Oxf.: 174.7 Picea abies k.: 187 A.-F. dinaricum: (497.12 Visoki kras) Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa Franc PERKO* Izvleček Perko, F.: Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega kra- sa. Gozdarski vestnik, št. 9/i 989. V slovenščini s ROVzetkom v angleščini, cit. lit 47. študiia obravnava rast, razvoj in proizvodno sposobnost smrekovih sestojev na rastiščih naj- pomembnejših subasociacij združbe Abieti-Fa- getum dinaricum. Izvedena je primerjava lesne proizvodnosti smreke, jelke in bukve, glavnih drevesnih vrst na jelovo bukovih rastiščih Viso- kega krasa. študija obravnava ekološko nišo smreke na jelovo-bukovih rastiščih. Predstavljeni so učinki, ki jih ima smreka na ekosistem jelovo bukovih gozdov, in to na stabilnost gozda, tla· tvorne procese ter na sestavo in količino pritalne vegetacije. 1. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM Dinarski jelovo bukovi gozdovi predstav- ljajo desetino vseh slovenskih gozdov, od tega jih je v Postojnskem gozdnogospodar- skem območju več kot tretjino ali 37011 ha. Jedro lelovo-bukovih gozdov snežniška-ja- vorniškega masiva predstavljajo nekdanji veleposestniški gozdovi. Za te gozdove je značilno več kot stoletno načrtno gospodar- jenje. Prvi načrt za gospodarjenje s temi gozdovi je bil narejen že 1864. leta, sledilo pa mu je še osem ureditvenih načrtov. Ohranjeno je bogato arhivsko gradivo, ki omogoča uporabo sodobne kontrolne me- tode za dinamično spremljanje in postavlja- nje ciliev gospodarjenja. Gašperšič (GA- ŠPERSIČ 197 4) ugotavlja, da je bil na snežniška-javorniškem masivu v vseh di- narskih gozdovih vpliv človeka največji in da je s pomočjo bogato ohranjena tehnične dokumentacije podobno, kot na 'filmu' ohra- njena podoba razvojne poti teh gozdov od .. Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Voj kova 9, YU. Synopsis Perko, F.: The Ecologic Niche and the Econo- mic Significance of the Spruce Tree in the Fir· Beech Natural Sites of the High Karst. Gozdarski vestnik, No. 9/i 989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 47. The study deals with the growth, the develop- ment and the production capacity of spruce forest stands in the sites of the most important subaso- ciations of Abieti-Fagetum dinaricum. A compari· son of the wood production capacity for the spruce, the flr and the beech tree, which are the main tree species in the tir-beach natural sites of the high karst, has been carried out. The study deals with the ecologic nich'e of the spruce tree in the fir-beech natural sites of the high karst. It presents the effects the spruce has on the forest stability, soil formation processes and on the composition and quantity of low vegetation. sorazmerno naravnih razmer do danes. V zadnjih dveh stoletjih so jelovo·bukovi go- zdovi Visokega krasa šli skozi naslednja obdobja gospodarjenja: - dobo neurejenega gospodarjenja z go- zdovi, ki je segala do odprave servitutov, - dobo postopnega urejanja gospodarje- nja z gozdovi (1864-1906), to je čas ko se je pospeševala jelka, - dobo prebiralnega gozda (1906 do 196'1), - dobo novih pogledov na gospodarjenje z gozdom. Po naravi bogat rastiščni potencial je- lovo·bukovih gozdov Visokega krasa po- staja v zadnjih desetletjih zaradi upadanja vitalnosti jelke in slabe regeneracije sesto- jev vse slabše iz.koriščen. Njegovo izkoriš- čenost poskušamo povečati z s poveča­ njem deleža smreke v teh gozdovih. Razlo- gov za povečanje deleža smreke v jelovo- bukovih gozdovih je več: - S smreko poskušamo v jelovo-bukovih gozdovih visokega krasa, ki jih postopno, vendar vztrajno zapušča jelka in prehajajo v sestoje listavcev, ohraniti določen delež G. V. 9/89 353 iglavcev in s tem tudi kvalitetno povečati proizvodnjo ter popestriti sestoj no zgradbo. - Težave z naravno obnovo jelke in bukve v izgospodarjenem lelovo-bukovem Visokokraškem gozdu (GASPERŠIČ 1974) pogojujejo večji obseg obnove s sadnjo. - Nenaravna visoka številčnost rastline- jede divjadi na eni strani omejuje naravno obnovo in s tem povečuje obseg sadnje drevesnih vrst, ki jih je možno racionalno in uspešno zavarovati pred negativnim vpli- vom rastlinojedov, na drugi strani pa oprav- lja selekcijo v naravnem mladju in dopušča razvoj drevesnim vrstam, ki so za orehrano manj zanimive. V regresiji, ki nastopa za- radi prevelikega negativnega vpliva rastli- nojede divjadi, najde uspešne pogoje za pomlajevanje smreka kot pionirska dreves- na vrsta. - Smreka je sestavni del dinarskega je- Jovo-bukovega gozda (MLINŠEK 1969). Smreka v kombinaciji z jelko in bukvijo spreminja okolje in zlasti še talni prostor ter ugodno vpliva na naravno pomlajevanje jelke (MLINŠEK 1969). Po prognozi gozdnogospodarskega na- črta za Postojnsko gozdnogospodarsko ob- močje 1981-1990 se bo razmerje dreve- snih vrst menja.lo takole (v% lesne zaloge): jelka Stanje 1975 51 Cilj 2030 13 srn. in ost.igl. 13 29 bukev ost. list. 31 5 48 10 Na osnovi upoštevanja rastiščnih in se- stojnih razmer ter razvojnih teženj so bili postavljeni dolgoročni gozdnogojitveni cilji, ki predvidevajo, da se bo leta 2030 na jelovo-bukovih rastiščih delež listavcev spet približal stanju iz leta 1864. V primerjavi s stanjem v 1975. letu se bo delež listavcev skoraj podvojil, znižal pa se bo delež iglav- cev. Pri iglavcih gre še za dodatno spre- membo, saj staro jelko, ki ji vitalnost upada, postopoma nadomešča smreka. Jelov-bukov gozd Visokega krasa (Abieti- Fagetum dinaricum TREGUBOV) je razde- ljen v okoli dvajset subasociacij, ki vsaka za sebe zaradi specifičnih ekoloških razmer zahteva posebno gozdnogojitveno pa tudi gozdnogospodarsko ukrepanje in različno rabo gozda. ' 354 G. V. 9/89 Pričujoča raziskava je bila usmerjena na tista jelovo-bukova rastišča, ki imajo že danes starejše smrekove sestoje in kjer naj bi bil tudi v prihodnosti delež smreke naj- večji. Cilj raziskave je bil večnamenski: 1. Spoznati rast in razvoj smrekovih se- stojev v glavnih subasociacijah jelovo-bu- kovih gozdov Visokega krasa in na podlagi teh spoznanj postaviti gozdnogospodarske smernice za gospodarjenje s temi gozdovi. 2. Določiti lesno proizvodno sposobnost teh rastišč za smrekove sestoje. 3. Ugotoviti razlike v proizvodni sposob- nosti teh rastišč, če bo določen del deleža jelke nadomestila smreka. 4. Poskušati ugotoviti ekološko nišo smreke na jelovo-bukovih rastiščih Viso- kega krasa. 2. RAZISKOVALNI OBJEKT Raziskovalni objekt za rast in razvoj so bili smrekovi sestoji, ki so na jelovo-bukovih rastiščih nastali po umetni poti (4 rastišča) ali naravni poti (1 rastišče). Vsi raziskovalni objekti leže, kot je že omenjeno, v snežni- ško-javorniškem masivu v subasociacijah jelovo-bukovega gozda, kjer imamo danes starejše sestoje smreke in na katerih bo tudi perspektivno delež smreke pomemben. Za ugotavljanje življenjske in vplivne moči smreke na jelovo-bukova rastišča pa smo poleg ploskev, na katerih smo proučevali rast in razvoj drevja, analizirali še primer- jalne ploskve v ohranjenih jelovih, jelovo- bukovih ali bukovih sestojih. Kot raziskovalne objekte smo izbrali na- slednje subasociacije: 1. Abieti-Fagetum dinaricurn ornphalo- detosum TAEGUBOV 1957 2. Abieti-Fagetum dinaricum mercuria- letosum TREG UBOV 1957 3. Abieti-Fagetum dinaricum elymeto- sum TAEGUBOV 1958 4. Abieti-Fagetum dinaricum clematide- tosum TREGUBOV 1960 5. Abieti-Fagetum dinaricum lycopodie- tosum TREGUBOV 1957 Po izboru rastišča je sledil izbor ploskve oziroma določitev mikrolokacije objekta. Kriteriji za izbor ploskve so bili naslednji: - enotnost rastišča, - enotnost sestaja, - sestoj je moral biti v srednji optimalni fazi, - sestoji so morali biti čimbolj čisti, smreka je morala biti zastopana vsaj z 80% v skupnem številu osebkov, - sestoji so morali biti zdravi in vitalni, s čimvečjo zastrtostjo krošenj (nad 0.8). Po tako postavljenih načelih je bilo za vsako rastišče izbranih 6 ploskev. V večini poznejših tabel in grafikonov bodo subasociacije označene s svojimi za- četnimi črkami: Abieti-Fagetum din. elymetosum (E) Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (O) Abieti-Fagetum din. mercurialetosum (M) Abieti-Fagetum din. clematidetosum (C) Abieti-Fagetum din. lycopodietosum (L) 3. RAZISKOVALNE METODE 3.1. Rast in razvoj smrekovih sestojev Izbrane ploskve imajo značaj naključno izbranih ploskev v populaciji. Temu pri- merno smo pri izvrednotenju podatkov upo- rabili ustrezne statistične metode. Da bi spoznali rast in razvoj smrekovih sestojev in na njihovi podlagi določili gozdnogospo- darske smernice za gospodarjenje s temi gozdovi, smo v pretežni meri sprejeli razi- skovalne metode, ki jih je uporabil Kotar (KOT AR 1980), ko je proučeval rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Na tej osnovi smo se opredelili za uporabo kvadratnih ploskev 30 x 30m s šestimi po- novitvami. Vsa drevesa, ki so bila znotraj ploskve, smo obeležili s tekočo zaporedno številko. V ploskvi smo analizirali vsa drevesa nad 1 O cm premera v prsni višini. Ugotavljali smo vrednost naslednjih znakov: 1 . drevesna vrsta, 2. premer v prsni višini (d 1 ,3), 3. premer v išini 2,0 m, 4. višina dreves (9 najdebelejših oseQ- kov), 5. višina debla do krošnje (ista drevesa kot za ugotovitev višine), 6. kakovost in utesnjenost krošnje, 7. kakovost debla in vejnatost, 8. debelinski prirastek v zadnjih 1 O, 20 in 30 letih, 9. razdaljo od osi drevesa do najbližjega drevesa, 1 o. razdaljo od osi drevesa do sredine najbližjega panja, če je ta bližji kot najbližje drevo in je bil pose kan v zadnjih 1 o letih, 11. socialni razred, 12. premere panjev posekanih dreves in njihovo starost, 13. starost sestaja. 3.2. Ekološka niša smreke v jelovo- bukovih gozdovih Visokega krasa Ekološko nišo smreke v jelovo-bukovih gozdovih Visokega krasa smo ugotavljali s primerjavo učinkov, ki jih ima ta drevesna vrsta v tem ekosistemu, če nadomesti jelko. V ta namen smo ugotavljali: življenjsko moč smreke na jelovo-bukovih rastiščih, razlike v stabilnosti naravnih in smrekovih gozdov, razlike v tleh ter v količinski in vrstni sestavi zeliščnega in grmovnega slo- ja, če smreka nadomesti jelko. Stabilnost smrekovih sestojev smo proučevali na osnovi podatkov o vrstah in vzrqkih sečnje za večji kompleks umetno osnovanih smrekovih sestojev na rastišču Abieti-Fagetum din. omphalodetosum v go- spodarski enoti Planina, za katerega imamo podatke o vrstah in vzrokih sečenj za vse proizvodno obdobje. Da bi ugotovili vpliv smrekovih nasa- dov ali povečanega deleža smreke v naravnih sestojih na tlotvorne procese ln tla, smo v istih subasociacijah, kot sta bila analizirana rast in razvoj smreke, prou- čevali tudi tla. Kot izhodišče za primerjavo smo uporabili tla naravnih jelovo~bukovih gozdov, kjer smreka ni bila vnašana ali dodatno pospeševana z gozdnogojitvenimi ukrepi. Tako je bilo v parih izkopanih 1 O talnih profilov, poleg tega pa še 2 dodatna in odvzeti vzorci za fizikalne in kemijske analize po talnih horizontih. Za ugotavljanje vpliva smreke na pri- talne vegetacijo so bili opravljeni fitoceno· loški popisi na ploskvah s smreko; kot izhodišče za prime~avo so bili tudi tu vzeti naravni jelovo-bukovi sestoji, kjer smreka ni bila vnašana ali dodatno pospeševana. Za ugotavljanje vpliva smreke na koli- čino zeliščnega in grmovnega sloja smo opravili posebno primerjalno analizo med G. V. 9/89 355 umetnimi smrekovimi sestoji in naravnimi sestoji jelke na rastišču Abieti-Fagetum din. omphalodetosum v gospodarski enoti Planina v okviru širše raziskave ugotavlja- nja količine dostopne hrane za rastlinojedo divjad. Metode izvrednotenja podatkov so po- dane podrobno v posameznih poglavjih skupno z rezultati. 4. MESTO SMREKE NA RASTISČIH VISOKEGA KRASA Smreka (Picea abies (L) KARSTEN) po- kriva velik del Evrazije in jo zato upravičeno imenujemo evrazijsko rastlinsko vrsto. Na splošno jo štejemo za borealno-alpsko-kon- tinentalno vrsto. Kot samonikla vrsta je v Jugoslaviji razširjena v njenem goratem delu, začenši od jugovzhodnih Alp v Slove- niji prek Dinarskega gorstva, Prokletij, Šar planine do Stare planine v Srbiji. Njen areal ni strnjen, temveč se pojavlja v manjših krpah v zanjo klimatskih in edafskih ugod- nih razmerah. Predvsem kot primes drugim drevesnim vrstam, jelki, bukvi in macesnu, jo najdemo v subalpinskem pasu. Redkeje se pojavlja v čistih strnjenih površinah, kjer gradi samostojne fitocenoze (ZUPANČIČ 1980). Porašča tako tla na nekarbonatnih kot karbonatnih kameninah. Posamič se pojavlja tudi v dolinskem svetu predalp- 356 G. V. 9189 Smreka (Picea abies (L.) KARSTEN) v združbah smreke ali smreke in jelke, ter v prirodni primesi inicialnih ali regresijskih oblik gozdnih združb (Košir 1975) skega in preddinarskega sveta. Čiste sesto- je, večinoma manjših površin, gradi v po- sebnih ekoloških razmerah, ki jih druge drevesne vrste mnogo slabše ali sploh ne prenesejo - npr. v mraziščih predvsem zaradi ostrih klimatskih razmer ali pa pone- kod zaradi edafskih razmer, ki so ugod- nejše za rast smreke. Običajno pa se ta dva dejavnika prepletata. Razširjenost smreke v Sloveniji le razvidna iz priložene arealne karte (KOSIR, KALAN, GREGO- RIČ 1975) iz katere je vidno področje, kjer se smreka pojavlja v združbah smreke ali smreke in jelke ter v naravni primesi inicial- nih ali regresijskih oblik gozdnih združb. Iz karte smrekovega areala v Sloveniji je raz- vidno, da sega smrekov areal tudi na ob- močje Visokega krasa. Vpliv mediteransko- atlantskega podnebnega režima onemo- goča pojav višinskega pasu smrekovja v tem območju. Poleg tega tudi karbonatna podlaga, ki je za vodo zelo propustna in zmanjšuje možnost zakisovanja tal, onemo- goča razvoj naravnih smrekovih rastišč. Na tem območju se smreka umika v kontinen- talnejše predele kotanj - v mrazišča, kjer s.e nabira hladen zrak in kjer so tudi hladnej- ša, globja in zakisana tla (ZUPANČIČ 1980). Na skalnih podorih na dnu globokih vrtač ali pod njihovimi strmimi zgornjimi robovi se pojavlja smreka v gozdni združbi Asple- nio-Piceetum var. dinaricum. Košir ugotav- lja, da navaljenih blokov v ekstremni klimi vrtač in njihovih strmih robov ni mogla osvojiti jelka in je morala prepustiti mesto bolj kontinentalni smreki. Naravno se smreka pojavlja še v nekaterih drugih gozd- nih združbah Visokega krasa: Neckero- Abietetum TREGUBOV 1961, Abieti-Fage- tum din. lycopodietosum TREGUBOV 1957, Abieti-Fagetum din. majanthemeto- sum TREGUBOV 1959, Abieti-Fagetum din. homogynetosum TREGUBOV 1957. Zelo pogosto pa nastopa srn reka na jelovo- bukovih rastiščih kot pionir v različnih stadi- jih naravne sukcesije po regresijah, ki jih prizadenejo. 5. ZGRADBA IN RAST SMREKOVEGA GOZDA Za analizo zgradbe in rasti smrekovega gozda na jelovo-bukovih rastiščlh Visokega krasa potrebujemo ploskve v optimalni fazi razvoja sestojev. Zato smo izbrali ploskve v ohranjenih starejših smrekovih sestojih na rastiščih izbranih subasociacij. Starost sestoje v, ki so osnov ani umetno s sadnjo, smo določali na osnovi starosti dveh na vsaki ploskvi posekanih dreves. K številu let na panju smo prišteli še 5 let, ki jih smreka potrebuje, da doseže višino 30 cm. Rezultati so naslednji: Tabela 1: Starosti analizlranih sestojev na posameznih ploskvah Ploskev Rastišče 2 3 4 o 83 82 82 80 M 99 98 94 105 E 85 84 86 86 c 75 81 72 84 111 107 107 5.1. Socialne razmere in lesnoproizvodna zmogljivost socialnih razredov v smrekovih sestojih na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa 5 6 81 80 100 123 86 86 90 74 105 112 Pri analiziranju socialnih razmer v smre- kovih sesto]ih smo uporabili Assmanovo klasifikacijo. Lesno zaloga smrekovih sestojev pred- stavlja na analiziranih ploskvah v pretežni meri vladajoče in nadvladajoče drevje, v mnogo manjši meri sovladajoča drevesa in v minimalnem obsegu obvladana in poti- snjena drevesa. Glavni razlog za tako sta- nje je v tem, da so bila izločena drevesa do časa, ko smo opravljali analizo, pose- kana v okviru redčenj (nizka redčenje). Podobno kot pri lesni zalogi tvori tudi glavni del prirastka vladajoče in nadvlada- joče drevje, pomen obvladanih in potisnje- nih dreves pri prirastku sestaja pa je le simboličen. To dejstvo moramo upoštevati pri redčenjih v smrekovih sestojih in v nobenem primeru ni primerno zaradi proi- zvodnje sproščati drevja nižjih socialnih razredov ter zato posekati drevo iz višjega. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Weihe (WEIHE 1978), ki ugotavlja, da lahko v stadiju debeljaka povečamo sestoju pri- rastek le z izločanjem dreves s slabim prirastkom na račun drevja z močnim pri· rastkom. 5.2. Temeljnični prirastek Vpliv socialnega položaja na temeljnični prirastek Temeljnični prirastek drevesa je odvisen od debelinskega prirastka in doseženega premera v času merjenja ter kulminira po- zneje kot debelinski prirastek. Ker poleg debelinskega prirastka upošteva tudi debe- lina drevesa, je veliko realnejši kazalec priraščanje kot sam debelinski prirastek. V spodnji tabeli je prikazan povprečni letni temeljnični prirastek za povprečno drevo po socialnih položajih in rastiščih (cm2/dre- vo): Značilnosti razlik med položaji glede te- meljničnega prirastka so po posameznih rastiščih s stopnjami tveganja 1 % oziroma 5% naslednje: E 5% 1 % 2 : 3, 2 : 4, 2 : 5, 3 : 4, 3 : 5 o 5% 1 % 2 : 3, 2 : 4, 2 :5, 3 : 5, 2 : 5 M 5% 1 % 1 : 2, 1 : 3, 1 : 4, 2 : 3, 2 : 4, 3 : 4 c 5% 3:4 1% 2:3, 2:4 L 5% 1 :2 1 % 2 : 3, 2 : 4, 2 : 5, 3 : 4, 3 : 5 Podatki analize kažejo velike in značilne razlike v priraščanju med različnimi social- nimi položaji, kar je posledica nižjih debelin- G. V. 9/89 357 Tabela 2: Delež lesne zaloge po socialnih razredih in rastlščih Rastišče E o M c L 1 in2 85,5 - 95,2 67,6 - 89,5 72,3 - 85,8 89,1 - 93,8 82,0 - 92,7 Delež lesne zaloge v% po socialnih razredih 3 2,0 - 10,7 8,0 - 29,4 10,2 - 22,7 4,5 - 9,7 4,7 - 14,1 4in5 2,8 - 5,5 1,5- 3,0 2,7 - 6,5 do3,2 1,1 - 3,9 Tabela 3: Delež prirastka po socialnih razredih in rastiščlh Rastišče 1 in2 Delež prirastka v% po socialnih razredih 3 4in5 E o M c L 86,7 - 91,3 69,2 - 90,8 70,3 - 86,4 91,5 - 95,8 83,3 - 94,9 3,0 - 9,9 4,2 - 27,6 9,2 - 24,7 4,0 - 6,5 3,7 - 13,3 3,4 - 7,8 1,8 - 5,0 3,7 - 8,4 do2,9 0,8 - 3,6 Tabela 4: Temeljnični prirastek in standardni odklon (v cm2) povprečnega drevesa za posamezno rastišče po socialnih položajih Socialni položaj drevesa Rastišče 2 3 4 5 E 24,59 ± 12,13 10,63 ± 5,79 4,92 ± 2,81 3,66 ± 0,86 o 21 ,26 ± 10,06 11,89 ± 9,15 8,31 ± 6,38 2,69 ± 2,53 M 22,02 ± 9,15 13,63 ± 6,48 6,02 ± 3,72 2,84 ± 2,35 c 17,64 ± 9,95 6,79 ± 3,83 4,19 ± 3,47 L 29,71 ± 11,50 18,54 ± 9,25 7,19 ± 3,22 2,93 ± 2,10 2,46 ± 1,52 Grafikon 1 :Vpliv utesnjenosti krošnje na debelinski prirastek za rastišče A.-F. elymetosum (E) id mm 500 utesnjenost 2 (n=40) 3 (n=104) 4 400 l 1 300 .,... utesnjenost ...---: .. ·utesnjenost _.....-:..::.:::. ;:::. ..... .,.......-' .. ··· ·· Y ut. 2 =O. 09642+0. 05034 (n= 54) d' R :0,31 xxx d, R =0,26 xxx _,..;,..; .. ·· Y ut. 3=0 .1 0457+0 .04232 .,...".,..."' Y ut.4:0.29198+0.04762 200 100 ... ·· 10 20 30 40 skih prirastkov in nižjih debelin v nižjih socialnih položajih. Od 30 možnih kombina- cij je značilno različnih kar 25 ali 83%. Vpliv utesnjenosti krošnje na temeljnični prirastek Glede na utesnjenost krošnje je razvrsti- tev v razrede naslednja: 358 G. V. 9/89 d R =0,33 xxx 50 1. Vsestransko prosta krašnja, ki ni nik- jer v dotiku s krošnjami sosednjih dreves (1 ). 2. Krašnja se dotika na eni strani s krošnjo ali krošnjami sosednjih dreves (2). 3. Krašnja je utesnjena z dveh strani (3). 4. Krašnja je utesnjena s treh strani (4). 5. Krašnja je utesnjena z vseh štirih strani ali pa je zastrta od zgoraj (5). Tabela 5: Temeljnični prirastek in standardni odklon (v cm2) povprečnega drevesa po utesnje· nosti krošnje ln rastiščlh E 28,18 ± 19,63 29,48 ± 13,17 24,90 ± 11,51 20,06 ± 10,50 o 32,36 ± 13,49 21,98 ± 9,07 21,01 ± 9,46 14,91 ± 8,02 M 15,87 ± 6,76 15,67 ± 6,89 13,13 ± 6,35 10,15 ± 3,92 c 30,31 ± 15,23 21,34± 11,52 16,51 ± 8,32 13,63± 6,22 L 18,60 ± 9,37 20,68 ± 5,84 19,74 ± 10,57 15,93 ± 7,25 Da bi ugotovili vpliv utesnjenosti krošnje na priraščanje smo preizkusili tudi značil­ nost razlik med priraščanjem dreves z raz- lično stopnjo utesnjenosti krošnje. Analizo smo opravili le za 2. socialni položaj, ki pa tvori pretežni del mase sestojev: Značilnosti razlik med stopnjami utesnje- nosti krošenj glede temeljničnega prirastka po posameznih rastiščih za 2. socialni po- ložaj so s stopnjami tveganja 1% oziroma s% naslednje: E S% 2:3 1% 2:4,3:4 o S% 1% 1 : 2, 1 : 3, 1 :4, 2 : 4, 3 : 4 M S 0/o 1 :4, 2:3 1% 2:4,3:4 c 5% 1 : 2, 1 : 3, 3 : 4 1% 1:4,2:3,2:4 L S 0/o 2:4 1% 3:4 Vpliv socialnega položaja je veliko večji kot vpliv utesnjenosti krošenj na prirastek, saj moramo pri tem upoštevati~ da gre v istem položaju za približno enako debelo drevje, in tako vpliva na temeljnični prira- stek le še debelinski prirastek. Tako prihaja do značilnih razlik predvsem med sprošča­ nimi oziroma z ene strani zastrtimi osebki ter med tistimi, ki imajo s treh strani zastrte krošnje. Od 30 možnih kombinacji je 20 ali 67% značilno različnih. Vpliv utesnjenosti krošnje na debelinski prirastek prikazujemo le grafično- na gra· fikonu št. 1. Vpliv kakovosti krošnje na temeljnični prirastek Proučevali smo tudi vpliv kakovosti kro- šnje na temeljnični prirastek za 2. socialni položaj po rastiščih: Glede na kakovost smo uvrstili posame- zne krošnje v naslednje razrede: 1. Nenormalno široka, vsestransko ena- komerno razvita in gosto olistana krašnja {1 ). 2. Normalno široka, skoraj enakomerno razvita, precej gosto olistana krašnja (2). 3. Srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosto olistana krašnja (3). 4. Ozka, močno deformirana in redko olistana krašnja (4). s. Zelo ozka, propadajoča in zelo redko olistana krašnja {5). Značilnosti razlik med različnimi kakovos- tmi krošenj v pogledu temeljničnega priras- tka po posameznih rastiščih za 2. socialni položaj so s stopnjami tveganja 1 % ozi· roma 5% naslednje: E S% 1% 1 :2, 1 :31 1 :4, 2:3, 2:4 o 5% 1% 1 : 2, 1 : 3, 1 : 4, 2 : 4, 3 : 4 M 5% 1% 1 ; 2, 1 : 3, 2 : 3 Tabela 6: Temeljnični prirastek in standardni odklon (v cm2) povprečnega drevesa po kvaliteti krošnje in rastiščih Rastišče E o M c L 44,62 ± 13,17 31,24 ± 10,75 26,59± 7,04 43,67± 0,00 26,93 ± 13,04 Kakovost krošnje 2 3 26,75 ± 10,91 20,84± 9,03 14,98 ± 5,65 20163 ± 10,14 17,63± 7,95 16,56± 8,54 19,17 ± 12,64 8,99 ± 4,66 12,25 ± 6,28 11,32 ± 4,91 4 13,74±7,93 9,74±0,74 7,18±2,07 G. V. 9/89 3S9 c 5% 1% 2:3, 2:4 L 5% 2:3 1% 1 :2, 1 :3 Podatki kažejo, da kakovost oziroma ve- likost krošnje značilno vpliva na temeljnični prirastek. Od 24 možnih kombinacij jih je 18 ali 75% značilno različnih. 5.3. Višinska rast in prirastek smreke na jelovo-bukovih rastiščih Na potek višinske rasti in velikosti višin- skih prirastkov vpliva vrsta faktorjev. Kot zelo pomembno moramo navesti: dreves no vrsto, rastišče in gozdnogojitveno ukrepa- nje. Večina smrekovih sestojev, ki jih obrav- navamo v analizi, je nastala s sadnjo (na subasociacijah: A-F din. elymetosum, A-F din. omphalodetosum, A-F din. mercuriale- tosum in A-F din. clematidetosum) in tudi način gozdnogojitvenega ukrepanja v pre- teklosti je bil podoben, od gostote sadnje do redčenj, saj so bili vsi sestoji osnovani okrog preloma stoletja in so pripadali do vojne k veleposestniškim, v povojnem ob- dobju pa k družbenim gozdovom. Le sestoj smreke na rastišču A-F din. lycopodietosum je po vsej verjetnosti nastal z naravno obnovo. Po vsej verjetnosti je bil tudi izbor sadik za sadnjo enoten in zato lahko pred- videvamo, da so vse razlike v višinskem priraščanju in rasti smrekovih sestojev na rastiščih A-F din. elymetosum, A-F din. omphalodetosum, A-F din. mercurialeto- sum in A-F din. clematidetosum posledica različnih rastiščnih razmer. Ob upoštevanju dejstva, da nastopa kulminacija tekočega prirastka na boljših rastiščih prej kot na slabših in da je tudi skupno dosežena višina na boljših rastiščih večja ter da sam tekoči prirastek v času kulminacije kaže največjo razliko med rastišči, lahko glede na to rangi ramo subasociacije takole: E o M c L Rangi glede na čas nastopa kulminacije tekočega prirastka 2 1 4 3 5 Rangi glede na vrednost tekočega prirastka v času kulminacije 2 2 5 1 4 Tabela 7: Primerjava povprečij tekočih višinskih prirastkov (12 dreves smreke in 8 dreves bukve za subasociacijo) s standardnimi odkloni: časa kulmlnaclje, letnega prirastka v času kulminacije ln višine drevesa, ko je dosežena kulminacija tekočega prirastka Tekoči prirastek Rastišče kulminacija prirastek pri višini pri starosti let mletno drevesam E sm 25,92 ± 4,15 0,560 ± 0,062 9,95 ± 1,44 o sm 24,87± 5,20 0,500 ± 0,042 9,71 ± 1,48 M sm 37,05 ± 13,56 0,442 ± 0,262 8,65 ± 2,90 c srn 29,20± 6,33 0,589 ± 0,060 10,62 ± 1,69 L sm 44,18 ± 9,66 0,452 ± 0,060 12,55 ± 1,81 E bu 47,17 ± 13,63 0,322 ± 0,033 10,55 ± 2,13 o bu 27,08± 5,23 0,428 ± 0,052 8,30 ± 1,20 Tabela 8: Primerjava povprečlj povprečnih višinskih prirastkov (12 dreves smreke in 8 dreves bukve za subasociacljo) s standardnimi odkloni: čas kulmlnacije, letnega prirastka v času kulminacije ln višine drevesa, ko je dosežena kulminacija povprečnega prirastka Povprečni prirastek Rastišče kulminacija prirastek pri višini pri starosti let mletno drevesam E sm 46,61 ± 6,06 0,443 ± 0,046 20,51 ± 2,32 o sm 46,04 ± 7,98 0,403 ± 0,033 18,43 ±2,62 M sm 65,42 ± 19,52 0,277 ± 0,047 17,55 ±4,53 c sm 47,77 ± 7,44 0,432 ± 0,050 20,42±2,52 L srn 7 4,54 ± 16,06 0,335 ± 0,038 24,60 ± 3,56 E bu 90,15 ± 20,96 0,259 ± 0,025 23,19±5,13 o bu 52,87 ± 12,57 0,352 ± 0,032 18,30± 2,98 360 G. V. 9/89 Bukev v obeh vzorcih po velikosti teko- čega prirastka v času kulminacije zaostaja za smreko na vseh rastiščih in seveda tudi za smreko na enakem rastišču, za katero zaostaja tudi po času kulminacije. 5.4. Pričetek in pogostnost redčenj v smrekovih sestojih Višinska rast ima pomemben vpliv na začetek redčenj in na pogostnost ponovnih redčenj v sestoju. Prvo redčenje pri smreki opravimo, ko drevje doseže višino 4 m. V sestoju naj bi ponovno redčiti, ko drevje v sestoju preraste 2-4m v višino. Mi smo se odločili, da ponovno redčimo, ko drevo zraste v višino v mlajših sestoj ih 3 m, v poznejših razvojnih fazah pa 4 m. Na osnovi podatkov višinske rasti smo za smreko po posameznih rastiščih dobili naslednje rezul- tate. Tabela 9: Starost, pri kateri začnemo z redče­ njl, izračunana na osnovi podatkov dreves iz zgornjega položaja Rastišče E o M c L Prvo redčenje pri letih 16 16 23 18 24 Glede na rastišča ponovno redčimo v smrekovih sestojih po preteku naslednjih let: Tabela 1 O: čas, ko moramo v sestoj ih ponovno redčiti (po preteku let) Redčenje Rastišče 2 3 4 5 6 7 8 E 5 5 5 5 7 iQ 10 o 6 6 6 6 9 11 11 M 8 8 8 8 13 18 c 6 5 6 6 8 7 11 L 8 7 6 6 8 iO 12 Na osnovi teh rezultatov lahko zaključi­ mo, da so potrebna pogostješa redčenja za večino rastišč do starosti 40-50 let, kasneje pa manj pogosto. Na boljših rastiščih so seveda, ker je tudi višinska rast bujnejša, potrebna pogostejša, na slabših pa manj pogosta redčenja. Pravočasno redčenje v mlajših razvojnih fazah je prvi pogoj za stabilnost smrekovih sestoj ev. Proučevanja odpornosti sestoj ev proti snegu in požledu so pokazala, da je le-ta odvisna neposredno od dimenzijskega razmerja ali vitkosti (R) posameznih dreves v sestoju (KOTAR 1982). R = hldt,3 Sestoji, v katerih je preko polovico dreves z manjšim dimenzijskim razmerjem kot 90, so stabilni; v teh sestoj ih sicer prihaja do snegolomov, ne pa do katastrof. Z redče­ njem uspešno znižujemo dimenzijsko raz- merje vse do višine 1Om; ko doseže sestoj višino 15m, tega razmerja z redčenji ne moremo več bistveno spremeniti (KOT AR 1982). 5.5. Kakovost smrekovih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Kakovosti osebkov posvečamo pri go- spodarjenju z gozdom osrednjo pozornost, zato so za nas še posebej zanimiva tista drevesa, ki imajo prvo polovico debla ravno, brez vej in deblo z vejami debeline do 20mm. Na naših ploskvah pa je po posa- meznih rastiščih delež drevja glede na vejnatost naslednji: Tabela 11: Delež lesne zaloge (%) glede na vejnatost debela po rastiščih Vejnatost Rastišče i 2 3 4 5 E 2,9 49,7 43,8 3,6 o 3,1 28,3 49,4 19,2 M 7,1 35,4 33,6 23,9 c 3,6 60,7 31,4 4,3 L 0,3 37,3 58,7 3,7 Delež zaloge drevja, ki je v spodnji polo- vici brez vej ali ima veje debele do 1 o mm, je le 0,3-7,1 %, delež zaloge, ki ima veje debele do 20 mm pa znaša že 31 ,4 do 64,3 %. Po pričakovanju je nizek delež kvalitetnega lesa na rastišču A-F din. mer- curialetosum, preseneča pa najnižji delež na rastišču A-F din. omphalodetosum. Da- leč največji delež kvalitetnega lesa je na rastišču A-F din. clematidetosum. Ker pa je kvaliteta odvisna tudi od debeline, smo za posamezne kategorije vejnatosti izračunali tudi povprečni volumen drevesa. G. V. 9/89 361 Tabela 12: Volumen povprečnega drevesa po Tabela 13: Lesna zaloga in tekoči prirastek po stopnjah vejnatosti rastiščih Vejnatost Rastišče 2 3 4 5 E 0,0400 1,202 2,209 2,827 - o 0,728 1,212 1,525 1,758 - M 0,390 0,378 1,013 1,555 - c 0,784 0,959 1,592 2,104 L 0,343 1,085 2,091 2,344 - Iz tabele lahko ugotovimo, da je vejnatost odvisna od debeline drevesa in s tem tudi od njegove mase. Drevje z močnejšo kro- šnjo v vsem obdobju ima večji premer in zalogo in ima po deblu več in močnejše veje, čeprav že suhe. To govori v prid dejstvu, da bi bilo nujno za visoko kvalitetno proizvodnjo lesa izbrance obvejevati. Pri zaključkih moramo upoštevati tudi dejstvo, da so naše ploskve nadpovprečno goste in da je zato vejnatost v večini sestojev smreke na jelovo-bukovih rastiščih še večja in je kvaliteta lesa še nižja. Za posekano drevje pa smo ugotavljali tudi koničnost na prvih 12m dolžine debla in dobili naslednje vrednosti: Rastišče E o M c L Zmanjšanje premera v cm na 1m 1,09cm/m 1,21 cm/m 1,38cm/m 0,90cm/m 1,95cm/m Največje zmanjšanje premera je na ras- tišču A-F din. mercurialetosum, najbolj pol- nolesno pa je drevje na rastiščih A-F din. clematidetosum in A-F din. lycopodietosum. 5.6. Lesne zaloge in tekoči prirastki v optimalni fazi smrekovih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Podatki o lesnih zalogah in tekočih volu- menskih prirastkih v grobem rangirajo pro- izvodno sposobnost smreke na posamez- nih jelovo-bukovih rastiščih in nam hl zgornja višina lll 20 22 .26 28 30 32 G. V. 9/89 365 Če želimo doseči ustrezno visoke končne zaloge in visok prirastek, ni dopustno z redčenji zniževati števila dreves v 1 . in 2. socialnem položaju po 70. letu starosti, hkrati pa je vsaj za določeno obdobje po- trebno ohraniti kot rezervo in za proizvodnjo del dreves iz 3. socialnega položaja. V mlajših sestojih smreke je zato potrebno opraviti visoka redčenja, v poznejših obdo- bjih pa preiti vse bližje načelom nizkega redčenja, ko se iz sestaja odstranjujejo le osebki z majhnimi prirastki, ki jih tvorijo predvsem socialni položaji 4 in ·s ter delno 3, in pa vse drugače prizadeto drevje. 5.9. Zgornja višina in lesna proizvodna sposobnost rastišč O tesni zvezi med zgornjo višino in pro~ izvodnjo sposobnostjo rastišč nam pričajo številne sestojne tablice, ki imajo kot enega najpomembnejših vhodov za določitev bo- nitete rastišča višino določenega deleža najmočnejših dreves v sestoju pri določeni starosti. Tako je tudi Kotar (KOTAR 1980) za smrekove gozdove na naravnih rastiščih v Sloveniji ugotovil tesno zvezo med zgor- njo sestojno višino ter lesno proizvodnjo na danem rastišču (R 0.73). Podobno smo ugotavljali odvisnost med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo tudi za smrekove sestoje na jelovo-bukovih rastiščih viso- kega krasa. Skupna proizvodnja do časa izvajanja analize na terenu, ki zajema poleg obstoječe zaloge še redčenja v zadnjih 50 letih (ki predstavljajo 81% vseh redčenj do te dobe), ima z zgornjo višino naslednjo povezavo: Skupna proizvodnja danes 178.467 42 + O. 716284 Hzg2 Korelacijski koeficient R O. 70 tudi v na- šem primeru kaže na tesno povezavo. Na drugi strani pa smo ugotavljali tudi pove- zavo celotne lesne proizvodnje do zrelosti sestaja in zgornje višine in ugotovili nasled- njo zvezo: Skupna proizvodnja do zrelosti = 83.135 + 0.93305 Hzg2 s korelacijskim koeficientom R = 0.73 Tudi za smrekove sestoje na jelovo-bu- kovih rastiščih velja torej visoka stopnja odvisnosti med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo, kot je to ugotovila že vrsta avtorjev. 366 G. V. 9/89 Pri bonitiranju rastišč se v svetu v vse večji meri uporablja tako imenovana me- toda rastiščnih indeksov (site index). To so metode bonitiranja, ki temelje na zgornji višini sestaja. Vendar pa so raziskave v svetu in tudi pri nas pokazale, da so še vedno precejšnje razlike v celotni lesni proizvodnji lesa med sestoji, ki uspevajo na različnih rastiščih in imajo isti rastiščni in- deks, torej enako zgornjo višino pri isti starosti. Te razlike niso ravno velike, so pa kljub temu pomembne. Pri isti zgornji višini praviloma raste v gorskih gozdovih na enoti površine več dreves kot na nižinskih rasti- ščih istega bonitetnega razreda in zato je tudi celotna lesna proizvodnja znotraj istega višinskega razreda višja v gorskih gozdovih kot v nižinskih. Zaradi tega so prirastoslovci uvedli tako imenovano raven proizvodnosti. Lahko bi rekli, da je zgornja višina odsev 'navpičnih učinkov', raven proizvodnosti pa 'vodoravnih učinkov' rastišč. Kolikšni so ti 'vodoravni učinki' ali razlike med proizvod- nostnimi ravnimi, vidimo, če pri enaki zgor- nji višini primerjamo celotno lesno proizvod- njo različnih sestojev. Višja raven proizvod- nosti seveda daje tudi višje prirastka sesto- jev. Na naših ploskvah smo pričakovali tesno zvezo med tekočim prirastkom in lesno zalogo oziroma temeljnico, vendar so bili rezultati nepričakovani, z nizkimi korela- cijskimi koeficienti, ki so bili obenem še neznačilni. Ko pa smo za rastišča, ki imajo enako stare sestoje, izračunali Hart-Beckingov in· de ks razdalje med drevesi (KOT AR 1985), smo za ta rastišča dobili zvezo med indek- som razdalje med drevesi (S%) in tekočim prirastkom: S% 1 OO V 1 0000/N h N- število dreves 1., 2. in 3. socialnega razreda na 1 ha h - zgornja višina sestaja v m Za Abieti-Fagetum din. elymetosum: Tekoči prir. 0.51114- 0.01871 S2 R = 0.43 Za Abieti-Fagetum din. omphalodeto- sum: Tekoči prir. = 18.99767 - 0.02681 S2 R = 0.42 Smrekovi sestoji na rastišču A-F din. elymetosum imajo pri starosti po ploskvah 84-86 let S% 13.3079 - 16.0946, smrekovi sestoji na rastišču A-F din. omphalodeto- sum stari 80-83 let pa S% 15.2891 do 18.0528, kar potrjuje trditve, da imajo višje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. elymeto- sum 1000 m nadmorske višine) večjo gostoto kot nižje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. omphalodetosum - 650 m nad- morske višine), saj nižja vrednost S% po- meni večje, višja vrednost pa manjše število dreves na ha. 5.1 o. Primerjava lesno proizvodne s poM sobnosti smrekovih kultur in naravnih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Proučevali smo rast in razvoj smrekovitJ sestojev na jelovo-bukovih rastiščih, kjer sta jelka in bukev glavni graditeljici sesto- jev. Na rastišču A-F din. lycopodietosum bukev nadomešča smreka, na rastišču A-F din. clematidetosum je bukev prav tako zastopana v manjši meri, glavna graditeljica sestoja pa je jelka. Opraviti primerjavo rast- nosti med smreko ·;n jelko ter bukvijo na istih rastiščih pa sploh ni tako preprosta naloga. Primerjavo med smreko in bukvijo je možno opraviti dokaj zanesljivo, saj imamo danes vrsto bukovih sestojev v op- timalni fazi tako na rastišču A-F din. elyme- tosum kot na A-F din. omphalodetosum. Tu smo si poleg primerjav dejanskih podat- kov pomagali tudi s tablicami donosov, s tem da smo vhode poiskali preko zgornjih višin. Primerjave z jelko pa so veliko težav- nejše, saj danes praktično nimamo ohranje- nega sestoje jelke primerljive starosti, go- stote in vitalnosti in smo si zato pomagali s podatki iz gozdnogospodarskih načrtov, ki so bili izdelani v letih 1954-1964 in s podatki Tregubova {TREGUBOV 1957). Rezultate vseh možnih primerjav med proizvodno sposobnostjo jelke in smreke lahko strnemo v pričakovano ugotovitev, da je lesnoproizvodna -sposobnost jelke nekaj višja lmt pa smreke na istem rastišču. Seveda to velja le za vitalne jelove sestoje, medtem ko sedanji nevitalni, ki so na drugi strani tudi občutno starejši kot današnji smrekovi, po lesnoproizvodni sposobnosti občutno zaostajajo. Primerjavo med lesnoproizvodno spo- sobnostjo smreke in bukve smo opravili na osnovi primerjav podatkov iz naših ploskev za smreko in iz raziskovalnih ploskev (KO- TAR 1987) za rastišče Abieti-Fagetum din. omphalodetosum, ter s tablicami donosov z ustreznimi vhodi na osnovi zgornjih višin za rastišča Abieti-Fagetum din. omphalo~ detosum, Abieti-Fagetum din. elymetosum ln Abieti-Fagetum din. mercurialetosum. Za ugotovitev SI smo za smreko uporabili po 9 podatl