove generacije naprav, s katerimi bi lahko roboti začeli razvijati lastno inteligenco. Doktor Simon Jones, ki vodi ta projekt trdi, da bi lahko z njim izdelali nevtronsko mrežo in bi tako nastal računalnik, ki bi se učil in popravljal tudi svoje lastne napake. Podobno kot možgani ima tudi nov čip veliko število enostavnih nevronov, ki so medsebojno povezani. Večje število in različne možnosti vhoda informacij so odločilni za delovanje novega nevrona. Če bi na sedanje računalniške mreže nanesli okoli 100 milijonov takih informacij, ki bi jih obdelovali z nevroni, bi čez nekaj časa dobili popolno človeško inteligenco. Doktor Jones je prepričan, da bi lahko nevronske računalnike konstruirali podobno kot sedanje elektronske. Razlika bi le bila v načinu vstavljanja podatkov; vhodne informacije bi morali vnašati tako kot pri pouku, izhodne pa kontrolirati. Sčasoma bi dobili vedno pravilen odgovor.
Na tej univerzi se ukvarjajo tudi z razmišljanjem, da bi majhne čipe, ki so sedaj iz silicija, zamenjali z drugimi biološkimi snovmi. Vodja projekta pravi, da so se biologi, kemiki in inženirji že začeli pogovarjati o možnosti ustvarjanja biomolekularnih snovi, ki bi omogočale gradnjo popolnejših računalniških sistemov. Že sedaj so znani določeni biološki katalizatorji, encimi, ki jih je mogoče uporabljati v računalnikih na treh ravneh logike.
INOVACIJSKI POSLOVNO TRŽNI CENTRI
Zahodna tržna gospodarstva že nekaj časa razvijajo nove tržne oblike za uveljavljanje in vzbujanje tržnega interesa za nove izdelke in storitve. Poleg začetnih poslovnih aktivnosti, ki jih za inovativne izdelke in storitve izvajajo večinoma v organiziranih sistemih v obliki informacijskega trženja, da najdejo zanimive partnerje za rizični kapital, realizacijo, zaščito in prenos in trženje inovacij.
Razvili so poleg specializiranih sejemskih prireditev še stalne borze inovacij, ki so običajno organizirane po interesnem načelu proizvajalcev, kapitala ali državnih organizacij in imajo predvsem pospeševalno ciljno usmeritev.
V ZDA in Jugovzhodni Aziji pa se vse bolj pojavljajo tudi tako imenovani INOVACIJSKO POSLOVNI TRŽNI CENTRI, ki so v bistvu stalne borze inovacij. Njihovo delovanje pa je usmerjeno predvsem v marketing in prodajo inovacij. Marketinški del poslovanja je usmerjen v raziskovanje možnosti uporabe inovativnega izdelka, tehnologije ali storitve in njegov transfer najprimernejšemu in najsposobnejšemu partnerju. Prodajni del pa je organiziranje mreže manjših proizvajalcev in trgovcev, ki izdelek proizvajajo in prodajajo.
Ti centri poslujejo pod ugodnejšimi pogoji in lahko brezplačno koristijo državne in panožne sisteme in službe (informacije, promocije, svetovalne dejavnosti). Tako inovatorjem, podjetnikom, obrtnikom in malim podjetjem omogočajo koriščenje sodobnih znanj, informacijskih, tržnih in poslovnih sistemov.
Ob slovesu domiselno darilo
Branku GORŠKU, ki je v naši tovarni vrsto let opravljal zahtevna kurirska opravila, so sodelavci ob slovesu poleg »običajnih daril«, podarili dva prava, pravcata kozlička. Malo za šalo, malo zares, nekaj pa tudi zato, da jih ne bi pozabil in da bi se še večkrat oglasil. Kot kaže, mu dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo.
MORDA VAS BO ZANIMALO...
Strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki Sloveniji - območna enota iz Celja, nam je poslala v zvezi s štetjem zavarovalne dobe s povečanjem (vodenje evidence) naslednjo informacijo:
Po 73. čl. zveznega zakona (Ur. list SFRJ, št. 23/82) se zavarovalna doba šteje s povečanjem tudi zavarovancem, ki so prebili v delovnem razmerju oz. na delu na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani in so delali poln delovni čas kot so:
-	zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %
-	vojaški invalidi od I. do VI. skupine
-	civilni vojni invalidi od I. do V. skupine
-	slepi
-	oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji
-	oboleli za paraplegijo
-	oboleli za cerebralno in otroško paralizo na podlagi sklepa, ki ga izda Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mnenju invalidske komisije (razen za vojaške in vojne invalide in civilne vojne invalide).
S tem sklepom si zavarovanec lahko uredi štetje zavarovalne dobe s povečanjem za nazaj od dneva nastanka telesne okvare, če vloži zahtevo in delovno knjižico na pristojni območni delovni enoti SPIZ v SRS. Tekoče javljanje zavarovalne dobe s povečanjem pa javlja kadrovska služba na obr. M-4, tako da izpolni tudi stolpec 13 in 14, to je dejansko trajanje dobe s povečanjem v letu za katerega se izpolnjuje obrazec in ustrezna šifra.
Npr.: 80 % telesna okvara je natala po mnenju invalidske komisije 25. 5.1989. V obr. M-4 za leto 1989 se pri tem zavarovancu vpiše v drugo vrsto v stolpec 13 dejansko trajanja 07 06 in v stolpec 14 šifra 4027. Za leto 1990 se vpiše v obr. M.4 v isto vrsto, če je bil zavarovanec vse leto zaposlen dejansko trajanje 12 00 in šifra 4027.
Navodila o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem so navedena na hrbtni strani obr. M-4. Prijava podatkov o ugotovljenem osebnem dohodku in ugotovljeni zavarovalni dobi.
Vse informacije o štetju zavarovalne dobe s povečanjem pa lahko dobite na Območni delqv-ni enoti Celje, Gregorčičeva 5/a, odsek za matično evidenco ali po telefonu 25-531 interno 285.
Poslovili so se
Tudi v mesecu septembru se je od sodelavcev in tovarne poslovilo kar precej članov kolektiva. Kot je že v navadi, so se pred odhodov zbrali na krajših poslovilnih srečanjih, kjer so prejeli spominska darila ter pokramljali o nekdanjih in sedanjih časih, pa tudi o svojih načrtih na v prihodnje. Verjetno bo tudi njihovih opravil več kot dovolj, zato tudi ni povsem naključen, šaljiv upokojenski pozdrav: Zdravo, nimam časa!
Ker pa je tudi tega toliko, kolikor si ga pač kdo vzame, se bo verjetno še vedno našel čas za obisk sodelavcev, s katerimi jih veže toliko skupnih delovnih let.
Hedvika MRAVLJE (22. 8. 1943) - Program DOM, poslovna enota emajlirnica - oddelek dekoriranja. Zaposlena v EMO od 15.5.1961 do upokojitve 6.9. 1990.
Jože REGULA (12.4.1935)-Program DOM, poslovna enota emajlirnica. Zaposlen v EMO od 1952 do upokojitve 16. 8. 1990.
Ciril GOLEŽ (3. 7. 1932) - Program DOM, poslovna enota emajlirnica - montaža. Zaposlen v EMO od 25. 12. 1954 do upokojitve 30. 9. 1990.
Rudi PUR (11.8. 1934) - Program DOM, poslovna enota emajlirnica - ravnalec pečnih rešetk. Zaposlen v EMO od 3. 3. 1951 do upokojitve 30. 10. 1990.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene Marije MAVRIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Orodjarne za denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Branko z družino
Branko GORŠEK (19. 7.1930) - Področje za kadre, služba družbenega standarda in splošnih zadev. Zaposlen v EMO od 2. 7. 1955 do upokojitve 14. 8. 1990.
Franc ROBIČ (3.9.1933) - Program DOM, poslovna enota emajlirnica - montaža. Zaposlen v EMO od 19. 9. 1949 do upokojitve 30. 9. 1990.
V poslovni enoti vzdrževanje in energetika se je poslovilo kar pet sodelavcev:
Franc MAČEK (1.10. 1935). Zaposlen v EMO od 1.
9. 1952 do upokojitve 30. 9. 1990.
Anton TURNŠEK (17.1.1933). Zaposlen v EMO od 25. 11. 1968 do upokojitve 31. 8. 1990.
Karel MAČEK (2.3.1933). Zaposlen v EMO od 2.9.
1958 do upokojitve 31. 8. 1990.
Franc REGORŠEK (2. 8. 1931). Zaposlen v EMO od 8. 10. 1953 do upokojitve 15. 10. 1990.
Franc FILKOVIČ (26. 3. 1931). Zaposlen v EMO od 5. 7. 1970 do upokojitve 7. 7. 1990.
Ustanovljena REFA zveza Slovenije
Pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije je bila 28. septembra 1990 v Ljubljani ustanovljena REFA zveza Slovenije.
REFA zveza Slovenije bo delovala kot neodvisno društvo za študij dela in organizacijo podjetij in bo strokovno vezana na matično REFA zvezo Zvezne republike Nemčije. Gostitelj društva in izvajalec izobraževanja za uporabo metod REFA je delavska univerza Maribor, ki je bila glavni iniciator ustanovitve zveze.
REFA International nudi preverjen in sistematiziran način usposabljanja strokovnih delavcev s področja planiranja, organiziranja in krmiljenja proizvodnje. Metode slonijo na uvedbi računalniško podprtih informacijskih sistemov in na usposobitvi delavcev, ki uvajajo te metode in delajo po njih.
Eden izmed ciljev REFA International je poenotena sodobna organizacija podjetij, kar naj bi dajalo boljše možnosti za gospodarsko sodelovanje v združeni Evropi.
Na ustanovni skupščini REFA zveze je bil izvoljen 11-članski upravni odbor in 5-članski nadzorni odbor.
Članstvo v REFA Slovenije je lahko kolektivno ali individualno in se sklene s pristopno izjavo. Individualna članarina za leto 1991 znaša 200 din, kolektivna pa od 2.000 naprej. r Pristopne izjave in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Maribor pri Marinu Bicmanu, dipl. inž. (tel. 24-881).
Zahvala sodelavcev, ki so se upokojili 1989. leta
Povabilo na izlet za vse, ki smo v letu 1989 zaključili z aktivnim delom v tovarni, nas je prijetno presenetilo. Z veseljem smo se nanj odzvali.
Ta izlet je bil nadvse prijeten. Ker nam je bilo tudi vreme naklonjeno, nam bo ostal v trajnem spominu.
Vsa zahvala organizatorjem, še posebej pa gospema Danici in Marti, ki sta nas lepo sprejeli in vodili.
Celotnemu kolektivu EMO pa želimo vse najlepše v prihodnjem poslovanju v upanju, da bi se kar najhitreje rešili iz težke situacije.
Hvaležni upokojenci udeleženci izleta
Sporočila
sodelavcev
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja - strojne za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin.
Ostalim sodelavcem pa želim veliko delovnega uspeha.
Franc FILKOVIČ
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem in Emajlirnice za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
V prihodnje želim vsem v kolektivu še veliko uspehov, osebne sreče, predvsem pa zdravja in razumevanja.
Friderik ŽNIDER
Naše črne točke
Dne 8. 8. 1990 je bil obravnavan naslednji kršitelj dolžnosti in delovne obveznosti: PODROČJE ZA MARKETING
KNEŽEVIČ Slobodan - z namenom prikazano drugačno dejansko stanje (nepravilnost v zvezi s predložitvijo računa za prenočitev) - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev.
Dne 30. 8. 1990 so bili obravnavani naslednji kršitelji dolžnosti in delovnih obveznosti: PROGRAM DOM
TOVORNIK Friderik - neopravičena izostanka z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; GAJŠEK Nada - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev; KLADNIK Peter - kraja - javni opomin; MIR Marija - prihajanje na delo v vinjenem stanju - javni opomin.
PROGRAM ORODIJ IN NAPRAV
ŠPES Branko - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev.
Dne 17. 9. 1990 so bili obravnavani naslednji kršitelji dolžnosti in delovnih obveznosti: PROGRAM ENERGETSKE OPREME
ZORKO Karel - uživanje alkohola med delovnim časom - javni opomin; GRAJŽL Danijel - dremal na delovnem mestu - javni opomin; JELER Leopold - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev.
PROGRAM TRANSPORTNE IN KOMUNALNE OPREME
STIPLOVŠEK Marjan - neopravičena izostanka z dela - javni opomin.
I&foto vest,
Jubilejno kramljanje
Zdaj si v najlepših letih, petdesetih zrelih letih ..., tako nekako zvenijo besede pesmi. Tudi naša sodelavka Angela Kalšek iz skladišča gotovih izdelkov posode se je znašla med »Abrahamovci«.
Ob tej priložnosti so ji sodelavci čestitali, se pogovorili o tem in onem in ji izročili tudi darilo. Seveda pa je sledil še spominski posnetek.
Angela KALŠEK (24. 5.1940) - Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 1. 6. 1974 dalje.
Krajše srečanje so svoji sodelavki pripravile tudi delavke emajlirnice, oddelka univerzal posode. Petdesetletnico je namreč praznovala Viktorija Kovač. Kot je že običaj, so se ob koncu izmene zbrale na krajši klepet. Seveda ni manjkalo spominsko darilo, pa obilo želja in čestitk.
Viktorija KOVAČ (10.10.1940) - Posoda, emajiirnica. Zaposlena v EMO od 19. 9. 1955 dalje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Matilde KRUMP
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice za izraze sožalja in darovano pomoč.
Ivanka Tkalec z možem
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta in starega očeta
Kondrada NONERJA
se vsem sodelavkam in sodelavcem iz P. E. Hišna energetika, zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Žalujoča hčerka Helena Kiker z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre Jožice ZAGORIČNIK
se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje vsem sodelavcem oddelka lužilnice.
Janko PLANINŠEK
Emajlirec
Glasilo podjetja v družbeni lastnini EMO Celje, ki ga prejemajo vsi člani tega kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Grafika Celje.
Sporočilo sodelavcem
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz dekor oddelka, programa DOM za darilo ob slovesu, ki mi bo trajen spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj.
Vsem v kolektivu pa želim pri nadaljnjem delu veliko uspehov.
Franc BOVHA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam (brusilcem rešetk) ter vodjem obrata emajiirnica (program DOM) za izkazano pozornost in tople besede ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na dneve, ki smo jih prebili skupaj ob delu.
Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov, zdravja in miru.
Rudi PUR
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam popravljalnega orodja in moji nekdanji skupini, vsem vodjem v emajlirnici (program DOM) za slovesnost in darilo, ki me bo ob pogledu nanj vedno spominjalo na dneve, ki smo jih prebili skupaj.
Vsem skupaj želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Friderik ŽNIDAR
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem iz Vzdrževanja in energetike iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in poslovilno srečanje.
Vsem skupaj želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Franc MAČEK
Vsem sodelavcem iz PE Vzdrževanje - elektro obrat se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na preživete dni med vami.
Obenem pa želim vsem Emovcem pri nadaljnjem delu mnogo delovnih uspehov in osebne sreče ter medsebojnega razumevanja.
Vinko DOBRIŠEK
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so prispevali za darila, ki sem jih prejel ob slovesu. Še posebej se zahvaljujem za »živa« darila, ob negovanju katerih se bom vsak dan spominjal na vas in dneve, ki smo jih ob delu, v dobrem in hudem preživeli skupaj.
Vsem v kolektivu želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Vaš kurir Branko GORŠEK
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem dekor oddelka, poslovne enote emajiirnica za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Hvala za prijateljstvo in razumevanje, ki sem ga bila deležna v dolgih letih naših skupnih dni na delovnem mestu.
V prihodnje želim vsem v kolektivu še veliko uspehov, osebne sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja in razumevanja.
Heda MRAVLJE
Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem sodelavcem iz strojnega obrata vzdrževanja, kakor tudi vsem tistim, ki so prispevali k lepemu in vrednemu darilu, ki mi bo v trajen spomin.
Vsem v kolektivu pa želim veliko zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu.
Karl MAČEK
Prav lepo se zahvaljujem za prelepo darilo ob upokojitvi vsem sodelavkam in sodelavcem poslovne enote Emajiirnica programa DOM in jim želim še mnogo lepih in uspešnih delovnih dni.
Majda MIRNIK
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Dekor oddelka za izrečene čestitke in darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Želim vam še veliko delovnih in življenjskih uspehov.
Rezika PANTNER
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže PE emajiirnica - Program DOM se iskreno zahvaljujem ob odhodu v pokoj za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin na preživeta leta z vami.
Vam, ki pa ostajate na nadaljnjem delu, pa želim veliko finančnih in delovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja.
Franc ROBIČ
Humor
Kratkovidno dekle se je poročilo in odšlo na poročno potovanje. Ko se je vrnila, je njena mati nemudoma obiskala okulista in ga prosila, da hčerki pregleda oči.
»Zakaj se vznemirjate,« vpraša okulist, »vaša hči je že dvajset let proti temu, da bi nosila očala. Zakaj zdaj taka naglica?«
»Hčerka je odpotovala na poročno potovanje s človekom, s katerim se je poročila, vrnila pa se je z drugim!« x
Suzana sede v taksi in reče vozniku:
»Peljite me v porodnišnico!«
Voznik pritisne na plin do konca, Suzana pa ga pomiri:
»Saj se ne mudi tako, jaz tam delam.«
x
»Čuj, Pepca, kakšnega lepega telička imaš, to pa je res moral biti zelo lep bik, ki je skočil na kravo.«
»Motiš se, Šteti, pri nas je bil veterinar, imaš pa prav, bil je izredno fejst ded.« x
»Poslušaj, Marija, če sem ti že pomagal nositi kavč v tretje nadstropje, bi bilo lepo, da me povabiš danes zvečer, da ga tudi preizkusiva.«
»Malo potrpi, Brane, ta večer pride Borut, ki mi je pomagal nositi preproge.«
x
»Joj, ljubček, danes sva pa zaspala,« preplašeno
— Pravite, da znate organizirati
proizvodnjo?
Žal vas ne moremo spreleti, ker |e dokazano, da fakinih l|udi pri nas ni!
pravi zakonska družica in vstane.
Mož pogleda na uro:
»Poglej, saj stoji.«
»Ampak zdajle pa res ne bova,« odvrne ona strogo, »sicer boš še službo zamudil.«
x
Srečala sta se v disku. Plesala, se stiskala in končala v njeni sobici - v postelji. V zanosu prijetnega ji on zašepeče v uho:
»Ali veš, da si ti moja prva velika ljubezen?«
»Ojej, vzdihne ona, »imam pač smolo - spet tak zelen začetnik!«
x
Mož spremlja ženo, ki potuje v zdravilišče. Ko je ona že na vlaku, odpre okno, medtem pa pripelje mimo drugi vlak. V ropotu, ki ga je povzročil, mož zavpije:
»Piši mi!«
Žena: »Ne slišim!«

— Kaže, da smo prišli do zadnje faze v razvoju našega podjetja. Ostane nam namreč le še likvidacija.
REISINGER, Vjesnik
Mož še enkrat: »Piši mi!«
Žena (se prime za ušesa): »Ne slišim!«
Mož jezno zamahne z roko in zavpije: »Jebi se!«
Žena pa z okna: »Bom, bom!«
x
Sedemnajstletnica Suzi je porodila krepkega fantka.
Pravi babica: »Kako pametno že zdaj gleda v svet.«
»Saj ni čudno,« odgovori Suzi, »saj je pa že 9 mesecev z menoj hodil v gimnazijo.«
x
Po sexparty vpraša Brane drzno Majo:
»Poveš ti svoji mami vse, kar tu zganjaš?«
»Ne, to mame ne zanima. Ampak moj mož je pa res vedno strašno radoveden.«
x
»Dragi, nihče v mestu ni tako dober kot ti.«
»Kako pa ti to veš?«
»... povedala mi je tvoja tajnica...«
x
Po prvi poročni noči bruhne mlada soproga v krčevit jok.
»Zakaj pa tako jokaš?«
»No, kar poglej,« mu v solzah odgovori, »v eni sami noči sva ga že skoraj do konca porabila.«
»Sosed, ali vas moti, da »Prosim vas, doktor, da se moji otroci kar naprej ig- ničesar ne skrivate pred me-rajo na vašem vrtu?«	noj. Povejte mi iskreno, ali
»Sploh ne. Otroci mojega bo moj mož potem komplici-soseda so tudi moji otroci!« ranem zlomu roke še lahko x	pomival posodo?«
»Zdravo, kaj novega?«
»Joj grozno... Strašna stvar se mi je pripetila.«
»Kaj pa takega?«
»Žena me vara!«
»Vprašal sem te, kaj je novega!«
x
»In kako ste zadovoljni s tem novim slušnim aparatom, ki sem vam ga predpisal?«
»Odličen je! Odkar ga nosim, sem že petič spremenil oporoko.«
x
»Kako je kaj z vajinima ločenima spalnicama?« je radovedna Majina prijateljica.
»Krasno!«
»Pa ljubezen?«
»Čisto preprosto. Kadar si mož kaj zaželi, kratko malo zažvižga...«
»In če si ti kaj zaželiš?«
»Potem grem pa jaz k njemu in ga vprašam, če je morda žvižgal...«.
x
Mihca je na moč zanimalo, kakšna je razlika med moškim in žensko. Na to vprašanje ni dobil odgovora ne pri očetu, ne pri mami, ne pri dedku in ne pri babici. Zato se je odločil, da resnico izve pri gospodu župniku. Župnik seje ob vprašanju le zdrznil, nato pa diplomatsko začel:
»Mihec, katero številko čevljev nosi mama?«
»38!«
»Kaj pa oče?«
»42!« pojasni Mihec.
»Vidiš, Mihec, razlika je med nogami!« je zaključil duhovnik.