Poštnina plačana ▼ goto vi nL
Leto XIII., štev. 184
Ljubljana, torek 9* avgusta 1932
Cena 7 Din
cpta ^ tuš t »o. Ljubljana, K.oaiijeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123,
3124. 3125 3126. Inseratnf oddelek: Ljubljana, Selet>-burgov« oL 3 — TeL 3492 ta 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon 81 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
§t 1 — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. \V* pt* lOS ?41
Naročnina .naSa mesečno Lha £>.— za tuocfin.f to Dhi
Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva oUca 5. Telefoa Jt 3122 3123 3124 3125 ta 3126. Maribor Aleksandrova c«-«ta 12 Te-
lefoo št 2440 (ponoS 2582). Celje Roefnovn „| "» Trt «f TO*
Rokopis' s« oe vračajo. — Oglasi po tarifo
Državno predsedstvo JRKD
V nedeljo izvoljeni glavni odbor stranke se je včeraj konstituira! - Za glavnega tajnika je zopet izvoljen minister dr. Albert Kramer
Beograd, 8. avgusta, p. V ministrski sobi Narodne skupščine se je danes sestalo novo izvoljeno predsedstvo JRKD k svoji prvi seji. na kateri se ie konstituiralo ter izvolilo predsednika, podpredsednika in generalnega tajnika. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika JRKD bivši minister Nikola Uzunovič, za podpredsednike bivši mlnisterski predsednik dr. Voja Marinkovič, ministra Boža Maksimovič in Juraj Deme-tovič ter bivši minister župnik Pa-vao Matica, za generalnega tajnika stranke pa minister dr. Albert Kramer.
Prihodnja seja predsedstva stranke
se bo vršila jutri dopoldne ob 11. Predsedstvo bo jutri začelo razpravljati o aktualnih strankinih zadevah, predvsem o izpopolnitvi strankine organizacije v posameznih banovinah.
S konstituiranjem strankinega predsedstva je izvršena celotna organizacija stranke, ki bo sedaj začela še z večjo sistematičnostjo delovati in zbirati pod svoje okrilje vse, ki hočejo pošteno in iskreno sodelovati pri izvajanju velikega jugoslovenskega programa, zlasti pa z delom in nasveti pripomoči k čimprejšnji konsolidaciji gospodarskih in socialnih prilik v državi.
velike patrloiične svečanosti na Francoskem
Posvetitev kostnice z ostanki 400.000 padlih vojakov -Proslava združitve Bretagne s Francijo - Herostratski
zločin
rariz. 8. avgusta. A A. Predsednik republike Albert Lebrun, ki se je v vojni udeležil slovite verdunske bitke kot poveljnik ec4;adrona in čigar ime ie pod št. 46 965 zarisano v zlati knjigi, ki se hrani v verdun-skem »Spomeniku zmage-t, se je včerai udeleži posvetitve douaumontske kostnice. Pri H priliki je Lebrun imel govor, v katerem je med drugim dejal, da bo tudi ta kostnica. ki hrani spomin na 400.000 padlih junakov. morala v vsakem človeku zbuditi grozo pred vojno prav tako. kakor kostnica, ki jo je pred nekaj dnevi s predstavnikom Anglije posvetil v Thiepvalu v spomin na 75.000 ansle^kih oficirjev in vojakov, padlih na Sommi.
Po posvetitvi kostnice je Lebrun v douau-montski trdnjavi odkril ploščo v spomin na 24. oktober 1916. ko so francoske čete zmagale v strašni verdunski bitki. Vsem tem svečanostim ie med drugim prisostvoval tudi jugoslovenski vojni ataše v Parizu, general \pnadovič.
Po svečanostih v Douaumontu ie Lebrun odšel v svojo rodno vas Mersi L'Oge. kjer bo nekaj časa ostal na oddihu. Vas, v ka tori je Lebrun doma, so Nemci v svetovni vojni zavzeli že prve tedne ieseni 1. 1914.
Vannes. 8 avgusta. A A. Včeraj ob 9. dopoldne je prispel sem predsednik vlade jn zunanji minister Herriot, ki se je udeležil v imenu vlade proslave tfOletnice združitve Bretagne s Francijo. Množica mu ie priredila navdušen sprejem.
predsednik vlade je v spremstvi vsega prebivalstva ir. med neprestanim vzklika njem odšel v prefekturo. kjer so se zbrali vsi krajevni civilni ;n vojaški odličniki.
Po zahvali župana za čast. ki io je izkazal s svojim prihodom ne samo Vannesn. nego vsej Bretagni. je predsednik vlade tf odgovoru na kratko omenil slavno zgodovino dežele. potem pa se spomnil 240.000 junakov, ki iih :e Bretagna žrtvovala v svetovni vojni Za njim je prefekt Leroy ožigosal van-
dalstvo. ki so ga neznani zločinci izvršili včeraj v Rennesu. Takega zločina, je rekel prefekt, so zmožni le blazni ljudje, zakaj Bretagna je neločljivo zvezana s Francijo in republiko.
Tudi župan mesta Rennesa }e v svojem govoru odločno obsodil vandalsb^ ki ga je doživelo njegovo mesto, in poudaril velike ljubezen, ki veže Bretagno s Francijo.
Predsednik vlade Herriot se je zahvalil prefektu in županu in izjavil, da je renneski zločin blazen akt neodgovornih ljudi. Bretagna in Francija sta združeni štiri stoletia in nihč<; nima pravice, rušiti zveze, ki jo je zapečatila in posvetila kri tolikih muče-nikov.
Nato ie stopil predsednik vlade, obdan z »bretonskimi kraljicami« na balkon mestne hiše in opazoval sprevod narodnih noš, k: so defilirale mimo magistrata.
Po končanem sprevodu je predsednik vlade v spremstvu civilnih in vojaških od-ličnikov položil na spomenik v vojru padlih prebivalcev Vannesa cvetlice, ki so mu jih poklonili otroci ob prihodu v Vannes-
Parii. 8. avgusta. A A. Včeraj okrog 6. zjutraj se je pripetila v Rennesu eksplozija, ki ie napravila veliko škodo. Zločinci eo razstrelili bronasti spomenik, ki je predstavljal združitev Bretagne in Francije v leta 1491. Spomenik ie bil delo znanega kiparja Boucheta. Eksplozija je vrgla spomenik daleč od postavka, da se je razbil. Na poslopju občinskega urada in na gledališču so zaradi silne eksplozije popokale vse šipe. Na srečo fasada in notranjost zgodovinske občinske hiše. ki so jo zgradili L 1740., nista bili poškodovani.
Ko so Ffprriotu v Vannesu povedali o atentatu v Rennesu, je izjavil, da g»e očividno za delo peščice blaznih ljudi, boji pa se. da ne bodo tega incidenta zlonamerno izrabili nekateri inozemski listi, ki vedno budno pazijo na to. kako bi sejali seme razdora.
Nesoglasja v avstrijskem
Dunaj, 8. avgusta, g. V vrstah Heimatblocka se srdito nadaljuje boj p*oti lausannski pogodbi. Vsa desorientacija in raz-kosanost tega pokreta se zrcali v tem, da vodstva posameznih okrožij Heimatschutza ne morejo priti do enotnega postopanja v tem vprašanju. Zveza Heimatschutza na Koroškem je slej ko prej strnjena za Star-hembergom m zagovarja lausannsko pogodbo. Zato je pozvala koroškega poslanca Heimatblocka, Ebnerja. naj takoj izoreme-ni svoje stališče glede lausannske pogodbe ali pa odloži mandat. Štajerska skupina Heimatblocka je nasprotno odločno zoper lausannsko pogodbo in je izrekla poslancu Ebnerju zahvalo za njegovo postopanje in podpiranje intransigentnega stališča, ki ga je zoper pogodbo zavzel njihov poslanec Heinzl. V teh okoliščinah je seveda usoda lausannske pogodbe še zelo dvomliiva. Predsedstvo Heimatblocka bo o pogodbi razpravljalo šele v sredo, torej istega dne, ko bo v parlamentu odločeno, kdaj se bo vrs:.o drugo in tretje čitanje pogodbe.
Italijansko posojilo Turčiji
Pariz, 8. avgusta, č. Po vesteh francoskih listov iz Rima so se pričela pogajanja med Italijo in Turčijo o posojilu. Načelno je bil dosežen sporazum, da bo Italija posodila Turčiji določeno vsoto za njene investicije. O tem posojilu so se pričeli pogajati že pred tedni, ko sta turški ministrski predsednik Ismet paša in zunanji minister Tsvfik Ruždi bej bila v Rimu. Sedanja pogajanja se tičejo predvsem podrobnosti.
Zvišanje cen bombažu
New Yorkf 8. avgusta, č. Ameriški interesenti za bombaž so sestavili gigantski načrt, da bi spravili v promet zaloge bombaža pri »Farmer Boardu« in obenem dvignili cene tega blaga. Pri tem računajo na podnore bank in zavoda Reconstruc-tion Financial Corporation. Prevzeti hočejo vse zaloge bombaža, ki jih je 3 mili-jene bal v vrednosti 900 milijonov dolarjev Da bi to količino blaga spravili v predilnice in tkalnice, so se vršila pogajanja. ki so se očividno zaključila s sporazu-irom ker so se te^aii bomtv^a na new. yorški borzi in neworleanski borzi dvignili.
Evropsko sodelovanje
London, 8. avgusta, č. Kakor »o ugotovili v zunanjem ministrstvu, *e je francosko-angleškemu konsultativnemu dogovoru pridružilo do sedaj 19 držav.
Tragična smrt čsl. znanstvenika
Praga, 8. avgusta, h. V sobofo popoldne je prispel v Sadsko. mestece blizu Prage, v skavtsko taborišče edini češkoslovaški član Byrdove ekspedicije na Južni tečaj, dr. Vojtech, ki je nameraval v kratkem oditi na daljše naučno potovanje v Kanado in proti Severnemu tečaju. V skavtsko taborišče so povabili učenjaka, da bi imel nekaj predavanj. Popoldne se je odšel skupno z mladino kopat in se je končno podal tudi v zložljivi čoln, ki ga pa ni znal upravljati. V močnem toku Labe se je čoln prevrnil in dr. Vojtech je utonil. Njegovo truplo so našli šele včeraj popoldne. V znanstvenih krogih so mnogo pričakovali od mladega znanstvenika. Dr. Vojtech je bil star šele 31 let in je spisal tudi knjigo o svojem potovanju na Južni tečaj z naslovom: »Kot mornar, kurjač in pasji voditelj v krajih okold Južnega tečaja.
Vojna v Južni Ameriki
Newyork, 8. avgusta, č. Po vesteh iz Peruja so paragvajski topn i ča r j.i zadeli neko bolivjjisko letalo, ki je krožilo nad paragvajskimi postojankami. Letalo ie padlo na sovražno ozemlje im sta bila pilot in opazovalec uieta. Boliviijiske čete so med tem zavzele nekaj novih postojank v Oran Cha-cu. Na več krajih je prišlo do novih spopadov.
Newyorški listi poročajo, fz La Paza, da je predsednik Bolivije objavil poslanico, naslovljeno na parlament, v kateri energično protestira proti poizkusom nevtralnih držav, ki se hočejo vmešavati v bolivijske »notranje« zadeve. Predsednik je naglasiil v svoji poslanici, da Bolivije nihče ne more prisiliti k opustitvi namere, da končno na kakršenkoli način uredi spor s Paragvajem
Buenos Aires, 8. avgusta s. Države Argentina, Brazilija m Peru so podpisale ne"-tralnostno pogodbo, v kateri pozivajo Bolivijo in Paragvaij. naj se sporazumeta in ustavita vsalko vojaško akcijo.
HITLER KANDIDIRA ZA KANCELARJA
Po pariških vesteh se je po dolgem oklevanju naposled definitivno odločil — Pogajanja za preosnovo vlade stopajo v odločilno Sazo
Berlin. 8. avgusta, d. Državni kancelar se je vrnil 6noči s svojega oddiha in je za jutri sklical prvo sejo državne vlade po držav-nozborskih volitvah. Jutri se bo vrnil v Berlin tudi že vojni minister Schleicher, ki je te dni prisostvoval vajam nemške vojne mornarice v Vzhodnem morju. Državni predsednik Hindenburg se bo vrnil iz Vzhodne Prusije v sredo, da bo lahko v četrtek prisostvoval proslavi obletnice proglasitve weimarske ustave.
Na jutrišnji seji se Do državna vlada predvsem bavila z vprašanjem svoje prt-osnove. ker je državni kancelar Papen v glavnem že končal prve razgovore z voditelji posameznih strank. Načelno stališče posameznih strank je znano. Narodni soei-ialisti hočejo sodelovati v novi državni vladi in centrum celo zahteva odločilno udeležbo narodnih sociialistov pri odgovornosti za vladno delo. Sedanja državna vlada je pripravljena prepustiti narodnim socialistom del odgovornosti pod pogojem, da ne bi nastala iz predsedniškega kabineta vlada, vezana na posamezne stranke.
Stališče Papenove vlade bo po nekaterih trditvahh pri pogajanjih prihodnjih dni v toliko trdno, ker bi v primeru njihovega neuspeha prišlo brez nadaljnjega do nove razpustitve državnega zbora. Papenova vlada bi v tem primera podaljšala ustavni šesi-tedenski rok za razpis novih volitev do sebi primernega časa, ker je mnenja, da bi bile podane okoliščine za zasilni rok, kakor je mogoč po ustavi. Zato ni pričakovati, da bi se narodni socijalisti in centrum hoteli odtegniti odgovornosti, ki bi jih zadela v tem primeru.
Pariz, 8. avgusta. AA. Iz Berlina poročajo: Razgovori ob koncu prejšnjega tedna med Hitlerjem in generalom Scfoleicher-jem zfbujaijo vtis, da je Hitlerjeva kandidatura za nemškega kancelarja popolnoma resna. Sprva so se za to zavzemali samo Hitlerjevi adijutanti, sedaj pa se je za idejo ogrel tudi Hitler sam. Ker je znano, da ie Hitler neodločen, dokler kakšna stvar še ni definitivna, zelo energičen pa, kadar gre ze. izvedbo »prejetega sklepa, je zelo verjetno, da bo Hitler vse storil, da pride v Nemčiji do oblasti.
V ostalem razpolaga Hitler s tehtnim argumentom, da se namreč sedanja vlada ne more obdržati brez podpore narodnih socialistov na oblasti drugače kakor Parno s strogo vojaško diVv-turo, katere posledice pa je težiko napovedovati. Na drug?
strani tudi Hindenburg ne more s pametnim razlogom odriniti od državnega krmila vodje narodnih socijalistov. Zahteval bi le, naj ostane Hitler »predsedniški« kancelar, kar pomeni, da se ne bi smel podrediti diktaturi stranke V teh okoliščinah bi imela Hitlerjeva vlada tudi dosti ministrov nehitlerjevskih strank, tako da bi tudi le-te imele svojo besedo pri vodstvu držav Dih poslov. Seveda bi vokio ministrstvo obdržal general Schleicher :n tudi zunanji minister bi še ostal nadalje Neurath, zato pa bi brez dvoma v vladi ne bilo več Papena.
Odločilni razgovori se bodo vršili v teku tega tedna v Berlinu, kjer se 6estanejo glaviii voditelji vseh strank k proslavi obletnice ustave. Gotovo ne bo ena izmed najmanjših ironij sedanje situacije, da se bo obletnica republikanske weimareke ustave ilavila pod notranjim ministrom, ki ie po mišljenju odkrit monarhist.
Berlin, 8. avgusta, s. Narodno-socialistični »Der Angriff« piše, da narodni socialisti načelno odklanjajo vstop v vlado, v kateri ne bi imeli odločilne besede. Mi odklanjamo, pravi list, brezbarvno vlado strokovnjakov. Če nam ne bodo hoteli priznati vodistva v vladi, imamo samo edini odigovor, brezobziren boj. Nobenega dvoma ni, kdo bo v tem boju zmagal v najkrajšem času. V interesu Nemčije in njenega miru bi bilo želeti, da bi se temu boju po možnosti izognili. Upravičeno upamo, da se bo ta uvidevnost pokazala tudi pri nasprotnikih.
Sestanek med Hitlerjem In kronprfncem
Berlin. 8. avgusta, č. KomuinnstBnJ Ust »Neme MontagszeituiTg« poroča bati« iz zanesljivega vira, da se je bivši prestolonaslednik Wji]ihelim nedavno mudil v Monakovem, kier se je sestal z voditelji narodmih socialistov in je imel zlasti dolge razgovore s HMleriem.
Politični poboji se nadaljujejo
Berlin, 8. avgusta, d. Napadi narodnih socialistov proti pripadnikom »Reichšban-nerja« in komunistom Se niso ponehali. V Berlinu je v splošnem sicer mirno, samo
včeraj so razbili izložbena okna na podružnicah Scheerlovega časopisnega koa* cerna, v Vzhodni Prusiji pa so se pripetili v soboto in včeraj zopet mnogoštevilni atentati. Tako so v Lotzenu v sob-to zvečer ustrelili narodni socialisti voditelja »Reichsbannerja«, Kotzana, pred uradom tamešnje delavske zveze. V Altoni je eksplodiral v javnem parku peklenski stroj, ki pa k sreči ni ranil nikogar. V Raztiboru je bil izvršen atentat z ročno granato na poslopje centrumovega glasila »Oberachlesi-sche Rundschau«, ki je povzročil veliko škodo. V Bischofsburgu v Vzhodni Prusiji so našli davi razbiti iin opustoeeni dve židovski trgovini. V Allensteinu so neznanci vrgli bombo v trgovino nekega kopruni-sta. V Waldenburgu v Zgornji šleziji so razbili teroristi na zgradbi socialno-demo-kratskega lista štiri velike izložbe. Oddali so nanje več revolverskih strelov. V Dit-tersbachu pri Waldenburgu so streljali v stanovanje sociaLno-demokratskega voditelja. V Heiderdorfu so vrgli v stanovanj« nekega člana »Reichgbannerja« ročno granato. Prav tako so vrgli slično granato ▼ stanovanje socialno demokratskega funkcionarja v Grossliegnitzu. Končno so vrgli granato tudi v stanovanje socialno-demokratskega uradnika v Gollschaui. Clove^ ških žrtev ni bilo, pač pa je gmotna škoda tem večja.
»Montagspost« Je objavila vest iz Hamburga. da je bilo v nedeljo v Schlesvrig"?-holsteinu aretiranih mnogo članov narodno socialističnih napadalnih oddelkov. Aretirani narodni socialistični teroristi so bili izročeni deloma deželnemu sodišču v Kielu, deloma pa državnemu sodišču v Altoni. Sodijo, da bodo aretirani še dragi narodni socialisti.
Leobschutz, 8. avgusta, s. Bfrza Leob-Rohijtza v Zgornji šleziji so našli tajnika »R eichsbann er j a« mrtvega. Na njegovem truplu sta bila videti dva stre!a ▼ glavo iin nelkaj poškodlb z nožem. Smrt je nastopila najbrže v noči ne nedeljo. O stortdh ni nobenega sledu.
Lyck, 8. avgusta, t. Diav4 je bi? v JncM izvršen aentat na stamova/nje mestnega župana. Neznanci so vrgli naijiproj skozi okno težak kamen, nato pa rožno granato, ki je eksplodi-aila s strašnim pokom. Na srečo je povzročila samo stvarno Ikodo. Župan, je vodja tamkajšnje narodno-eoriaBstičine napadalne organizacije.
Svečan sprejem čikaškega župana v domovini
Čikaški župan Čermak je obiskal
priredili velike
Praga, 8. avgusta, sh. Zvečer ob 18. je prispel čikaški župan Anton Čermak s svojim spremstvom v devetih avtomobilih iz Karlovih Varov v Pragi. Ze med vožnjo so Čermaka v raznih krajih živahno pozdravljali, posebno slovesen je pa bil sprejem v njegovem rojstnem mestu Kladnu. Tudi ob prihodu v Prago se je morala odprava dvakrat ustaviti zaradi pozdravnih nagovorov. Med drugimi je čermaka pozdravil tudi namestnik praškega župana Haderbolec, njegov mladostni prijatelj, kot zvestega sina stare češke domovine in kot župana enega izmed največjih svetovnih mest. Na praških ulicah se je k sprejemu čikaškega
svojo staro domovino, kjer so mu pozdravne ovacije
župana zbrala ogromna množica. Z balkona hotela »Šroubek« na Vaclavskem trgu, kjer se je nastanil, je imel župan Čermak nagovor na množioo. Ko se je pojavil aa balkonu, so zadonele fanfare. Zvečer je Čermak govoril po češkoslovaškem radiju.
V Kladnu je čikaški župan imel daljšo konferenco s češkoslovaškim trgovinskim ministrom Matouškom o udeležbi češkoslovaške republike na svetovni razstavi »Sto let napredka« ▼ Chicagu. Minister Matou-šek je obljubil, da bo vlada storila vse za omogočenje udeležbe Češkoslovaške na tej svetovni prireditvi.
Nove vesti z olimpijade
Los Angeles, 8. avgusta g. Včerajšnja nedelja na oliimpijadi je [prinesla zopet odlične rezultate In zopet je bilo postavljenih več novih olimpijskih im svetovnih rekordov.
V	štafeti 4 krat 100 m za dame Je zmagala Amerika v 47 sekundah, kar je nov svetovni rekord. Za njo so se uvrstile štafete Kanade, Anglije, Holandske, Japonske in Nemčije.
Prav tako je bil dosežen nov svetovni rekord v štafeti 4 krat 100 m za gospode, v kateri je zmagala ameriška štafeta v 40 sekundah, dasi je nastopila brez najhitrejših tekačev Tolana in Metcalfea. Nemška štafeta je kot druga zaostala le za 4 in pol metra. Tretja je bila Italija, četrta Kanada, peta Japonska in zadnja Anglija.
Amerika je slavila zmago v štafeti 4 X 400 m za gospode, In sicer z novim svetovnim rekordom 3:08.2, nad Anglijo, kil je zaostala za 10 m. Za njo so prišle v cilj štafete Nemčije, Japonske in Italije.
V	skoku v daljino za dame je postavila Američanka Shiley z 1.66 m nov svetovni rekord. Njena rojakinja in trikratna svetovna rekorderka Didrickson je ostala druga samo z enim centimetrom razlike. Tretja je bifla Dawes (Kanada), za njo Gasholf (Holandska), Clarke (Južna Afrika) in Rogers (Amerika).
V	maratonskem teku je zmagal Argenti-nec Zaballa v novem olimpijskem rekordnem času 2:31.36 pred Angležem Perrvjem z 2:31:55 in Fincem Toivonenom z 2:32:12.
Maratonskemu teku je prisostvovalo v špalirju do 100 000 gledalcev. Do prvih 20 km je vodil,i Zaballa, pozneje ga Je prehitel Finec Virtanen, ki pa se ni mogel držati. Pri 35 km je vodil Anglež Wight pred Za-ballo in Toivonenom V zadnjem delu pro-5e si je nato Anglež Perry brezupno prizadeval, da bi prehitel ZabaNo. tako da je prišel aa cilj zelo oslabljen. Zmagovalec Zaballa. ki je tekel ves čas v krasnem sfillu je bil na cilju v razmeroma dobri kondl-olji. Tudi Toivonem Tsuda ln Kin. ki so zasedi? mesta za Perryjem. so bili skoraj onemogli in jih je bilo treba odnesti.
V	cravvlu na 100 m je zmaeal Japonec Miazaki pred svojim rojakom Karvashljem in Američanom Schwartzom v času 58.2.
V	predtekmovanja na 100 m prosto za dame je postavila Holandka De Nouden s časom 1:07.6 nov svetovni rekord.
Prva mesta v rokoborbl so zasedli: ▼ bantam teži: Brendl (Nemčija), v lahki teži: Malnberg (švedska), v welter teži Johanson (švedska), v srednji teži Ko-kingen (Finska), v poltežki teži Svenson (švedska) in v težkil teži Westergreen (švedska).
V	skupnem so dosegle po začasni cenitvi naslednje število točk: Amerika 360.5, Italija 107.5, Franciga 104, švedska 92, Nemčija in Finska po 91, Anglija 80, Kanada 58, Japonska 57, Avstrija 31, Holandska 27, DansJta 26, Poljska 25, Češkoslovaška 24 Itd.
Otvoritev velikega kanala v Kanadi
Newyork, 8. avgusta, č. Včeraj so o tvorili nov veliki vodni kanal VVellart ki spaja jezera Erion, Erie m Ontario. Gradnja tega preliva je stala 130 milijonov dolarjev. Kanal je otvoril generalni guverner Kanade, Besborought. Otvoritvi so prisostvovali kanadski ministrski predsednik Bennet in vsi delegati Anglije m dominijonov. ki so zbrani na limperiiski konferenci v Ottawi
Nemški premog za Irsko
London, 8. avgusta, s. Irska je sklenila s premogovniki na Westfalskem pogodbe za dobavo premoga, da bi bila popolnoma neodvisna od dobave angleškega premoga. Prvo pošililko nemškega premoga so že včeraj izkrcali v Dublinu.
Ustanovitev voHke stranke v Grčiji
Atene, 8. avgusta. Generala Otanajos in Plastiras sta. kakor javljalo listi ustanovila vojaško stranko, ki naj bi z državnim prevratom preprečila za jesen določene volitve Vlada je napovedala, da bo od predsedn'ka republike zahteva'a pnerelčne ukrene za preprečile prevrata Vlada bo na vsak način storila vse, da se bodo volitve izvedle ob določenem roku in v ponol-ni svobodi brez vpliva od leve ali desne.
Poset kraljice na Dunaju
Beograd, 8. avgusta. M. NJ. Vel kraljica Marija se je odpeljala z avtomobilom r Modling pri Dunaju, da obišče svojo mater romunsko kraljico Marijo in princeso Ilea-no, ki sta nastane eni ▼ vili bivšega nadvojvode Antona Habsburškega. Jugosloverask* kraljica se je nastam-ila v bližnji vili.
Imenovanja notarjev
Beograd, 8. avgusta, p. Z odlokom mini* stva pravde so postavljeni za notarje: ▼ LW tiji dr. Ivan Grašič, dosedaj notar v Kranjski gori, v Višnji gori dr. Beno Pehani, dosedaj notarski kandidat istotam, v Krani-aki gori pa dr. Karal Gajšek, notarski kandidat v Konjicah.
Napredovanja in premestitve v državni službi
Beograd, 8. avgusta, p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo položajno skupino Dragotin Kveder, upravitelj meščanske šole v Ptujru, Josip Poljanec, učitelj meščanske šole v Mariboru, Anton Smer-del, učitelj meščanske šole v Ljubljani, Josip Prijatelj, učitelj meščanske šole v Ormožu, Avgusta Šantelj, učiteljica meščanske šole v Mariboru, nadalje uradniki podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Zdenko Premou, Milan Dic, Martin Grgu-rinc, Marija Babšek. Terezija Karam, Nada Nedeljkovič, Ana Lesjak, Franja Gričar, Marija Mozetič m Josipina Sneler.
Premeščeni so uradnik poštne direkcijo ▼ Ljubljani Fran Šalehar k pošti Ljubljana II., uradnik poštne direkcije v Ljubljani Josip Štrukelj k poštni dirkeciji vardar-ske banovine v Skoplju in poštni uradnik Josip Čamipa iz Ljubljane k pošti Novi Sad I
Nadalje so premeščeni vlakovodja Ivan Steblovnik s postaje Otiški vrh v Celje, prometnik Ivan Pavlin s Fale v Ruše, po-stajenačelnik Aleksander Breskvar iz Save v Polzelo-Braslovče, prometnik Rudolf Robič iz Birčne vasi v Novo mesto, prometnik Fran Trojar iz Gradiča (Bela Krajina) v Kraljevec—Prelog ter poštni uradnici Meta Gostinčar in Marija Zor iz Ljubljane I k pošti Rogaška Slatina.
Napredovanja učiteljev in učiteljio
Beograd, 8. avgusta, p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za učitelje odnosno učiteljice v IX. položajni skupini naslednji učitelji-pripravniki: Ivan Babnik pri Sv. Benediktu, Elizabeta Dita v Dolnji vasi, Stanislava Cvar v Krašnji, Roza Perčič pri Sv. Rupertu, Dragotina Langof v Dolnji Slaveči,' Viktor Mokorel na Breznlci. Ivana Dovnik v Andre.ievch, Pavla Kosmač v Lučah, Leandra Sabati v šmartnem pri Kranju in Štefanija Majhen v Mali Nedelji. V VII. položajno skupino so napredovali: Janko Horvat v Kap« ci. Otiliia Cene pri Sv. Križu pri Mariboru. Marta Bušen ori Sv. Križu pri Mariboru. Maksa Furdi " Zavodniem. O1?® Moder v št. Janžu pri Dravogradu, Mari-ia Peterlin v Stranjah in Franjo Rus v Radovljici.
Seja Narodne skupščine
Fi cJlogorn SInančmh zakonov priznana nujnost - Zakon o obmejnih četah sprejet — Pospešeno delo v finančnem odboru
Dan lepih narodnih manifestacij v Dravinjski dolini
Dva velika shoda v Konjicah in Zrečah — Prisrčna sokoiska prireditev v Oplotnici — Pozdrav slovenskim ministrom — Obsodba
razdiralnega dela nasprotnikov
Beograda, 8. avgusta, p. Narodna skupnem« je danes nadaljevala svoje delo. Po «ciobr'tv- zapisnika je bilo prečitani.h več interpelacij. ki so jih vložili posamezni narodni poslanci, med drugimi pos'anec Alojzij Pavlič glede srednjega šolstva in poslanec Ivan Lončarevič o zatiranju gozdnih škodljivcev v Bosni Narodni poslanec Igri iat Tol'<5 ie predložil načrt za-fer-na o oprostitvi glob za gozdne prestopke v zaseb-rrh gozdovih, narodni poslanec D juro Ostojič predlog zakona o izpremembi zakona o zdravilih in lekarnah, poslanec Milan Stevanovič predlog zakona glede osno-van.a sreskih sodišč na področju apelacij-skega sodišča v Beogradu in poslanec Vasilija T-b-f predlog za izpremembo 51. T> zakona o dobrovoljcih.
Pred prehodom na dnevni red je narodni poslanec dr Nikola Ni kič zahteval, naj se postavi na dnevni red poročilo verifika-cjskesa odbora o naknadnih volitvah v srezu Otočac. Dr. Kirmanudi ki je predsedoval današnji seii Narodne skupščine, ie to zahtevo odklonil, nakar je Narodra skupščina pričela ra.-pravo o poročilu odbora za proučitev zakonskega predloga o uveHavlienju zakonov o kovanju srebrnega denaria. zakona c Izpremembi davka na poslovni promet in zakona o izpremembi t<-ošar?!'.ckega zakona. Ker odbor za oro-E»*2\an.je te<?a r»rf>dIo?a še ni končal svo?e-ira dela. je Narodna skup"?'«a ugodila njegovi zahtevi. da se mu pod^iša rok. Predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi j" nato sporočil, da zahteva finančni minister nujnost za zakonske predloge, ki so p-ed finančnim odborom Finančni minister d'. Diordjevič »e svojo zahtevo s kratkim govorom utemeljil, nakar je Narodna tkupščina ugodila njegovi zahtevi in sklenila. da mora finančni odbor predložiti tvoje poročilo glede zakona o davku na poslovni promet v 24 urah, glede trošarin-skeSa zakona pa v 48 urah.
Sledila je razprava o predlogu zakona o obmejnih četah. Poročevalec skupščinskega odbora poslanec Dragutin Perico je p:>da! poročilo, po katerem je odbor soglasno sorejel predloženi zakon, ter se je zahvalil ministru za vojsko in mornarico za njegevo skrb za izboljšanje gmotnega položaja strašarjev rase meje. Minister za vojsko in rr.ornarico general Stoianovič se je na kratko zahvalil za to priznanje in obrazložil oomen zakona, ki stremi za cem. da se izboljša položaj obmejnih stražnikov, ki so bili doslej zeV> slabo plačani. Zakon ie bil nato brez debate v načelu in po-drobnostin sprejet in je bil takoj predložen senatu.
Prihodnja seja Nerodne skupščine bo jutri ob 4. popoldne. Na dnevnem redu bo razprava o zakonu glede kovanja srebrnega denarja in o zakonu glede izpremembe davka 3a poslovni promet.
Seja senata
Beograd, 8. avgusta.- p. Senat je imel danes sejo pod predsedstvom podpredsednika g. dr. Frana Novaka. Po odobritvi zapisnika je podpredsednik med drugim poročal, da ie Narodna skupščina predložila senatu zakon o izpremembi zakona o obmejnih četah. Na zahtevo vlade je biila temu zakonskemu načrtu priznana nujnost ter je bil izvoljen poseben odbor, ki bo do jutri zvečer zakon prouči! in predložil plemimu svoje poročilo. Objavljeno je bilo tudi konsti-
Pravda za pravdne stroške
Zanimive odločbe treh sodnih instanc
Kako previden mora biti človek, ki se pravda, zlasti z ozirom na razne zakonito določene roke, če noče izgubiti važnih pravic, nam kaže naslednji pravni primer, lu so ga obravnavale vse tri sodne stopnje:
Emilija H. je tožila Ano H. v neki civilni zadevi. Prva je dobila siromašno pravico m ie bila zato oproščena 'plačila taks. Tekom pravde pa so ugotovili, da ima toži tel ji ca Emilija H. toliko imovine, da ji ne pritiče siromašna pravica, ki ji je bila res tudi odvzeta. Scdišče je pozvalo Emilijo H., naj ko^ekuje tožbo tekom 30 dni, ker bi se sicer smatralo, da je odstopila cd nadaljevanja pravde. Sodišče takse ti prejelo in je izreklo, da je smatrati, da je tožnica odstopila od nadaljevanja pravde. Ker pa je imela toženka Ana H. s to začeto in ne s sodbo zaključeno pravde že nekaj stroškov, ie predlagala, naj se ji sodno odmerijo stroški, ki naj se naložijo v plačilo tožiteljici Emiliji H. v 14 dneh pod izvršbo Sodišče je stroške toženke odmerilo, zavrnilo pa je predlog, naj se nalože stroški v plačilo tožiteljici v 14 dneh pod izvršbo, češ da domneva odstopa od nadaljevanja pravde po taksnem zakonu ni identična z urnikom tožbe po § 237 cpr. Tožena Ana H. zoper ta sklep ni rekurirala in je postal zato pravnomočen.
Nekaj mesecev za tem pa je prejšnia tožena Ana H. vložila zoper Emilijo H. tožbo na plačilo prej odmerjenih stroškov. O tej tožbi je imel razoravljati drugi okrajni sednik, ki je tožbo zavrnil iz naslednjih razlogov: Pravdnih stroškov ni dopustno s pravdo uveljavljati kot samostojno terjatev. Prejšnje sodišče bi bilo moralo uporabljati analogno § 237 cpr. in odrediti tudi, da ima odmerjene stroške Ane H. plačati v 14 dneh pod izvršbo nasprotnica Emilija H. — Sklep, ki tega ni vseboval, pa je postal, kot rečeno, pravnomočen. Ker je pravdna pot nedopustna in je o zadevi že pravnomočno odločeno, je bilo tožbo zavrniti.
Sedaj tožeča stranka Ana H. je rekurirala zoper zavrnitev tožbe in izzvala sklen okrožnetra sodišča, ki ie rekurzu ugodilo z naslednjimi razlogi: Res je, da zahtevka na povračilo pravdnih stroškov ni moči uveljaviti kot samostojno terjatev, temveč le kot postranski zahtevek v Isti pravdi, kier je nastal. To pa le takrat, kadar je tako uveljavljenje sploh mogoče v prvotni pravdi, kjer je stroškovna terjatev nastala. V našem primera pa je nastala taka nemožnost. Kajti čl. 19 taksnega pravilnika določa, da se ne izda nobena odločba. dokler se taksa pravilno ne plača. Zato tudi ni dopustna več odločba v smislu S 237 in 238 cpr. o povračilu nasprotnl-žkih stroškov. Neplačilo takse ukine vsako nadaljnje delo sodišča, nima pa istih posledic kakor strankin izrecni umik tožbe. Pa tudi analogna uporaba § 237 cpr. ni
tuiranje odbora za proučitev resolucije senatorja g. Ivana Hribarja glede, sestave državnega gospodarskega programa Za predsednika tega odbora je bil izvoljen predlagatelj g. Ivan Hribar. Sledila so še nekatera poslovna poročila, nakar so bili izvoljeni trije člani in dva namestnika za finančni odbor senata, nato pa še en član in en namestnik za veriflkacijski odbor ter en namestnik za imunitetni odbor. S tem je bil dnevni red nanašnje seje izčrpan. Prihodnja seja bo v sredo dopoldne. Na dnevnem redu bo razprava o zakonu o obmejnih četa
Razprava v finančnem odseku
Beograd, 8. avgusta p. Finančni odbor, pred katerim se nahajajo važni zakoni, ki jih je na zadnji seji Narodne skupščine predložil finančni minister, je zasedal danes ves dan. Ker je Narodna skupščina na današnji seji sprejela zahtevo finančnega ministra, da se trem zakonskim predlogom (načrtom zakona o kovanju srebrnega denarja, zakona o izpremembi davka na poslovni promet ter zakona o Izprfemembi trošarin) prizna nujnost, je moral tudi finančni! odbor razpravo pospešiti. Zakon o kovanju srebrnega denarja je bil v finančnem odboru po kratki debati že na dopoldanski seji odobren brez bistvenih sprememb. Za poročevalca odbora je bil izvoljen poslanec rlr. Oton Gavrilovič. Na popoldanski seji je finančni odbor začel razpravo o spremembi davka na poslovni promet. Ker se je o tem zakonu že v poslanskem klubu obširno razpravljalo, je prišlo v finančnem odboru po daljši, vseskozil stvarni debati do kompromisnega sporazuma.
Jutri bo finančni odbor razpravljal o izpremembi zakona o državmi trošarini.
Zakon o zobozdravnikih
Reo<rrad, 8. avgusta, p. Danes je imel svojo sejo tudi skupščinski odbor, ki proučuje predlog zakona o izpremembi zakona o zobozdravnikih in zebotehnikih. Na današnji seji je bil zakonski načrt v načelu odobren. Jutri se bo pričela razprava o podrobnostih.
Predlog za razširjenfe zakona o zaščiti kmetov
Beograd, 8. avgusta, v. Narodni poslanec g. Ivan Urek je predložil Narodni skupščini predlog zakona o izpremembi čl. 8. zakona o zaščiti kmetovalcev, po katerem so bile doslej izločene iz določil tega zakona samoupravne ter zadružne hranilnice in posojilnice. Načrt zakona vsebuje določbo, naj velja zakon o zaščiti kmetovalcev tud.i za samoupravne in zadružne denarne zavode. Predlog zakona ze podpisalo 80 poslancev iz vseh delov države. Do tega koraka jih je, kakor izjavljajo, pripravilo dejstvo, da so mnogi izmed teh denarnih zavodov, ki so bili izločeni iz zakona, brezobzirno in neurnvli eno preganiaM svoje dolžnike in. jim z odvetniki, tožbami in eksekucijami nanrtili velikanske stroške. Tako je nastal položaj, da so bili v nekaterih delih države kmetje zaščiteni vsaj pred prisilno prodajo svojih domov, v drugih delih države, zlasti tudi v dravski banovini, pa so bili izpostavljeni možnosti popolnega gospo darskega propada.
mogoča, ko se ne more reči, da se je taksi podvržena stranka z neplačilom takse odrekla svojemu zahtevku, a v prvi pravdi bi bil po njenem stanju dopusten enostranski umik tožbe samo z istočasno odreko tožbenemu zahtevku. Prvi sklep, zoper ra-terega pa Ana H. ni rekurirala, ni zavrnil stroškovnega zahtevka v obče, temveč je pravilno le izrazil, da se ne more o njem odločati v prvotni zadevi. Z neizpodbitnim sklepom torej še ni pravnomočno odločeno o zahtevku glede stroškov.
Zoper to odločbo okrožnega sodišča je vložila Emilija K. revizijski rekurz na Stol sedmorice, ki je pobijalni sklep spremenil in vzpostavil sklep sodišča prve stopnje s tole utemeljitvijo: Zahtevek za povračilo stroškov nima izvora v zasebnem pravu, temveč v pravdnih določilih in se zato ne more posebej s tožbo uveljavljati. Tu ni nobene izjeme v zakonu. Poleg tega pa je naš primer tako podoben onemu iz § 238 cpr., da nujno sili k aralogni uporabi te določbe. Taksni pravilnik res odloča, da se o predmetu, ki ni zadostno taksiran, ne izda nobena odločba, dokler se taksa ne pobere. To pa se nanaša le na oni predmet, ki je podvržen taksi, torej v našem primeru tožbi. O tej se ne sme postopati. Ni pa zapreke, da se notem, ko se zbog neplačane takse za tožbo smatra tožba kot nevložena. ob analogni uporabi §§ 237 in 238 cpr. na predlog nasprotnika naloži tožeči stranki povračilo stroškov, ki so ji nastali zaradi vložitve tožbe, ki se smatra po taksnem predpisu za umaknjeno. Bila je torej stvar tožene stranke v prvi pravdi, to je Ane H., ki je tu tožiteljica, da je z rekurzom pobijala sklep iz prvotne pravde. Ker tega ni storila je sama zakrivila sedanje stanje in je zato vzpostaviti prvosodni sklep iz druge pravde.
Izdajanje državnih lokomotiv v zakup
Beograd, 8. avgusta. AA. Izdajanje lokomotiv v zakup doslej še ni bilo enotno urejeno. Glede na važnost tega vprašanja in da se ustreže velikim podjetjem, ki razpolagajo z lastnimi tiri, je prometni minister Lazar Radivojevič odredil, da se izda pravilnik o izdajanju lokomotiv v zakup, ki ureja vse odnošaje med državnimi železnicami kot lastnicami lokomotiv in zakupniki. Oddajanje lokomotiv v zakup ne dela sedaj nikakih administrativnih te. žav več; tudi zakupnina se giblje strogo v mejah režijskih troškov. Pravilnik bo objavljen v »Službenih novinah prometnih ustanov«, ki ga izdaja generalna direkcija državnih železni«.
Povišanje prodajne cene poštnih čekov
Beograd, 8. avgusta. AA. Z odlokom prometnega ministra se s 1. septembrom poviša prodajna cena čekov Poštne hranilnice z Din 0.40 na 0.55 Din kos.
Izletniki z juga na Gorenjskem
Ljubljana, 8. avgusta.
Prostran« je naSa država, ali razdalje med jugom in severom se vidijo še vse večje, ko se po 13 letih sožitja vendar še tako malo poznamo in olrskujemo. Treba Je bilo tudi v tem pegj^u da drug drugemu ponudimo roko, a nikogar ni bilo. ki bi se lotil konkretnega dela. Zgolj samn tujsko-prometna propaganda ne zadostuje, da pospešimo notranji tujski promet. Treba ie organizirati izlete, ako še ne moremo računati z dovolj živahnim prometom posameznih izletnikov in letovišČarskih družin.
Pred dnevi smo čitali v listih kratko obvestilo, da nas obišče io izletniki iz Vojvodine in Srbije in da organizirata izlet beograjski »Putnik« in turis+ovsko društvo »Fruška gora« iz Novega Sada. Napovedovali so da se prlpelie s posebnim izletniškim vlakom celo 680 izletnikov, v nadel io ziutrai se ?e pa že peljalo skozi Ljubljano 760 izletnikov, skoraj 100 več kakor se jih je prvotno prijavilo.
Izletniki so se odoeliali iz Beograda v soboto zvečer in so se vso noč na nedeljo vozili s hitrostjo eksprenega vlaka. V Ljubljano so prispeti s polurno zamudo ob 4.4^ in so čez in minut odrinili naprej proti Gorenjski. Vlak je imel 12 vagonov ter je bil nopolnoma zaseden: vendar ie pa bila vožr*'« še dovoli udobna. Kazalo ie seveda prikll i učiti še nekaj vagonov, a vlak je bil itak že nekoliko predlog. Številnost izletnikov nam dokazuje da je imela ruj-sko-prometna propagandi omerienih organizacij nonoln uspeh in da ie bilo treba le prav začeti č* bi bili že prei začeli 6 takšnimi iz'pti križem države, bi bil že zdavnaj poživtjen notranji tuiski promet.
Vsekakor pa so s takšno organizacijo združene velike težkoče in je treba mnogo dela. da je vse zadovoljivo pripravljeno fer ustreženo izletnikom, ki so sicer zaradi voznih olajšav skromnejši, vendar pa ne smejo zaradi še tako lepega izleta in drugih ugodnosti doprinašati prevelikih žrtov in nepriuk. Vodje izleta, zlasti g. V. Zub-kovič, direktor semborskega »Putnilca«, so se potrudili kar najbolj, žrtvovali so se popolnoma izletnikom ter prevzeli ogromno breme skrbi in veloke odgovornosti. V splošnem so bili izletniki prav zadovoljni. Male sitnosti so pa tudi takoj pozabili, ko jih je zajel čar Gorenjske, še nepoznana lepota, saj je bik velika večina njih šele prvič pri nas. Iz vseh slojev so bili zastopani, precej preprostih ljudi, večina tak;h, ki morajo skrbno gledati na vsako paro. Sami bi težlko napravili takšen izlet, zlasti dandanes vožnja iz Beograda in nazaj jih je pa tako stala le 160 Din. Lepo in prav bo, da smo nasproti takšn :m izletnikom še posebno, zares bratsko uslužni. Vobče se morajo izletniki iz drugih pokrajin države pri nas čutiti kakor doma. Tokrat so se nekateri iztetniki, žal, pritoževali, da jim ponekod n:so rezervirali sob. Zdaj je poč na Bledu sezena v polnem teku.
Precej opravkov je bilo, preden so izletnike na Bledu pred Zdraviliškim domom grupirali za posamezne hotele, kjer so prenočevali in bili na '.vrani. Voditelji so delali od ranega jutra do poznega popoldneva, nase niso utegnili niti pomisliti Zato so pa bili lahko izletniki tem bolj zadovoljni. Nekateri so odrinili že dopoldne v Bohinjsko Bistrico, večina 6e jih pa ai mogla ločiti od lepega Bleda, ki so si ga temeljito ogledali. Avtomobili so švigali ves dan po mestu. Izletniki so bili presenečeni nad svojstveno lepoto blejske pokrajine, občudovali so pa tudi Bled kot vzorno letovišče i modernimi hotelskimi zgradbami in idealnimi kopališči. Mogočni se jih je dojmilfl tudi lepa okolica in zlesti jih je prevzel veličastni Vintgar. Dva dni ni mnogo in se je tržko ločiti od^ ne pozabnih naravnih krasot, toda izletnikom so se tem bolj vtisnile v sipomin. V Le-deljo popoldne so se nekateri udeležili tudi mednarodnega teniškega turnirja. Zabave seveda na Bledu ne manjka še z« tako razvajenega letovlščarja. Tudi nočno življenje je kaj živahno. Materijalist in zasanjani idealist, oba prideta na račun. V modernih hotelih je središče iazz medtem ko po tihem ieceru plovejo čoVn in ob niiegovih bregovih odseva nešteto luči.
Nekateri izletniki so se pa veselili Bleda tudi iz dragih razlogov Preprosta žen'ca je zvedela, da se vrši teniški turnir pod pok r ov i t el j^t vom Nj. Vel. kraljice. Zelea je videti vladarico. svoi;mi vnukoma jo e hotela pokazati. Pa ie čakala dolge ure pred dohodom na igrišče ter vprašala ljudi, kdaj pride kraljica. Nikamor ni prestopili in je uttala do zadniega, da kraljica še pr;-de. dokler niso ljudje zapustili igTišča.
V	lepem nonedeliskem ponoldnevu so izletniki obiskal- Bohinjsko Bistrico in pre-lestno Savico Trudni, to Ta r>olni hvale o gorenjskih biserih so se zvečer okTog 21 vračali skozi Ljubljano v domače kraje.
Proslava 30-letmce stražiškepti gasilnega društva
Kranj, 8. avgusta.
V	nedelio so imeli v Stražišču velik praznik. Vrlo gasilsko društvo je praznovalo svojo 31'-letnic o. V zvezi s to proslavo je priredila kranjska gasilska župa svoj prvi zlet v Stražišču. Nad 200 gasilcev iz širne kran*ske okolice se je zbralo pred j lepim Gasi\vkim domom in s šenčursko god- j b ) na čelu odkorakalo v pestrem sprevodu skozi vas. Sprevod se je ustavil na Pantah k^er so se vršili govori in razdelitev odlikovanj. V imenu kranjske gasilske župe je pozdravil navzoče načelnik ff. Maver Rici. ki je omenjal zasluue stražiškega društva za razvoj gasilstva. Za njim ie izpregovo-ril načelnik domačega društva župan g. Križnar Anton, ki je podal v kratkem zgodovino društva in omenil pomen gasilske organizacije za vsak posamezen kraj in državo.
Zatem je po lepem nagovoru razdelil sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin 21 članom, ki so vztrajali v gasilskih vrstah najmanj 25 let, kraljevo odlikovanje za državljanske zasluge. V imenu odlikovancev se je zahvalil za visoko odlikovanje šolski upravitelj v pokoju g. Karel Završnik.
Nato so nastopili člani z zelo uspelimi vajami s sekiricami, četa kranjskih gasilcev pa je izvedla lepo plezalsko vajo, po kateri se je vršila na Pantah prijetna gasilska zabava.
Konjice, 7. avgusta. Za danes je sklicala sreska organizacija JRKD v Kondicah shoda v Konjicah in Zrečaih. Vabilu na shoda so se odzvali narodni poslanci Dobrovoljac iz Dugega se-la, g. inž. Pabernik iz dravograjskega sreza, g.Hajdin]ak iz dolrajelendavskega sreza in seveda tird; domači narodni poslanec g. Karol Gajšek. Banovinsko strankino tajništvo je zastopaj g. dr. Branko Alujevič.
V Konjicah so se dopoldine z'bra>le številne množice moških in žensk na dvorišču Narodnega doma. Na okuismo okrašenem govorniškem odru so zavzeli mesta gg. narodni poslanci, predsednik sreske organizacije g. notar Rado Jereb, podpredsednik g. dr. Ervin Mejak in tajnik g. Ciril Žagar. .
G. predsednik Rado Jereb je otvoril zborovanje in toplo pozdravil zborovalce, zlasti narodne poslance iz drugih srezov. Nar. posl. g. Hajdlnjak je sporočil pozdrave iz Prekmurja in nato v daljšem, poljudnem govoru poudaril pomen obrtništva za gospo-darsiki m kulturni napredek v državi ter tesne vezi med kimetom in obrtnikom, ki sta danes oba v silno težkem položaju. Vlada rn Narodno predstavništvo se trudita, da to stanje čim prej izboljšata; najintenziv-nejše se dela sedaj na tem, da se z ugodnimi carinskimi pogodbami med našo 5n sosednimi državami olajša izvoz naših pridelkov. kljub temu pa zadostno zaščitijo domači obrtni izdelki. Tudi obrtniki se zavedajo, da je treba v na.jizdafcnejši meri pomagati kmetu, ker bo potem pomagano tudi obrtniku. Govornik je končno pozval vse na složno delo m na skupen nastop zoper z apeli Ive e naroda, ki rušijo vse, kar je dobrega; zaklimčil je s poudarkom pomena nove vsedržavne stranke, v kateri lahko vsak državljan pove svoje zahteve Ln želje ter tudi vsako kritiko, samo da ie stvarna.
Dr. Branko Alujevič. zastoionilk banovin-skega tajništva JRKD iz Ljubljane, rojak iz Dalmacije, je v hrvatskem jeziku obrazložil bistvo jugoslovenske ideje, ki ne zahteva od posameznih jugoslovenskih plemen, da opuste svojo kulturno individualnost, temveč prepušča času in ratzimeram, da uravnajo nadalinji raizvoi našega sikupmega sožitja. Prijetno je dirnilo poslušalce, ko je govornik nadaljeval svoj govor ▼ gladki slovenščini rn dokazal, da je brez vsake podlage govorica nasprotnikov, da je slovenski jezik v nevarnosti.
Nar. posl. g. Dobrovoljac je sporočil najprej pozdrave svojega tovariša Stamenjka Stosiča iz južne Srb!ie, ki se današnje za zborovanja ni mogel udeležiti. V lepi in vsakomur umljivi hrvaščini je oričeJ svoi govor s citatom našega pesnika*
»Tu narod biva mi krepak. — tu narod biva poštenjak, — kn svet ga še okuž-il ni, — ki čar ga omehkiužil ni..« — V nadaljnjem krasnem, poetično zasnovanem iti s citati naših pesmiikov prepletenem govoru je orisal stremljenje jugoslovenskih plemen po skupnem kulturnem in državnem življenju. Poudarjal ie pomen zgodovinskega 6. januarja in pozival vse iskrene Jorgoslovene na složno delo za dobrofrt naroda in države.
Podpredsednik sreske organizaCiije J. R-K. D. g. dr. Ervln Mejak je ostro zavrnil očitek nasprotniikov, da bi bili jugoslovensko čuteči IjittdSe marnj dobri Slovenci, kakor kdorkoli drugi. Nasprotno ie res: ravno oni so na?boT5t§i Slovenci, ker je obstoj Slovencev mogoč le v jugoslovenski skupnosti. Opozoril je nato na hujskanje talko rvane opozicije v korijiSkem okraju. Ti ljudne ni-
Vknjižbe v Ljubljani
• 1 i« •	v v •
m okolici naraščajo
Zemljeknaižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča i-zlkazusje za julij 48«! vlog, ki se nanašajo na različne zemljekmijižne transakcije. V prvi vrsti je šlo za vknjižbo zastavne pravice, ki je bila izvršena na breme okoliških in mestnih zemljišč v skupnem znesku za 5,473.810 Din. Dolgovi so julija napram juniju m maju močno narasli. Zanimivo je, da so se nekateri privatniki Vkmjiževali na zemljišča svojih dolžnikov za prav malenkostne zneske. Tatoo se Je neka stranka intabulirala v okolici za vso-tico 11 Din 30 par, druga za 80 in tretja za 110 Din. Vkinjiženih je bilo več posojil nad 100.000 Din, a najvišja hipoteka je julija znesla 2,000.000 Din.
Državni zakflad je predlagal pri okrajnem sodišču več Vknjižb zaradi zaostalih, neplačanih davkov. Vse te vknjižbe, 9 po številu, so bile izvršene na breme okoliških posestev. Skupno znašaijo imtabulirani davki 19.510 Di-n.
Davčna uprava za okolico je po svojem davčnem odiboru od 11. julija do vštetega 2. avgusta izvršila pregled ocenitve čistega dobička pri 3000 davčnih zavezancih, ki so dolžni plačevati pridobnino od svojih obratov. Čisti dobiček se gSblje od 300 do največ 50.000 Din. Davčni odbori so pregledali ocenitev po posameznih političnih občinah, ki jih je 37 v okolici. Mnogi davčni zavezanci v okolici so že prejeli plač'lne naloge, da plačajo v 30 dneh njim odmerjeno pridobnino. Mnogi se nameravajo proti tem nalogom pritožiti Ugovore je treba vložiti pri davčni uipravi za ljubljansko okolico, ki jih bo potem predložila v končno rešitev reklamacijskemu odboru finančne direkcije. Ker so ostale prve dražbe zaradi neplačanih davkov brezuspešne, je okofliška davčna uprava odredila prevoz za r ubij enih predmetov v Ljubljano. Za 10. t m. je določena javna prodaja teh predmetov. Na dražbo pridejo najrazličnejši predmeti, ki so last davčnih zavezancev iz Borovnice in okolice. Med drugimi bo prodan tudi osebni avto matrike »Fiat«,
majo nikakega programa in nikakih načel, temveč obstoja njihovo delo le v hujskanji in zavajanju lljudstva. Govornik je obžaloval, da se dogajajo v srezu taki žalostni dogodki tudi ob prilikah raznih cerkvenih slavnosti, božji poti, žegnanj itd. S tem se gotovo ne koristi veri in cerkvi. Na neka* terih primerih je pokazal škodljivost šil* j eni a vznemirljivih izmišljenih vesti. Po« zval je vse pošteno prebivalstvo, ki hoč« dobro državi in sebi, naj se pridruži vse-državni stranki, ki ima v prvi vrsti glavno nalogo doseči, da bo naš mali človek prišel do odločilne besede pri reševanju javnih vprašanj in da bo tako lahko v Jugoslaviji trajno zavladala prava demokracija.
Nar. posL inž. Pabernik je posvetil svoj govor vprašanju krize v lesnd stroki. Obširno je razložil vzroke, ki so dovedli do zastoja v lesni industriji in trgovini Razpravljal je o konferencah lesnih strokovnjakov v Beogradu tekom letošnje spomladi in o veliki svetovni konferenci, ki so se je udeležili tudi naši najboljši poznavalci lesne panoge našega gospodarstva. Ob koncu svojega govora je pozval poslušalce k čuvanju naših lepih gozdov in k umnemu gospodarstvu v njih.
Domači narodni poslanec g. Gajšek je podrobno opisal svoje delo v Narodni skupščini in zavrnil grde napade svojih nasprotnikov. Podal je zborovalcem navodila v raznih domačih zadevah in pozvali končno vse k vstopu v vsedržavno stranko.
Predsednik g. Jereb se je zahvala! govornikom in predlagal pozdravne brzojavke slovenskim ministrom gg. Kramerrn, Pucl?u in Mohoriču. Predilog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Ravno tako je bila soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim ugotavlja, da zborovalci »odobravajo delo kr. vlade in Narodnega predstavništva za omiljenje težavnega položaja ljudstva. Da se omogoči predstavnikom ljudstva nemoteno delo na gospodarskih, socijalnih In kulturnih nalogah, naj oblasti energično nastopijo zoper hujskače in zavajalce naroda ter jih najstrožje kaznujejo.«
Predsednik je nato zak5fučl izrodim lepo uspelo zbororvanje s pozivom na složno in skupno delo za širjenje državne zavesti.
Pred shodom v Konjicah se h vršil ob 7. uri shod sreske organizacije JRKD r b3iž-nflih Zrečah, kjer so nastopili isti govorniki na lepo prirejenem dvorišču Kračunove gostilne. Kijub strupeni p roti agitaciji nasprotnikov, se je tudi tega shoda udeležilo lepo število kimetov ne samo iz Zireč, tarrrveč so prišli na zborovanje tradii ugledtni posestniki iz Resnika, Sv. Kun.igunde, Sko-marja, PadeSkega vrha ln Stranic. Vsi so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov in jih odobravali.
Po shodih v Zrečah in Konjicah se je priglasilo zopet lepo število sornišlSenikov za vstop v JRKD.
Popoldne co s© gg. narodni poslanci in veliko število občinstva iz Konjic udeležili sokolske prireditve v Oplotnici ln so tam po izredno dobro uspelem telovadnem nastopu govorili domači sokolski starešina Petelinšek, za župno upravo dr. Mejak, dalije narodni poslanec in sokolski delavec v Prekmurju Hajdtnjak, dr. Branko Alujevič in sokolski prosvetar Ivan Nemec.
Tako pomeni današnja nedeSJa ▼ konfr-5kem okraju zopet kotrak naprej po začrtani poti, tukajšnjim javnim delavcem pa zadoščenje za njihovo pož-rtvovačno in težko delo.
Smrt pri kopanju
Sevnica, 8. avgusta.
Danes okrog 16.30 se je kopal v Savi 221etni čevljarski pomočnik Vinico Ratej ▼ družbi svojega brata in svakinje. Hotel je preplavati Savo proti južni strani na Kranjsko, komaj pa je bil par metrov od brega, je nenadoma onemogel in se pričel potapljati. Bilo je to v bližini Orehovega pri Sevnici. Iz vode ga je kmalu potegnil neki kopalec, ki se je kopal v bližini, vendar pa je bil že mrtev. Odpeljali so ga v mrtvašnico na sevniškem pokopališču. Ratej se je mudil šele tri dni v Sevnici. Usluzben je brl v Krškem, doma p« rt Ledine pri Sevnici. Bil je zek> slabotnega srca, zaradi česar tudi ni bil potrjen na vojaško službo. Bržkone ga je zadela srčna kap.
Hmeijski trg
JSatec, 8. avgusta, n. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bilo le malo posla in hmelj so kupovali samo za izvoz po 150 do 170 Kč. Tendenca je bila na trgu mirna ln okvir cen se je gibal med 160 do 260 Kč.
Stanje nove letine je še vedno neizrav-nano. Tretjina nasadov je v rasti slaba, tretjina srednja in le tretjina boljša. V poslovnih krogih cenijo iznos letošnje letine na 90.000 stotov, toda te cenitve so precej problematične, ker je do obiranja še mesec dni časa. Celotno stanje hmelja ni posebno dobro. Žuželke je sicer izpra.1 dež, toda v peščenih krajih so pričeli listi rumeneti in odpad a io, zaradi česar ni izključeno, da bo treba hmeU obrati predčasno. Vreme je za zorenje hmelja ugodno.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno, precej toplo in stai-no. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki se ie te dni razširil preko večjega dela ju?ne Evrope in ki je 8 svojim severnim robom segal v centralno in sevproza-padno Evropo, se ie umaknil nekoliko proti iusru in vzhodu Sledil mu je nižji pritisk. Pritisk je padel za 0.5 do 4 mm, najboli v gorniem Primorju. zapadni Hrvatski in Sloveniji. Temperature so se davi le malo spremenile v F^imorju in zapadnih delih države
Dunajska vremenska napoved za torek: V notranjih in južnih alpskih dsželah pre-cej jasno in toplo.
Maši kraji in ljudje
▼ dotinsiu teta fe Sflrikraf {tnedh
bela žara. Utmrli so oče, mati, očetov brat general Kušakovič io sedaj še mladi Bora.
I
Ponesrečenec fe namerava! i€er di <MM
tediKtetJca g. Ladovica ▼ Ljubljani, a je usoda hotela drugače.
Odločeni so roži kratki dnovi...
Z globokim sočustvovanjem je Ljubljana spremila prerano umrlo ecfino hčerko cfivizionarja na njeni zadnji poti
Ljubljana, 8. avgusta.
Na hčerki-edinki komandanta dravske di-vizijske oblasti g. generala Bogoljuba Iliča se je žal obistinila Prešernova elegična tožba: Odločeni so roži kratki dnevi, ko pride nanjo pomladanska slana, al' v cvetju jo zapadejo snegovi... To cvetoče, komaj dvajset pomladi broječe življenje gdč. Rad-mile je pred tednom dni zajel prehlad — in že je bila odveč vsa nežna skrb in ljubezen roditeljev, pomagati tudi ni mogla preizkušena zdravniška veda. Vnetje možganske mrene je zahtevalo za žrtev toliko obetajoče mlado življenje. Kakor smo kratko beležili v ponedeljskem »Jutru«, je gdč. Radmrila Cica Ilideva umrla v nedeljo zvečer ob 20.15, v miru rešena trpljenja zadnjih dni.
Bila je študentka prava na beograjski univerzi, odlikoval jo je bister talent, m vzorno marljivostjo je izpolnjevala dolžnosti svojega študija in si obenem vsestransko širila obzorje. Navdušena za vse lepo in plemenito je iskala harmonije v smo trenem izpopolnjevanju. Bila je tudii navdur Sena Sokolica. S pravo otroško radostjo se je iz Beograda vselej vračala ▼ krog svoje družine, v Ljubljano, kjer so jo zaradi prirojene ljubeznivosti spoštovali vsi znanci Zato pa je tudi tragična, povsem nepričakovana novica o njeni prerani smrti vzbudila splošno, iskreno pomilovanje, kar je vidno tolmačila častna udeležba pri pogrebu.
Ležala je na mrtvaškem odru r pravoslavni kapelici v vojašnici Vojvode Miši da. Tja so se danes ves dan hodile poslavljat gruče Ljubljančanov. Okrog krste in pod modrim baldahinom se je kopičilo ogromno svežega cvetja, med katerim so prevladovale prekrasne bele lilije.
Ob 16.30 se je zbrala pred kapelo res ogromna množica občinstva z oficirji in vojaštvom, da pospremi nepozabno Cici na
zadnji poti. Žalne obrede je opravil prota g. Djordje Budimir ob asistenci celjskega paroha Čudi da. Že pri cerkvenem opravilu ni ostalo suho nobeno oko, vsi prisotni so klonili v nemi žalosti. Svečenikoma je od-peval cerkveni zbor. Krsto so prenesli v voz oficirji, nakar se je razvil na Taboru mogočen žalni sprevod. Spredaj sta nosila vojaka črn in bel lesen križ s šopkom cvetlic in napisom: »Radmili«. Takoj za križema je korakala vojaška godba, ki je nene-homa igrala žalne koračnice. Sledil je mo ščanski Sokol s praporom in zastopniki SKJ ter posameznih ljubljanskih društev. Naredniki so nosili 25 težkih vencev s prekrasnimi vpletenimi cvetlicami in širokimi napisnimi trakovi. Pogled na vence je bil ganljiv in osvajajoč. Poklonile so jih razne ljubljanske obitelji in pa oficirske in vojaške skimine. Med njimi je bil posebno lep venec Društva ruskih oficirjev, dalje oficirjev ljubljanskega vojnega okruga, oficirjev planinskega pešpolka, oficirjev dravske divizijsko komande, pionirskega odreda, 40. pešpolka Triglavskega, oficirjev mariborske gamizije, oficirjev intendantskega skladišča ter ljubljanskega župana.
Nosilcem vencev so sledili pevci, ki so •potoma peli globoko občutene žalostinke, nato pa svečenika z asistenco. Sledil je voz • krsto, za katero sta stopala potrta roditelja t najbližjim sorodstvom in zaročencem pokojnice. Sledili so vsi ugledni predstavniki tako gg. ban dr. Drago Marušič in podban dr. Otmar Pirkmajer, župan dr. Dinko Puc z nekaterimi zastopniki občiur skega sveta, predsednik konsorcija »Jutra« načelnik Adolf Ribnikar, predsednik Ma-krželezmške družbe in občinski svetnik dr. Fettich, starosta JGZ Josip Turk, predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, upravnik policije Vekoslav Keršovan s poveljnikom straže Grilom ter številni zastopniki raznih društev, korporacij m institucij. Sledile so dolge vrste oficirjev s komandantom mesta generalom Dragomimm Popovičem na čelu. V sprevodu so korakale nato še dolge vrste Ljubljančanov in zlasti mnogo narodnega ženstva.
Žalni sprevod je krerarl po Vidovdanski cesti in zavil nato v Komenskega ulioo ter dalje ▼ Tavčarjevo ulico in nato po Miklošičevi cesti proti kolodvora. Vse povsod je tvorilo občinstvo gost SpaHr. Na kolodvoru so prenesli oficirji krsto v poseben vagon, kjer so »e tužnih src poslovili od Hubljene Radmile Cice stari majki Anka Priklmajerjeva in Julija Ilideva, roditelja diviziionar Bogoljub C Eič in Velinka Vili Ilideva ter zaročenec poročnik Dragan Luči d z ostalim sorodstvom. In po tem bridkem slovesu je nesrečna mladenka nasto-pila pot v Beograd, kjer bo počivala v rod binski grobnici. V Ljubljani pa bo še dol-
go živel svetel in trpek spomin na Radmilo Iličevo.
Ptujska gimnazija in Dijaški dom ostaneta
Ohranjeni bodo višfi razredi, za Dijaški dom Je izvoljen nov kuratorfj Pomen ptujske gimnazije za narodno prosveto — Najnižja oskrbnina
v Dijaškem domu
in izobraževalno in vzgojno okolje, bosta bržkone premnogi oče in mati poskrbela otroku šolanje že v prvih razredih na zavodu, kjer bo mogel študije tudi končati. In tako bi bilo povsem prirodno, da bi za višjo gimnazijo izgubili še nižjo m bi bil Ptuj lepega dne brez vsakega srednješolskega razreda.
Vse to velja v precejšnji meri tudi ra Dijaški dom, ki je v upravi povsem ločen od gimnazije, katerega poslopje pa meji na gimnazijsko stavbo. Diandanes so starši tako zelo prevzeti s skrbmi za obstoj, da jim pri najboljši volji ne ostane dovolj časa in potrpežljivosti za vzgojo mladine, ki jim je ■zelo pri srcu. In zato je gotovo srčna želja vseh staršev, da pridejo njihovi otroci v dobi izobraževanja in dozorevanja pod smotreno vodstvo pedagoških moči. Žal nI to vsakemu mogoče, kdor pa le kako premore, bo brez dvoma žrtvoval vsoto, ki se bo v otrokov prid najbolj obrestovala Pristojni činitelji so zagotovili nadaljnji obstoj zavoda, ki ima na razpolago vse, kar ie potrebo za harmonično vzgojo mladine. Tudi je letni prispevek znižan na 6000 dinarjev, nižje ni bilo mogoče seči, ker bi sicer trpela vzgoja in oskrba v kvalitativnem pogledu. Za otroke, nas ponos, pa pravijo, da je najboljše komaj dosti dobro. — Notranja ureditev Dijaškega doma v Ptu-ju je opremljena z vsem potrebnim kom-fortom, ki je možen v internatih.
Ob probu senatorja dr. Vlade Andrica
Sarajevo, 8. avgusta. V nedeljo popoldne je bil z velikimi častmi izvršen pogreb prerano umrlega zaslužnega narodnjaka, senatorja dr. Vlade Andriča. Telo pokojnika, ki je, kakor smo poročali, umrl zaradi srčne kapi v železniškem vagonu med postajama Kremne m Užke, je bilo prepeljano domov v Sarajevo, kjer je pokojni senator stanoval pri svoji iskreno ljubljeni materi. Pogreba so se udeležili zastopniki senata in predstavniki oblastev, okrog katerih se je zbrala velika množica meščanstva, ki je že prvo vesti o nenadn* smrti svojega zaslužnega rojaka sprejela s presenečenjem m obžalovanjem. Od doma pa do groba je spremljalo sarajevsko prebivalstvo ostanke blagega, zaslužnega pokojnika in mu tako izkazalo svoje spoštovanje. Iz mrtvaškega voza do groba so prenesli krsto tovariši senatorji, za njo pa je korakal v prvi vrsti zastopnik Nj. Vel. kralja armijski povelj-enik g. general Belič. Tovarišu v slovo je izpregovoril senator g. Miliutin Popoviič, ki je naglašal zlasti pokojnikovo širokogrud-nost in trdno vero v bodočnost jugosloven-akih rodov.
Dr. Vlado Andrič se je rodil v Zasada v trebinjskem okraju leta 1882. Srednješolske študije je dovršil v Mostam in Sarajevu, pravniške pa v Pragi, kjer je že kot viso-košolec vneto sodeloval v narodnem po-kretu in je bil večkrat izvoljen tudi za predsednika zveze jugoslovensikih visoko-lokev »Jugoslavija«, Dosegel je zveze a se-
Ptuj, 7. avgusta.
Obstanek ptujske višje gimnazije je zagotovljen po petkovi izredni občinski seji. na kateri je poročal g. župan Jerše, da je od merodajnih činiteljev prejel zagotovilo. da bodo ohranjeni višji razredi gimnazije kakor tudi Dijaški dom. Izvoljen je bil kuratorij Dijaškega doma, ki ga tvorijo gg. župan Jerše Ladiislav, čuček Franc, Cvikl Ivan, dr. Fermevc Ivan, dT. Šalamun Franjo, Fras Ferdo in dr. Josip Komljanec. Da ni moglo biti drugače, kakor da ostane zavod popoln, o tem nas uverja kratko razmišljanje o zgodovinskem značaju in zemljepisnem položaju ptujske gimnazije.
Za Ptujsko polje, Haloze m del Slovenskih goric je ptujska gimnazija v pogledu izobraževanja največjega pomena. Koliko nadarjenih mladeničev iz teh krajev ne bi nikdar videlo srednje šole, če je ne bi imeli v domačem središču, v Ptuju. To so Ptuj-čani spoznali že v 70 letih preteklega sto-1- tja ter so šli na delo za ustanovitev gimnazije. Njihov trud je bil v petih letih kronan s uspehom: 1896. leta so dobili deželno gimnazijo, ki pa je bila samo nižja. Veliko število vpisanih učencev je takoj dokazalo, cf*a je bilo edino prav, da so Ptuj-čani dobili svoj zavod. Toda le prekmalu eo spoznali, da nižja gimnazija ne zadostuje in so prosili za višje razrede. To delo pa ni bilo tako lahko. Celih 30 let so se trudili, dokler se inm ni posrečilo, da so s šolskim letom 1898-99 dobili 5. razred m potem postopno celo gimnazijo. In tako je popolna gimnazija v Ptuju potem še 33 let nudila izobrazbo domačim dijakom in po njih vsej prostrani okolici. Ob 60-Ietnici je 5'mnazijo zadela izredna čast, da je bila imenovana po Nj. Vel. kraljeviču Andreju. S koncem preteklega šolskega leta je pa bila gimnazija spet reducirana na stanje, na katerem se je nahajala ob koncu preteklega stoletja. Ko so pristojni činitelji razmišljali o teh dejstvih ter si stavili pred oči, kaj bi pomenil Ptuj brez popolne gimnazije. so uvideli, da za popolno gimnazijo v Ptuju ne govori samo lepa zgodovina in najvišje priznanje, ampak tudi stvarna potreba. Število dijakov je z malimi presledki sta'no rastlo. Leta 1918 jih je bilo 184, letos pa že 371; število se ie torej v teh pnr let več ko podvojilo, če upoštevamo dejstvo, da je pretežna večina teh dijakov domačinov, potem smemo gimnaziji samo čestitati k tolikemu porastku, ki je dokazal. da je ptujska gimnazija za okolico kul-turno-življenjskega pomena.
Poleg tega direktnega argumenta naj p^. damo še enega indirektnega. Ko Ptujčani v preteklem stoletju niso dosegli popolne gimnazije in so se v 90 letih otvorile slovenske vzporednice v Celju in Mariboru, so začeli dijaki zapuščati ptujsko gimnazijo in statistika, lepo se razvijajočega zavoda je izkazovala precejšnje nazadovanje. Ali ni več ko verietno, da bi se sedaj zgodilo is+o. če bi v Ptuiu ohranili samo nižjo gimnazijo? Res je. da starši najraje drže otroka doma. ali vsaj v čim bližje doma, in da vedo. da sta individualni pouk in vzgoja najuspešnejša na manjših zavodih; če bi pa otrok mor"! sčasoma premenjati savod
dan jim prezidentom Masarvkom, v osvobojeni domovini pa je ustanovitelj in pred* sednik JC-ldge v Sarajevu. V svojem rodnem mestu je bil dr. Andrič zelo priljubljen. Požrtvovalno je deloval v raznih društvih, kjer so se udeleževali vsi sloji in kjer se je delalo tudi za povzdigo mesta in njegove okolice. Dolga leta je precej časa kot predsednik, drugače pa kot odbornik deloval v organizaciji ribičev, mnogo je pomagal tudi s svojimi članki v raznih listih pri razvoju tujskega prometa. Politično se je udejstvoval že pred prevratom in ko je bilo v znanem banjaluškem veleizdajniškem procesu na obtožnih klopeh 160 Srbov iz Bosne in Hercegovine, je bil on med glavnimi branitelji obtoženih. Po prevratu je stopil v aktivno politično življenje m j« bil na listi radikalne stranke pni vseh volitvah izvoljen za poslanca. V vladi pokojnega Pašiča je bil najprej državni podtaj-nik, potem pa minister za agrarno reformo in je kot tak prešel tudi v kabinet Vel je Vukičevica. V poslanskem klubu radikalne stranke je bil v dobi pokojnega Pašiča večkrat predsednik in podpredsednik, član glavnega odbora radikalne stranke pa je bil od osvobojenja do konca stranke. V Sarajevu se je udejstvoval v upravnem svetu nekaterih bank in važnih gospodarskih ustanovah, za senatorja pa je bil zaradi svojih zaslug imenovan od Nj. VeL kralja. Zaousti! je mater, soprogo, sina in dve hčeri.
Zglednega narodnjaka in marljivega na-rodnega delavca bo ohranila domovina v častnem spominu.
Tekma žanjic na Ižanskem polja
Priprave za veliko slavje v Rogaški Slatini
Rogagka Slatina bo proslavila	200 letnico
zajetja mineralnih vrelcev in	postavitve
kipa Sv. Janeza Nepomuka,	zaščitnik« zdravilnih vrelcev.
Dne 14. in 15. avgusta bo RogaSca Slatina praznovala 200 letnico otbstoja spomenika Sv. Janeza Nepormrka, ki ga je leta 1732. postavila enaijstorica dunajskih lekarnarjev v znak hvaležnosti za posrečeno delo zajetja takrat edino znanega mineralnega vrelca, ki je dobil v poznejlši dobi ime Tempel. Sicer so že pretekla pred tem dogodkom stoletja, odkar je napajal takratni zdravilni vrelec različne bolnfke s svojo zdravilno vodo, toda nihče ni prej skrbel za higijetnsko oskrbo vrelca m vode, ki je vrela iz zemlje skozi vodo vrbo. Mogoče je tudi, da ni imel nihče poguma, poseči v mistične globine podzemlja, da ne bi oskrunil čud o tvorne zdravilne vode.
Spored te nad vse pomembne proslave je naslednji: v nedeljo c*b 18.30 bo slavnostni sprejem g. bana pred zdraviliškim domom. olb 20.30 pa svečana razsvetljava zdravilišča in večerni koncert zdraviliške godbe — slatinska noč. V ponedeljek, na praznik, bo ob 9. daritev sv. maše pred spomenikom in blagoslovil jenu e spomenika, kar bo opravil misg. dr. Andrej Karlin, Skof mariborski; »Jedil bo govor gospodi bana, nato pa petje društva »Sloge«. Ob 13. bo banket v veliki zdraviliški restavracijski dvorani, ob 16. koncert v parku, STečolov sokolskega društva Rogaška Slatina, oh 18. bo pred Zdraviliškim domom predstava »Pomladii v Rogaški Slatini«, simbolična igra (spisal gospod dr. A. Mer-har) s spremljevanjem opernega orkestra pod vodstvom g. kapelnika A. Neffata. Ob' 20.30 bo reprezentančni ples v zdraviliški dvorani. V primeru slabega vremena ho proslava v pokritih prostorih. Vsi prijatelji zdravilišča Rogaške Slatine, vsi nekdanji in sedanji gostje so k tej pomembni proslavi iskreno vabljeni.
Ponedeljsko »Jutro« je obširno poročalo o tekmi žanjic, ki jo je priredil ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v nedeljo popoldne na Igu. Priobčujemo »like s te lepe prireditve, ki so se je udeležili ne le domačim in sosedje iz krajev pod
Seveda je ob njej polno radovednih gledalcev, ki jo spodbujajo in občudujejo. —* Na dragi sKki so pa prve tri zmagovalke, ki so dobile lepa darila, in sicer je v sredi prvakinja Albina Zalarjeva, ki je prejela srebrn nastavek poln sladkarij, dariio m>»
Krimom, temveč je prišlo gledat tekmovanje tudi veliko število Ljubljančanov in Po-savcev in Posavk, ki »o bile tudi med brhkimi žarajicami
Na prvi sliki so spodaj fanjlce, ki korakajo na tekmovalno polje, zgoraj pa ia-njioa, ki hiti žeti in vezati zadnje snopa
rastra Puclja, na desni Francka tudi Iž«nkw, ki je bila druga in srebrno zapesfcno uro, mana. na levi je
SesAoma.
Golega tada. ki je bife tretja in je srebrno zapestao uro, dazsk> baaa našiča.
Ha—ha—ha!
Danes ob globoko *nt%anih letnih cenah bo odmeval smeh in krohot ob priliki gledanja najboljše šalo-igre:
Aczvcsli Ekehart
R. A. Roberta, Fritz Schnlz, Lade Engiisch, Paal Horbiger.
Sodeluje kapela: Dajos Bela
»Paramount zvočni tednik« Danes ob 4. %8. ln 9.% zvečer.
Etttni kino Matica
Telefon 21.24
Tragična smrt mladega Beograjčana v Blejskem jezeru
Bled, 8. avgusta.
V soboto okrog 13. ure je zahtevalo Blejsko jezero mlado žrtev, gimnazijskega abi-turienita g. Boro P. Kušakovida, sima oglednega beograjskega industrijca m mecena na nacionalnem m kulturnem polij.u, pokojnega Pere K. Kušakovida. Mladi Beoigrajčan je posetiil Slovenijo, da si ogleda rojene lepote, in se je nastanil za nekaj časa na Bledu. V soboto v omenjenem času se je šel kopait Kao se je potem zgodilo, ni znano. Zvečer nato je našla snažilka v kabini obleko in legitimacijo, a o mladem kopalcu ni bilo sJedtu.
Truplo mladega Študenta so začeTi takoj iskati in so ga iskali tudi vso nedeljo, a brez uspeha. Na Bledu se nahaja tudi pokojnikova sestra, soproga polkovnika gosp. Popoviča iz Maribora. Ta Je obvestila o tragičnem dogodlku brata g. Kokana P. Kušakovida, sedanjega lastnika tvornice lepo-tilnih sredstev, ki je nemudoma dopotoval na Bled.
Brajt in sestra sta s smrtjo mlajšega brata tem bule prizadeta, ker je Kuišaikovidevo
Doraščajod mladini nudimo zjutraj ča-
šico naravne > Franz Josefove« grenčice, ki dosega zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dve strašni žrtvi iantovskega divjaštva
Ljubljana, 8. avgusta.
Davi okoli 8. je bila reševalna postaja naprošena iz Lukovice, naj pribiti z reša-valnim avtom v bližnji §t. Vid, da prepelje v Ljubljano nekega smrtno nevarno ranjenega delavca, žrtev fantovskega poboja. V Št. Vidu se je odigral v prvih jutranjih urah pravcati pokol. Nož in kol sta pela žalostno pesem. Reševalni avto je pripekal okoM 9. ure v bolnico hudo ranjenega 26 letnega delavca Vinka Novaka, doma iz Trnovič pri Zlatem poljiu. Fantovska bitka se je razvila takole:
Vzrok je bil seveda alkohol. V nedeljo popoldne so lukovški gasilci priredili ve-seliioo, ki je bila dobro obiskana. Na vese-ličnem prostoru so 6e zbrali poleg gasilcev mnogi gostje iiz raznih krajev kamniškega sreza. Vse je bilo pozno v noč dostojno in mirno. Vladalo je harmonično razpoloženje, le neka skupina 10 fantov je po ves ©ličnem prostoru rogovilila in iskala prilike za pretep. Ker 6e ni nifedo dosti zmenil zanje, so zapustili veselioni prostor in začeli po cesti razgrajati. Kmalu nato so zapustili veselico tudi omenjeni Vinko Novaik, njegov brat Anton in 30 letni posestnik Fran Klopčič, gasilec iz Prevoj. Sli so po cesti v mirnem medsebo jnem razgovoru. Nič hudega sluteč so prišli do skupine 10 fantov, ki je na nje navalila s koli in noži. Besni napadalci eo napadfli najprej Klopčiča, ki se je kmalu nezavesten zgradil na tla. Dobil je močan udarec s kolom v desno sence, a z nožem sunek v glavo skozi gasilsko čepico. Za drug« žrtev so si napadalci potem izfbrali Vinka Novaka, ki so ga prav pošteno zdelali s kolom in nožem. Klopčič je kmalu potem, ko eo ga prenesli v sosedno hišo, podleged poškodbam.
Fantje so nato pobegnili. Med stanovalci §t. Vida je nastalo veliko razburjenje. Po poboju so poklicali iz Lukovice zdravnika dr. Komatarja. ki je ugotovil pri Klop-čiču smrt zaradi izkrvavitve. Pokojnika so prepeljali v mrtvašnico, kamor je prišla danes popoldne sodna komisija z Brda. Smrtnonevarno ranjenega Vinka ^Novaka je zdravnik dr. Komatar otvvezal in odredil prevoz v Ljubljano. Novakovo stan i e je sicer skraino kritično, upajo pa, da ho fe še okrevali, ker je močne telesne kon-stitucije. Vinkov brait Anitcn je dobil le lažje poškodbe.
Podivjanost fantov je izzivala med prebi-yals*jvcm splošno ogorčenje. Vsi posebno
fafagtmtfefo » pokojnim KJofsSčam, 19 jo
bS marljiv in miren posestnik. Orožnika b Lukovice, ki so bili o napejdn taikoj obveščani, so uvedli poiravedibe m aretirali d*v>-ne krivce. Odpadali so jih v zapore okrajnega sodišča na Brdu.
Opasen požar
Dofefeo pri Ljubljani, & *rg.
y nedefflo so se začnfi ob četrt na L. zfrutrajj klad, da je nastal požar. Takoj je bilo na mestu požara nekae domačinov, dva fcjuMfjaarska lovca in komandir orožntfSke postaje iz Dolskega g. BauoftircSmer s svojima tovarišema kaplaroana g?g. Cemwcem in Jennejlčičem. Prisotni so pričeB poffvafi ogenjj z vodo te škafov, fci so jah pridno do-•taišaile žene ki dekleta, dokler niso stopiR v akcijo vr£ domači gasScL Kimata Je pridi riiaJa na mesto požara tedS brizigataa iz Doda. Olbe brizga'lni sta v teku dobrih dveh or po velikem napo m ogenj popolnoma ndnišili, tako da trertja brizgala iz Senožet »i stopila v akcijo.
PožaT je nastal v gospodarekem postopka
g. Zatiea, ki se nahaja v Ameriki, a mo vso imetlje opravka neki njegov sorodbfk. Vnelo se je skladišče steklenic, katerega najemnik je g. Beicijan Ferdinand. V skladišča je bilo nagrmadeno polno steklenic in tako zvanih balonorv, ki so jih za tovarno iz Rogatca tn opletali v vrbovje. Velika zaloga vrbovja je bila ognju dotbra podlaga. Goreče skladišče se je videlo ko ogromna apne-nica. Zaradi močmih obokov je strop skladišča kljuboval plamenom m siferi vročinL Požar je uniči vso zaloga
Sreča za vas je bila, da se nj s^rop. Nad vsem objektom so namreč vefrike zaloge sena in slame. Če bi se tudi te vnele, bi lahko požar postal usoden za vse sosede. V posebni nevarnost' je bilo gospodarstvo g. Medveda, ki je bližnji sosed gosp. Zajca.
Gasilci te Dolskega so tmefi nesrečo, da jhn je počila cev, pa je tako zaradi iziniene cevi za nekaj časa prenehal dotok vode. V kratkem časn pa je bila brizgalna zopet v redu. Zelo portrebno bi bilo, da si društvo naba vi motorno brizgata o in nove cevi. Zato nad domačini ne stiskajo, ko potrkajo člani gasilnega društva na vrata za prispevke. Vso pohvalo zaslužijo domača deklleta m fantje, ki so se neumorno ndej-stvovali pri črpalkah obeh brizgata.
Komandir sitanice g. Baumkirchner je zaslišal nekaj domačinov ter po njihovih izjavah ragotovil, da je požar nastal ali zaradi nesreče ali po neprevidnosti, škoda znaša preko 40.000 Din, a je krita z zavarovalnino.
Postani in ostani
(Slan Vodnikove dražbe!
Domače vesti
» S!uil>eni razpored mornariških častnikov. Pc aajedbi ministrstva vojne 'n mornarice so nved drugimi odrejena naslednja službena iresta: inženjerski fcapetan t stopnje Anton A. Oslnk za strojnega upravitelja na brodu »Dubrovnik«, na brod »L a uaoija* je prideljen poročnik *orve-ts Vinko J. Petrič, na brod »Hvar« kor-vetn! poročnik Pavel A. Planinšek, na brod >Spasilae« pa korvetni poročnik Bojan J. Ah iin. V službo na torpiljarso >T I« je priseljen Ivo M. Horvat, na brod >Orao« Franjo S. Bord, na monitor >Sa-va« Fran.o F. Mirtič, na remorker »Triglav« Ladislav J. Lah; vsi korvetni poročniki. inženjerski kapetan II. sopnje Ivan F. Rojnik je prideljen tehničnemu zavotu pomorskega arzenala, v vojno-pomorski oddelek arzenala korvetni poročnik Bal do mir J. Saje, v hidrografski urad uornariški poročnik bregate Franc F. Podboj, v mornariški oddelek v Ohridu poročnik korvete Fran F. Valentinčič, v vojno-pomorski oddelek arzenala pa strojni poročnik Ivan J. Macele.
» Jugoslovenska emigracija, raztresena po škofjeloškem gričevju, v Poljanski ln Selški dolini, že dolgo pogreša svoje organizacije, kjer bi se vzdrževala družabnost, goji' stik z domom, se spoznavali! ljudje, ki so morali bežati z rodne grude, in ki bi se smotreno podpirali. Ta emigracija se je 5. maja letos zbrala v škofji Loki na pripravljalnem sestanku v Sokolskem domu. obenem z delegati drugih že obstoječih društev in je sklenila tudi sama združiti se v samostojnem društvu. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je šel pridno na delo in sad dvomesečnega truda bo ustanovni občni zbor v nedeljo
14.	t. m. dopoldne v mali dvorani Sokolskega doma v škofji Loki, katerega se bodo udeležila tudi druga bratska društva. Po občnem zboru se bodo udeleženci poklonili manom zaslužnega narodnega delavca in škofjeloškega rojaka pokojnega Ivana Dolinarja, popoldne pa bo ob sodelovanju bratskih društev vrtna koncertna prireditev v restavracij5 pri >Otetu«. Rojaki! Podprite društvo v njegovem humanitarnem stremljenju z udeležbo, še pred Pa s tem, da se vsi do zadnjega v društvu včlanite! To je sveta dolžnost vsakega emigranta.
♦	Velike slovaške narodne svečanost! V Bačkem Petrovcu, središču jugoslovenskih Slovakov, se bodo vršile 13., 14. m
15.	t. m. T-o so vsakoletne slovesnosti, fci jih prirejajo naši Slovaki že od osvoborje-n.ia. Na njih se vsako leto sestajajo. da se poleg resnega dela tudi malo -pozabavajo. Letos se bo ob tej priliki ustanovila Matica Slovaška kot najvišja osrednja prosvetna organizacija jugoslovenskih Slovakov Slovaških svečanosti se namerava udeležiti tudi češkoslovaški prosvetni minister g. dr. Ivan Derer in češkoslovaški poslanik v Beogradu e. dr. Robert Flieder.
» Kmetskj praznik na Murskem polju.
Za mesec september pripravljajo Muro-polje! razne kmetijske prireditve. Dne 17. s> ptembra se bo vršilo v Ljutomeru pre-miranje konj. ki bo pokazalo najlepše eksemnlarje sk*vite muropoljske kmetske reje. Naslednjega dne pa bo na Cvenu pri žrebčarni velika razstava goveje živine v znamenju kmetskega praznika. Ob 11. bo velik sprevod kmetsklh jezdecev in okrašenih voz krenil iz Ljutomera na Oven. Ob 15. bo na cvenskem dirkališču jesenska kasačka dirka, ki jo prinravlja Kolo jahačev in vozačev. Po dirki bodo pni žrebčarni razstavljen! najlepši konji. Na dirkališču bo ljudska veselica
*	Blagoslovljenje temeljev doma Aero-kluba v Beogradu je bilo svečano izvršeno v nedeljo. Blagoslovitev je Izvršil pro-ta Petrovič, govorniki — člani uprave Aerokluba pa so izražali svojo hvaležnost Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu Pavlu, predsedniku kluba, za podpore, ki so omogočile izvedbo načrta zgradbe doma, katerega je projektiral beograjski arhitekt
^iiuonovič. _ Beograd je dobil tudi nov
Sokolski dom, k", stoji na čukarici in se je svečanost vršila v nedeljo.
•	Ugled podeželskih državnih pogodbenih pošt ne sme trpeti. Predeli smo: V zadnjih 14 dneh je »-Jutro« med dnevnimi vestmi objavilo dva dopisa, v katerih neznani pisec napada podeželske pogodbene pošte. Ker se s tema dopisoma vsi v i^stni državni pogodbeni pošt ari i ne strinjajo, prosimo za objaivo naslednjega: >V vsakem poštnem lokalu imajo gotovo v prostoru za stranke nabit službeni pregled, v katerem je točno zabeleženo poleg drugega tudi, od k-daj do kdaj se sprejemajo vse denarne pošiljke. Vse graje je pa vredno, če stranke, ki imaijo kaj s pošto opraviti, ne čutijo potrebe, da bi to prečitale. Prav gotovo se dogaja, da stranka kjju'j ustmenim pojasnilom in izveše-nlm visokim številkam navodil nočejo rpcštev&ti. Prav čudaški pa so nazori' pisca glede rabe prostora za stranke Po njegovih nazorih bi mora! postni uradnik stranko, ki čaka ver-kra. po eno uro na telefonski pogovor, kratkomalo vreči iz urada ce se pojavi dmea Tor°; b' bilo na;umesta< je da bi se uvedel za stranke nekak rrsln.i red za uporabo prostora. Ti trsrr.u je pripomniti, če se koma po pošti cdnosno i>o uradniku zgodi "taka krivica, b-L bilo p" ičakovati od njega vsaj toliko poštenosti, da. se s prošnjo ali pritožbo obrne d.rektno na pristojno mesto (za nar
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v 5 »mer ln brzina vetra. 8 oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine t mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drueo najnižjo.
8. avgusta
Ljubljana 7. 783.9, 17.0, 80. NE1, —
Ljubljana 13. 762.1, 26.0, 50, Wl, 5,__;
Maribor 7, 762.6, 19.0, 70. N4, 3,__;
Zagreb 7, 763.5, 19.0. 70, NW4, 9, _ Beograd 7, 762.4, 17.0. 90, W4, jasno, 4.0, drtž; Sara!ovo 7, 764.7. 14.0, 90. mirno, 9, 30. dež: Skoplje 7, 762.9, 18.0. 60, NE2, 6,
__Split 7. 762.6, 22.0, 60, SI, 2, —, —;
Kumbor 7, 761.1, 21.0, 70, NE2, jasno, — Rab 7, 763.6. 20.0, 60. NW6, 2,---
Temperatura: Ljubljana 29.0, 15.0; Maribor 25 0. 16.0. Zagreb 26.0. 17.0; Beo-srrad 25.0, 15.0, Saraievo —, 9.0; Skoplje -27.0, 10.0: Split — 19.0; Kumbor — 18.0J Rab - 19.0.
slov gotovo ve) z dokazi ia podoisom kajti le s tem se bo pokazal koristnega tano za pošto, javnost in uradništvo. Nikakor pa oi i.ihčt- upravičen posameznih primerov c^picčiti in tako blatiti uglei vseh pogodbenih poštarjev, katerih služba pac ni zavidljiva In zahteva celih mož t iz-vajaiju predpisov, prav tako pa veliko mero postn-i-jivosti in vljudnosti napran. strankam
•	Novo šolsko leto na banovtnsk) mlekarski šoli v škofji Loki se prične 20 septembra. Prosilci naj vlože prošnje za sprejem najkasneje do 10. septembra pri ravnateljstvu zavoda ter naj jim prilože naslednje listine: domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, rojstni in krstni list, izpričevalo o predhodni praksi v mlekarstvu, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o imovinskem stanju, potrjeno od pristojne davčne uprave, in overovljeno izjavo o plačevanju vzdrževalnih stroškov, katero izda učenčev vzdrževalec. Vzdrževanje na zavodu je za bodoče šolsko leto znižano za vso učno dobo (10 mesecev) na 5000 Din. Za prosilce iz dravske banovine je na zavodu nekaj brezplačnih mest, odnosno za polovico vzdrževalni,ne. Prosilci iaven dravske banovine plačajo še 1000 Din šolnine za vse šolsko leto. Obširnejše informacije daje zanimancem na prošnjo ravnateljstvo zavoda.
*	Smrt uglednega šaleškega gospodarja. V Šoštanju je v nedeljo po daljšem bole-hanju umrl v starosti 67 let ugledni, daleč naokrog poznani hotelir industrijec in podžupan g. Viktor H a u k e. Zaradi blagega, dobrodušnega značaja so ga vsi cenili. Veljal je za vzornega gospodarja in je kot tak zavzemal vsikdar odlično mesto med industrijci, obrtniki in posestniKi. šaleške doline ter v soštanjskem občinskem odboru, katerega član je bil dolga desetletja. V vojni je izgubil oba starejša sina in zeta. Pogreb uglednega moža bo danes ob 16.30 na šmihelsko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Smrt delavnega primorskega rojaka. Predzadnjo nedeljo so položili k večnemu počitku na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani g. Simona Skrlnjarja, moža lani v decembru preminile tržaške narodne ln socialne delavke Marije Skrinjarjeve. S pokojnikom je izginila iz vrst stare slovenske garde markantna osebnost, ki jo bodo zelo pogrešali. Po rodu je bil pokojnik iiz Povirja pri Divači. Bil je kremenit značaj, obenem pa blaga duša. Do zadnjega je ohranil življenjsko vedrino, optimizem m dobro voljo. Bodi mu časten spomin!
♦	Nov| grobov!. V Zeleni jami je umrl upokojeni železniški nadrevident g. Ljude-vit Vencajz. Pokojnik je bil tudi -v javnosti znan kot zelo agilen mož, ki je svoj-čas nastopal tudi v političnih bojih, zadnja leta pa je bil delaven v stanovskih in drugih organizacijah, zlasti na strani najemnikov. Pogreb bo danes ob 16. iz Prešernove ulice 7., v Zeleni jami k Sv. Križu. — Na Blokah je umrl dijak Drago Z a-
bukovec in bo pogreb danes ob 17._V
Kamniku je včeraj umrla gospa Ivanka Rupnikova, vdova nadučiteljeva. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 17. spremili k večnemu počitku na Žalah. — V Mostah je umrl g. Josip Skala, upokojeni žel nad-sprevodnik. Pogreb bo danes ob pol 18. iz Koroščeve ulice 15. k Sv. Križu. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Naše ladje v tujih vodah. BokeSka plovidba je ugotovila netočnost vesti tržaške radiopostaje o nesreči našega pa-robroda »Anton >Ivovič«. Nesreča naj bi se bila zgodila pri Sv. Marija 0'tranto hi Qe radio-postaja v Trstu dala vest v nedeljo ob 8. zveečr. Parobrod >Anton Ivovič« pa je normalno krenil iz Sušaka ob 7.30 istega večera ln se tako nesreča njemu nI -mogla pripetiti. Parobrod »Ljubica Matko-vič« pa je v tuniških vodah rešil dva mornarja neke italijanske ribiške ladje, ki se je potopila med hudo nevihto.
« Ribiška sreča. Ribiči iz obmurskih vasi v Medmurju so te dni vjeli soma, ki je tehtal 14 kg ter meril nad meter. Dobili so redki eksemplar z mrežo. Neki mesar ga je razprodal po 10 Din kg.
» Zanimiv spomin na nekdanji denarni promet. Sarajevski gostilničar Jakov Milinkovič je našel med starimi spisi 92 let staro pismo, ki ga je pisal ugledni sarajevski meščan, pokojni Manojlo Jeftano-vič, stari oče sedanjega predsednika mestne občine. Pismo je bilo namenjeno nekemu Jeftanovičevemu prijatelju v Tuzlo, nosil pa ga je oče Jakova Milinkovi-ča, ki je bil pni Jeftanoviču v službi. Pokojni Jeftanovič je po svojem služabniku s pismom poslal v Tuzlo tudi 27.483 avstrijskih kovaucev-grošev, da bi jih v Tuzli zmenjali v zlatnike. Zaradi roparskih napadov so bila potovanja tedaj zel0 nevarna in je pokojni Milinkovič prenašal veliko zalogo grošev v vrečah s — čebulo. Ker je stari Milinkovič trgoval s čebulo in je bil s takimi tovori večkrat na potu, se razbojniki zanj niso zmenili, ln je tako srečno izvršil poverjeno nalogo.
♦	JRKD Dolenji Logatec. Za drevi ob 20. je sklican članski sestanek v gostilni pri škerlju. Podano bo poročilo o političnem in gospodarskem položaju.
♦	Objave SPD. V četrtek 11. t. m. ob 11. se bo vršila blagoslovitev spomenika pokojnemu Mullerju iz Monakoveea na pokopališču v Mojstrani. Vabimo članstvo, da se v čim večjem številu udeleS, t^ga odkritja _ SPD je prejelo .pritožbo, da t.vist: kriče in ukajo po lovskih ravlriih. Naj v bodoče to opuste!
♦	Delabov »Hlapec Jernej« t Zagreba. Rad-nička komora v Zagrebu je povabila »Delavski oder« in govorni zbor »Svobode«, da gostu ie v zagrebškem gledališču 13. t. m. s kolektivno dramo >Hlapec Jernej«, katero je po povesti Ivana Cankarja vpodobil režiser Ferdo Delak. Za to gostovanje ie režiser Delak zbor znatno oovečal
•	Tovarna špirita v ognju. V Skopju je v nedeljo popoldne zgorela do temelja tovarna špirita, lastništvo podjetnika Tase Pot) - Antoviča tn njegovih sinov. Ta tovarna je bila v središču Skoplja blizu Trga ost obojen j a. V to podjetje ie bilo vloženo mnogo denarja, zavarovano pa Je biJo pr! društvu »Sava« za pol milijona Din in trdijo sedaj lastniki, da znaša škoda še najmanj enkrat toliko. Pri tem velikem požaru le b!la edina sreča ta. da ie nastal sredi dneva, ker bi drugače pri vsej viiemi gasilcev ogenj priSel tndi na druga poslopja živahnega in kar se tiče
za
Slatinske/aMefe
hujšanje odstranijo vso preobilno iolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAIIOVEC,Ljubljana
zgradb tesnega mestnega središča. Gasilci so velik požar sicer lokalizirali, tovarne pa niso mogli rešiti zaradi velike množice zelo gorljivih snovi. Iz skladišča so rešili sicer mnogo zabojev, v katerih so bile za eksport pripravljene steklenice konjaka in drugih žganih pijač, vse drufio pa je zapadlo plamenom.
• Z avtom v kravjo vprego. Neki avstrijski trgovec z živino je obiskal z avtom Ljutomer. Na povratku pa je imel hudo nepriiiko. Na Kamenščaku je srečal kravjo vprego posestnika Ficka, ki je pravilno vozila na desni strani. Avstrijec pa je pozabil na našo prometno določbo ter je vozil s precejšnjo brzino po levi strani ceste. »In nesreča je bila tu. Zapeljal je v krave ter eno usmrtil, drugo je pa laže poškodoval. Polomil je posestniku tudi voz. na avtomobilu pa je po vrhu stri šipo, poškodoval hladilnik ter zvil blatnik. Oje voza je na srečo zadel v avto, tako da je obtičalo med dvema potnikoma, sicer bi bila nesreča še večja. Pozab!'lvi vozač je kmetu plačal za kravo 1500 Din odškodnine, prav toliko za polomljeni voz, 3000 Din pa ima škode na lastnem vozilu. Po vrhu ga Je ,politično oblastvo kaznovalo zaradi neprevidne "vožnje s 180 Din V celoti je bil torej izlet v Liiutomer zeio drag.
SANATORIJ
DR. SCARPATETTI
WetzeIsdorf bei Graz
za živčne in notranje bolezni ter rekonva-lescente. Moderno urejen, s centralno kurjavo, tekočo mrzlo in toplo vodo. Zdravilišče in trebušne kopeli, diatermlja itd. Ugoden kraj za odpočitek. Cena od 9 S naprej.	9423
• Dobovski vlomilci razkrinkani. Ko je
nedavno jutro trgovec Kovačič v Dobovi odprl trgovino, je začuden zrl y prazne predale, ki so bUi prejšnji dan sveže založeni z m anu f akt urnim blagom. Preko noči so tatovi odnesli za 50.000 Din plena. Do njega pa so prišli z »lomom skozi zamreženo dvoriščno okno. Težko de bilo sklepati kaj pravilnega o tatovih, toda po agiLnosti dobovskih orožnikov pod vodstvom komandirja župnika in pravočasni obvestitvi sosednje postaje v Savskem Marofu je bila odkrita prava sled za tatovi. Našli so jo v vasi Hrastini pri Mariji gorici. Tatinska družba je že delj časa prodajala razno ukradeno blago po izredno nizkih cenah kar sredi gozda, v Črnem bregu. Maski,ran bandit s karabin-ko poleg sebe je izrvrševal to delo, neka ženska pa mu je donašala hrano. Ko so orožniki primerno trdo priijeli kupce, so priSli tudi do tatov samih, že drugi dan so našli preceij ukradenih stvari pri osumljencih in so po numeraclji spoznali, da je več tega last trgovca Kovačiča. Ostala zaloga pa je pričala, da ima tatinska družba na vesti še več takih tatvin. Sodijo, da je drrnž^a štela 10 do 14 ljudi, od katerih so prvo četvorico polovili takoj drugi dan, a tretji dan ie drugo četvorico. Vsi so bili odpeljani v Celje. Ob izsleditvi te tatinsko-roparske družbe se je vse oddahnilo in bomo nekatere zanimivosti še .poročali.
Svetovni patent. Samo
1
mmntm® mllfenje
s »HABO« milom za britje. Zahtevajte brezplačne vzorce »Erika«, Su-botica.	10890
•	Nevarna trojica. »Iz Višnje gore nam poročajo: Te dni sta se pojavila v naših krar jih 22 letni Lojze W. iz Brežjega pri Gabru itn 40 letni Lojze K. iz št. Vida pri Stični. Oba Loozka sta se proti večeru utaborila v gostilni pri Kamenčanu in se zabavala do policijske ure. Naslednji dan je lastnik gostilne opazil, da mu je izginilo kolo, ki se je prej nahajalo v veži. Orožniki so začeli oba tujca zasledovati ln so au zasačili na Plivski, 10 km od Višnje gore, kjer se jima je vozilo pokvarilo. Seveda so (j<u aretirali in nato po poizvedbah še dognali, da sta oba Lojzka bila s pajdašem N. F. :iz Stične, ki je 3. t. fn. oropaj neko samotno bivajočo revo v vasi Potoku, katero je napadel z nožem ln pištolo. Preiskava, ki se zdaj vrši v Novem mestu, utegne dati še prav presenetljive ugotovitve o delovanju te trojice. V višnjegorskem okolišu je zadnje čase opažati precej prijateljev tuje lastnine. Na orožniški postaji imajo zaplenjeni dve »Puehovi« kolesi brez številke in pa kolo »Kinta« s tovarniško številko 276.204.
•	Zasledovan slepar. Pred nekaj dnevi se je pri poslovodji Jadransko-posavske čevljarne v Kranju predstavil mlad, eleganten moški za ekonoma finančne direkcije v Zagrebu Josipa Tomiča. PriSel se Jh pogajat! za nakup 5000 parov čevijev Iu sta sa res tudi pogodila. Naslednji da.n bi mera- neznanec položiti 5000 Din kavcije in sta se s poslovodjo odpeljala na kratek Izlet na Bled. Neznanec Je sicer krzal denar, vendar Je bil poslovodja ka-valii In je plačal račune sam. Zvečer se je »ekonom« oglasil v hotelu »Stari pošti«, kjer se je pa vpisal za Franja Novo-selca. Naslednje jutro je Izginil. Sleparja zasledujejo In sodijo, da Je mož neki navihan Ljubljančan.
•	Strašen zločin pijanega očeta. V okolici Velikega Bečkoreka je delavec Ica žikič v pijanosti zadavil svojega par letnega sina. žikič se Je že pred tedni skre-gai s svojo življenjsko družico, s katero sicer nI bil poročen, pa je vendarle že r njo živel več let ter tanel par otrok. Ko sta se zadnji« hudo skregala, Je par dni popival, potem pa je proti večera pij8 o prišel v skupno stanovanje, kjer so bili samo otroci brez matere. V svoj! pijanosti je začel divjati In so se starejši otroci razbežaii na vse stran!, najmlajšega pa
je od pijače popolnoma razdivjani mož zadavil, potem pa se vlegel na posteljo *n zaspaL Nekaj ur pozneje »a Je našla teoa poleg mrtvega otroka Orožnikom je nesrečni pijanec zatrjeval, da ae aploh ničesar ne zaveda.
•	že stari Rimljani so spoznali vrednost p^ave telesne nege in kulture, ki je dane« splošne znana in se vsi poslužujejo »ploS-no znanih sredstev moderne kosmefčne industrije. Samo prava nega nog še ni dovolj popularizirana ter se mnogi še vedno poslužujejo sredstev po vzoru svojih prednikov. Preizkusite že vendar enkrat Burgit-kcpel in obliže, pa bosle ieneaale-n: zaradi priletne in sisurae učinkofitosti tega sredstva.
•	Lysoform, prijatelj žena
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In ftkrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz LinMJssie
u_ Vojaški obvezniki, ki so pristojni t
Ljubljano in so svoje vojaške knjižice oddali v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, pa jih doslej še niso dobili vrnjenih, se .pozivajo, da pridejo najkasneje do 12. t. m. ponje. Po tem roku ae bodo oddale vse preostale knjižice pristojnemu vojaškemu oblastvu, ki bo pozvalo prizadete obveznike na zagovor in jih občutno kaznovalo po vod. kaz. zakonu.
u— Preselitev mestnega dohodarstvene-ga urada. Pred 32 leti je bilo postavljeno na oglu Gospo&vetske in Bleiweisove ceste majhno poslopje, kamor so 6tlsnih mestni dohodarstven urad. Res je btl skrajni čas, da so dali uradu primernejše prostore. Sedaj se je urad preselil t Kre-sijo. Vhod v urad je s Pogačarjevega trga v I. nadstropje. Tu ima urad udobnejše prostore. Malo poslopje ob Gosposvetski cesti bodo ta teden podrli, ker zgrade na mestu Delavski dom.	«
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes 9. t. m. in t sredo 10. t. m. vaji mešanega zbora za nastop v četrtek 11. t. m. v radiu. Vabimo vse pevke in pevce, da se teh vaj in nastopa polnoštevllno udeleže. V nedeljo 14. t. m. bo Jerebova proslava v Litiji. Pozivamo naš pevski zbor, da se Je po možnosti udeleži. Polovična vožnja. Vlak vozi iz Ljubljane ob 13.43, povratek iz Litije z vlakom ob 21.12.
u— Belokrajinci! Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani bo imelo v sredo 10. t. m. ob 20. sestanek v gostilni »Aškerčeva klet« v Aškerčev! ulici št 1. Člani in članice naj se sestanka gotovo udeleže.
u— Društvo »Tabor«. Pevski odsek trna skupno pevsko vajo drev.i ob 20. Vsi ln točno!
u— Nesreče na mostu v Črnučah se ponavljajo, ker je na nJem mnogo perelib dtak s luknjami, da se človek prav lahto v nje vgrezne ter si zlomi no**» sli pa se drugače poškoduje. Prejšnji teden so morali r^rele deske razsekati, da so !z njih osvobodili nogo neke ženske, včeraj zjutraj pa se Je na enak način poškodovai čevljarski moister g. Ivan TaJč, k; se ,'e moral zateči k zdravniku. Malo je manjkajo. da si ni zlomil noge.
n— Razprava o uboju orožnika na Jezerskem. Pred kazenskim senatom deželnega 6odišča ee bo danes ob 9.30 pričela glavna razpraiva proti trem fantom, ki so obtoženi: dva uboja orožnika kaplarja Stojana Narančiča na Jezerskem, tretji pa je soobtožen javnega nasilja napram omenjenemu orožniku. Tragični dogodek, o katerem je »Jutro« poročalo, se je pripetil 3. julija letos pomoči pred Grabnar-jevo gostilno na Zgornjem Jezerskem.
n— Drzen vlom v denarni zavod. V soboto ponoči je opazil uslužbenec Zavoda za zaklepanje Ivan Leskcuvec v Tavčarjevi ulici št 1, da je bilo vlomljeno v prostore Kir.etokega posojilnega doina. PoJrcija je ugotovila, da je vflo.miJec prišel v notranje prostore na ta način, da fe <fv*gin* pri zadniiem vhodu rolo, naflcar je izrezaJ pri drugi'h vratih oba lesena vložka, pozneje pa rolo zopet pritrdil z vijalkom, da se je nemoten spravil na delo. Skušal je navrtait! blagajno, a se mu je zlomil sveder. Mož je
od§et praznih rok.
u— Dancing v hotelu »Tivoli« dnevno do jutra. Pester program.
Iz Celja
e— Pevski koncert v parka. Dragi letošnji pevski koncert v mestnem parku, ki ga je v soboto od 20.30 d<o 22. priredil moški zbor celi<s(ke »Svobode« pod vodstvom pe-vovodije g. Cirila Preglja, je bil zopet dobro obiskan in ie uspeil v vsakem pogledu. Z!bor, ki šteje nad 40 pevcev, je zapel več slovenskih, hrvatskih in ruskih pesmi ter slovaško »Teče voda, teče«. V »12 razbojnikih«, je pel baritonski solo g. Kobula, v »Večernem zvonu« tenorski solo g. Reber-nak, v »Rdečem sarafoniti« in pesmi »Teče voda, teče« pa tenorski solo g. Tete. Pevci so morali ponavlijati tri pesmi. Zbor je izenačen, dobro izvežiban in prožen. Občinstvo je sprejelo vsako pesem z živahnim odobravanjem.
e— Dobrodelni koncert r prid slepemu celjskemu skladaiteliitt g. Edvardu Iivterber-gerju, ki ga je priredža celjska želeeničar-ska godba pod vodstvom g. Petermana v nedeljo od pol 11. do 12. dopoldne v mestnem parku, je privabil mnogo poslušalcev, ki sta jih spored in izvajanje zelo zadovoljila. Orkester je izvajaj po večini konipo-zacije g. Interbergerja, ki so v dobri reprodukciji izzvale mnogo pohvale.
e— »Sočin« družabni večer v soboto pri »Skalni kfleti« ie bil dobro obiskan te je potekel v najboljšem razipoloženju. Na spored« so bile recitacije, šaijSvi nastopi, petje, godba in pies. Aranžma je bil posrečen in je mnogo pripomogel uspehu.
e— Steklarska zadruga je preložMa svoj redni letni občni zbor od 15. na nedeSo 28. t m. Občni zfbor se bo vrša ob 8. sfa-traj v hotelu »Pošti«.
e— Obupno dejanje mladega delavca in razne nezgode. 21-letni Ivan K., delavec v Levcu pri CeJjn, sa je v nedeljo 7. t m. okrog H. dopoldne doma po nekem prepiru v razburjenosti zasadiH nož v levo stran prsi tik pod srcem. Prepeljali so ga z reševainim avtomobilom v ce^sko bolnico. Njegova poškodba je nevarna. — Ko se jc vozil 26-1 etm i slikar Ivan Vanovšek iz Št Janža pri Velenju v nedeJjo okrog 20. s kolesom proti Levcu. je privozil po cesti neki motocikMst ie Celja. Vanovšek je trčil s kolesom r motorno kola. Pri padca
Kis
za vlaganje sočivja v zalogi Drogerija KANC, ŽidOVSka lil«
se je poškodoval po g^avi rn so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. — 44-letna posestnikova žena Ana Rcmi-hova s Svetia se je doma polila s kropom in se poparila po gornjem delu telesa. Na Anskem vrhu pri Celju ie padla 8-letna Elizabeta Rojčeva v nedeljo z gugalnice in si zlomila desno nogo. V Velenju je padel 6-letni Jože Obu doma s klopi na tla in si zloma desno roko pod komolcem. Tudi ti ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
e— Danes je zadnji dan za obeiovo aH nakup srečk drž. razredne loterije. Ker se je žrefbairje že pričelo, si še danes dopoldne nabavite nove srečke v podružnici »Jutra« v Kocenovi u&ci!
Iz Maribora
a— San»torij ra tuberkulozne, V nede-ljo je posebna komisija prometnega ministrstva, obstoječa iz načelnika Laze Djor-djeviča, sanitetnega nadzornika dr. Do brodolca, članov podpornega fonda Jokšiča in Jankoviča ter docenta, primarija dr. Matka pregledala neko veleposestvo v celjskem okraju, v kolikor prihaja v poštev za sanatorij za tuberkulozne železničarje. Pričakovati je, da bo to vprašar.je kljub težikim časom ugodno rešeno.
a— Prva nočna nogometna tekma bo drevi v Ljudskem vrtu na igrišču ISSK Maribora. Srečata se avstrijski amaterski prvak GAK iz Gradca in ISSK Maribor. Začetek je ob pol 9. Na igrišču bo igrala godba.
a— Odhod tretje sfcoptne na letovanje na počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorja bo v četrtek 11. t. m. z vlakom ob 14.20 <Jo Slovenske Bistrice. Otroci se zbero ob 14. prsd glavnim kolodvorom.
a— Poroka. Včeraj dopokine ste se poročila v frančiškanski cerkvi Franc ML klavc, učitelj in gdč. Lidija Grošljeva. učiteljica. Bilo srečno!
a— Konknra Kmetijske etoportne zadruge. O imovini Kmetijske ekspertne sadru-ge je razglašen konkitrz. Za upravitelja komkurzne mase je okrožno sodišče imenovalo odvetnika dr. Maksa fenuderla. za konkurznega sodnika pa dr. Frana Končo. Prvi zbor upnikov pri tukajšnjem okrožnem sodišču bo 23. t. m. ob 10. dopoldne, terjatve pa se morajo prijaviti do 80. septembra. Po razpisu konkuraa je sodišče * selo težavnem položaju. Evosedaj se je namreč prijavilo že nad 20 tisoč upnikov, ki terjajo od zadruge nad 24 milijonov dinarjev.
a— Beg iz žMJenJa. V soboto dopoldne ee je ▼ Radvanju obesil 421etni vlakovcdia Josip Kolar. Ko so ga naSH obešenega, na oknu, je bil že mrtev. Vse prizadevanje, da bd ga spravila k življenju, je bilo zaman. Kaj ga je pripravilo do obupnega koraka, ni mano. Pokojni je zapusti! ženo tn dva nepreskrbljena otroka.
a— Britje 2, striženje 4 Dtn. Fr»nk» !V"n«ka 8.
Z Jesenic
s— Vetlko zborovanje narodnega delavstva. V nedeljo dopoldne je imela Narod« na strokovna zveza v Sokolskem <kmru javen shod, katerega se je udeležilo okrog 200 delavcev in delavk. Zborovanje je otvoril predsednik g. Franc Kralj, Li je pozdravil odposlanca NSZ gg. Rudolfa Juvarsa in Ivana Rupnika iz Ljubljane, zastopnika kranjske podružnice NSZ g. CSglerja, župana 2abkarja ter vse prisotne zhororalce. Besedo je povzel g. Rudolf Juvan. za njim pa gg. Rupmik m Janko Ravnik. V imenu krajevne organizacije JRKD je zborovalce pozdravil g. Ivan Marko v ič, v imenu sre-ske organijacije m jeseniške mestne občine pa njen predsednik župan g. Žabkar. Vsi govorniki so poročali o položaju de, Lavstva, predvsem pc o brerpos-elnosti. starostnem zavarovanju in drugih važnih delavskih vprašanjih, umavičene pritožbe pa so i znesli zaradi uvedbe trošarine na električni tok m povišane trošarine na sladkor, kar bo zopet najhuje prizadelo delavstvo.
s— Velikodušen dar. Ga. Mageriova, vdova po blagopokojnem ravnatelju meščanska šole na Jesenicah, je podarila krožku prijateljev Francije zbirko leposlovnih franoo-skih knjig, ki bo znatno povečala skromni obseg krožkove knjižnice. Za ta dar se ii krožek najlepše zahvaljuje, stavijajoč njen čin kot odličen zgled drugim v posnemanje.
Iz Novega mesta
n— Odlikovanja so bila izročena štiri rit zaslužnim novomeškim gasilcem. V nedeljo okrog pol 11. se je začel formira-ti prud orodjarno sprevod, ki so se ga udeležila budi so6edna društva iz okolice z župnim načelnikom Karlom Jevščkom na čelu. Strumna gasilska četa je odkorakala z godbo pred magistrat, nakar so se podali v sejno dvorano. Po lepem nagovoru društvenega načelnika g. Mikoliča je tajnik Fran Kočevar prečital odlok o odlikovanju, nakar je sreski podnačelnik g. Anton Kraj-šek pripel zlate kolajne za državljanske zasluge Andreju Jarcu, Josipu Jereletu ;n Ivanu Reclju, Rihardu Tvrdemn pa srebrno kolajno. Za odlikovanja se je zahvalil g. lVrdy, nakar je odlikovancem čestital župan dr. Režeik, ki je obenem pozv.al mlajše, naj zvesto sledijo zgledom starejših. V imenu gasilske župe je čestital župni načelnik Jevšček, v imenu članstva pa poveljnik društva Fran Reitz. Izredno lepi svečanosti je prisostvovalo tudi številno ofecinetvo. S trikratnim vzklik Tn na čast Nj. Vel. kralju je bila lepa svečanost zaključena. Na Trgu kraljeviča Petra se ;e nato ponovno razvil sprevod za obhod po mestu. Popoldne je bila na Vin d išarje vem vrtu prijetna zabava, pri kateri je sodelovalo novomeško godbeno društvo pod vodstvoma g. Golobica.
Iz Ptufa
J— Lep sprejem gojencev vojne akademije. V nedeljo 7. t m. je prispelo v Ptuj z osebnim vlakom ob 18. 70 gojencev vojne akademije iz Beograda s komandantom kapetanotn g. GJobočnikom. Na peronu n zunaj postajnega poslopja se je zbrala velika množica Ptujčanov in pozdravljala vojaške akademike. Med drugimi sta sprejeli gojence todi častna četa tukajšnjega pontooirskega polbataljona 6 komanda'v tom majorjem g. inž. Sarcern in celotn'm oficirskim zborom in mestna godba, ki ie ob prihodu vlaka zasvirala koračnico. Takoj po r&jxxrtu se je razvil sprevod, m če-
ju mu godba, ki je odkorakal ▼ vojašnico, kjer so gojenci nastanjeni in ostanejo v Ptutju na enomesečni praktični vežbi na Dravi. Iskreno pozdravljamo naše mlade vojaške akademike v naši sredi in jim želimo, da se v našem starozgodovinskem mestu kar najbolje počutijo.
j— Preprečen požar. V nedeljo zjutraj je zapazila neka gospa, da se vali iz dvorišča veletrgovca g. Krakerja na Florjan-skem trgu gost dim. o čemer je takoj obvestila policijo. Službujoči stražnik se je takoj podal na lice mesta. Vnel se je bil lesen zaboj za odpadke. Ogenj so z lahkoto pogasili.
Iz življenja na
ST. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Komandir orožmiške postaje g. CvetkoviČ je premeščen na Zidani most. G. CvetkoviČ in njegova soproga sta bila pri nas zelo priljubljena in sta pridno sodelovala pri Sokolu. Prav tako sta bila njuna 6inova redna gosta telovadnice. Ga. CvetkoviČ je mnogo sodelovala pri 6okolskih in drugih nacionalnih prireditvah in jo bo naši društveno življenje težko pogrešalo. Cvet-kovičevi rodbini želimo na novem mestu vse najboljše.
Gospodarstvo
Naše denarne razmere
ii.*)
Kreditna politika Narodne banke.
Kakor smo v prejšnjih izvajanjih pokazali, je pomanjkanje gotovine, ki se kaže v prometu, posledica okolnosti, da je naš obtok bankovcev, ki zares krožijo, zelo majhen, ker je precejšen del izdanih bankovcev tesauriran ali na drug način od*egnjen prometu.
Narodna banka je letos sicer razširila kreditiranje, vendar to ni olajšalo kreditne situacije, ker je banka zopet vzela iz prometa novčanice, izdane na podlagi tega razširjenja kreditiranja, in sicer v zvezi z Izdajo blagajniških bonov. Vpliv iziajan^a blagajniških bonov na kreditne razmere v naši državi bi bilo treba podrob ie».e proučiti.
Blagajniški boni Narodne banke
Z izdajo blagajniških bonov je Narodna banka pričela šele tik pred koncem pret. leta, in sicer na podlagi novega zakona u Narodni banki (čl. 12., točka 2.), ki pooblašča banko, da sme v svrho zmanjšanja svojih žirovnih obveznosti mobilizirati državne obveznice, ki predstavljajo preostanek starega državnega dolga, v obliki vrednostnih papirjev na največ 3 mesece. Ti vrednostni papirji (blagajniški boni) nosijo obresti (5—6%) in iih Narodna banka lah-l-.o proda le denarnim zavodom (v komadih preko 250.000 Din). V smislu člena 4. pogodbe med državo in Narodno banko zaračuna Narodna banka obresti, plačane na te bone, državi v breme.
Emisija blagajniških bonov Narodne banke je pomembna za naše kreditne razmere Ima svoje dobre pa tudi slabe strani. Ker žirovne vloge pri Narodni banki ne nosijo, kakor znano, nobenih obresti, so se jugoslovenski denarni zavodi v veliki meri po-služili možnosti povsem sigurnega in obenem obrestonosnega nalaganja svojih likvidnih sredstev v bone Narodne banke. Za Narodno banko na je bila izdaja bonov znatna olajšava, ker je povzročila zmanjšanje žirovnih vlog. za katere mora držati v enakem razmerju zlato in devizno kritje, kakor za bankovce.
V stvari pomeni emitiranje blagajniških bonov, da Narodna banka ne daje novih kreditov na breme obtoka bankovcev, temveč iz denarnih sredstev, katere dobiva na razpolago od onih denarnih zavodov, ki ku-nujejt bone. Danes znaša skupna emisija bonov za okrog 800 milijonov Din. To pomeni, da ima en del naših denarnih zavodov samo v obliki bonov za 800 milijonov Din kratkoročnih denarnih sredstev, ki so bila preko Narodne banke dalje posojena državi in dragim denarnim zavodom.
To nam potrjuje tudi gibanje odgovarjajočih postavk v izkazih Narodne banke od konca pret. leta, kakor sledi (v milijonih Din):
31.12.1931 31.7.1932 menična posojila,
lombard	2252 2397 + 145
avans. gl. drž.
blagajni	—	600 "+ 600
posojila
2252
2907 -t- 74.-i obveznosti z rokom 681 1429 + 748
Od konca pret. leta se je skupna vso-a meničnih in lombardnih posojil Narodne banke (skupaj z avansom, ki ga je glavna državna blagajna izkoristila do celotre vsote G00 milijonov Din), povečala za 745 milijonov Din: istočasno pa so se obveznosti Narodne banke z rokom (v tej postavki se knjižijo obveznosti zaradi izdanih blagajniških bonov) povečale za skoro isti znesek, namreč za 748 milijonov. Novčanice. ki so bile izdane t zvezi z novimi krediti, so teror po kratkem krogotoku pritekle preko denarnih zavodov nazaj v Narodno banko v obliki vlog na blagajniške bone. Razširjeno kreditiranje ne more torej pri tem sistemu povzročiti nikake olajšave v denarnem obtoku. Znto je ta sistem vsekakor deflacijonističen.
Država ?e svoj kredit pri Narodni banki izčrpala, zato bo v bodoče, če se bo ta praksa nadalievala. gornji krogotok denarja prišel bolj v prid gospodarstvu. Nove emisije bonov bodo predvsem omogočile novo razširjenje meničnega in lombardnega portFelja. Vprašanje pa je, ali kaže lo prakso v dosedanjem temou nadaljevati.
Za gospodarstvo bi bilo gotovo koristneje. če bi denar, izdan na podlagi razširjenega kreditiranja plodonosno krožril in če ne bi zopet romal preko blagajniških bonov nazaj v Narodno banko. Vsekakor pa i1" značilno za naše kreditne razmere, da 'ma del jugoslovenski h denarnih zavodov naloženih v bonih Narodne banke za n.ič manj kakor 800 milijonov Din denarnih sredstev in da se ti denarni zavodi zaradi previdnosti ne morejo odločiti za plasiranje tega denarja v gospodarske posle.
To postopanje denarnih zavodov je v znatni meri posledica sistema kreditne politike Narodne banke. Ž-e pred dvema letoma. ko se je zlasti v beograjskih listih mnogo razpravljalo o »nezaposlenih milijardah", ki jih denarni zavodi drže brezplodno, je bilo ugotovljeno, da si morajo banke same držati likvidnost, ker jim Narodna banka ne nudi kakor v drugih državah večje možnosti za reeskompt menic. Mimogrede naj povemo, da je razvoj lanskih dogodkov dal denarnim zavodom prav. Kaj bi bilo lani v ppletju, ko bi denarni zavodi sledili raznim pozivom, da plasirajo one »nezaposlene milijarde« sd ie težko predstavljati.
Po izkušnjah, ki »o jih denarni zavodi dobili lani v avgustu, ko je Narodna banka izdala oni, že ponovno kritizirani ukrep, s katerim je ustavila vsako nadaljnie eskomptiranje na račum odobrenih kreditov, jim danes ne moremo očitati, če gledajo predvsem na svojo likvidnost, saj v primeru stiske ne morejo računati na za-<»lombo pri Narodni banki. Neprimerna kre-
*) Glej > Jutro« od 6. avgusta.
ditna politika Narodne banke se danes maščuje. Kreditov ni, ker jih zavodi, ki imajo razpoložljiva sredstva iz previdnosti ne da-iejo, drugi zavodi pa jih ne morejo dati. Tako je razumljivo, da imajo danes denarni zavodi 800 milijonov Din v bonih Narodne banke in okrog 400 milijonov na brezobrestnih žirovnih računih pri Narodni banki, ne glede na večstomilijonske zneske, ki jih imajo pri Poštni hranilnici in ne glede na gotovino, ki jo držijo v blagajnah. Da tak zastoj kreditnega poslovanja prav neugodno vpliva na vse gospodarsko življenje m treba še posebej dokazovati, zlasti v času, ko je država dolžna znatne zneska za izvršene dobave, ki so zlasti veliki v d rav sik i banovini, kjer znašajo okrog 200 milijonov I Mu.
Morda bi bilo bolje, da bi posredovalno vlogo med denarnimi zavodi, ki imajo odvisna denarna sredetva in onimi, ki imajo premalo sredstev, pr&vzela kaka druga, četudi državna institucija, zlasti ker bi pri tem lahko odpadla vsaka obremenitev države za obresti, kakor je to pri blagajniških bonih Narodne banke
Obresti blagajniških bonov na breme države
Da država nosi breme obresti za bone Narodne banke je sploh težko utemeljiti, kajti denar, ki ga prejme Narodna banka pri plasiranju blagajniških bonov, ta isti denar posodi Narodna banka naprej v obliki m Uličnih in lomihardnih posojil, pri katerih računa 7.5 odnosno 9 odst. obresti. Tudi če bi Narodna banka iz svojega plačevala obresti za bone, bi še vedno imela lep zaslužek v razliki obrestne mere, ki znaša (če vzamemo za podlago 5 odst. obrestovanje bonov) 2.5 do 4 oust.
Država sicer ne plača teh obresti iz tekočih sredstev, vendar se na ta način bree prave potrebe povečuje njen dolg prj Narodni banki. Ne gre tu za malenkostne zneske. Pri skupni emisiji blagajniških bonov od 800 milijonov Din znašajo 5 odst. obresti že 40 milijonov Din na leto, to je približno toliko, kolikor znaša v normalnih letih udeležba države na dobičku Narodne banke.
V zakonu predvideno ptasiramje Magaj-aškiih bonov pride v poštev le v času napetih kreditnih razmer. V takih časih pa imajo novčanione banke itak največje dobičke. Če računamo, da bo letos znašal skozi vse leto menični portfelj povprečno 2000 milijonov, tedaj bo imela Narodna banka pri obrestni meri 7o odst. od meničnih obresti 150 milijonov Din dohodka; pri povprečni višini 300 milijonov Din lombardnih kreditov pa bi znašal dohodek od lombardnih obresti 27 milijonov. Letos bo torej Narodna banka prejela vsega na obrestih skoro 180 milijonov Din. dočim je v zadnjem normalnem letu 1930. prejela za te obresti le 84 milijonov.
KredHna pofitfka Narodne banke
Res je, da ima Narodna banka hudo ve-z-ane roke, in sicer zaradi neelastičnih pred-pbov o kritju, s katerimi, kakor smo že prej omenili, samo steriliziran ves ogromen blok zlatih in deviznih rezerv, temveč je postavljena tudi meja kreditiranju. Zaenkrat pa je navzlic temu možno zboljšanje razmer pri kreditiranju od strani Narodne banke, vsaj v toliko, da se krediti pravičneje ra?dele. teko da se dajo tam. kjer je potreba največja in se eventualno vzamejo tam. kjer potreba ni tako nujni. Upoštevati bi bilo treba predvsem potrebe denarnih zavodov. Za primer naj navedemo, da so imele la?ii ob koncu leta »trgovske firme, ki se baviijio z uvozom« za 114 milijonov D>n izkoriščenih kreditov, dočim so izvozne tvrdke imele le 125 milijonov. Mislimo, da so v današnjih	krediti Narodne banke za financiranje uvoza docela nepotrebni.
Prva skrb Narodne banke bi morala biti trenutno ta, da s pravilno razporeditvijo kreditov pomaga docela likvidirati sedanje omejitve v pogledu razpolaganja z vlogami, kaijtti dokler ne bodo vsi denarni zavodi v redu funkcijonirali. nj misliti na normalizacijo denarnih razmer v poslovnem prometu.
Narodna banka se mora zavedati, da te pomoči ne more deliti po starem ključu. Dravska banovina ki ima 3 ln pol milijarde hranilnih vlog, se v normalnih Saših ni mnogo posluževala kreditov pri Narodni banki, zato pa danes potrebne čotovo 3 krat toliko pomoči, kakor kaka druga, četudi več.ia pokrajina, ki ima le 1 milijardo Din hranilnih vlo«. kajti če je treba v dravski banovini izplačati eno desetih hranilnih vlog, j« za to treba trikrat toliko sredstev, kakor če se v pokrajini z 1 milijardo vlog izplava prav tako ena desetima vlog. Koliiko zmaša.io trenutno krediti Narodne banke v dravski banovini, nam ni znano, vemo le. da so zmašali ob koncu pret. leta le 146 milijonov.
S.
Kako bo res letos s hmeljem
Se dober teden nas loči od obiranja, hmeljarji pa še vedno ne vedo, t>ri čem sr>. Hmelj je loterija, pravijo od ene plati, M druge pa se čuje, da je vendar upanje na boljše cene. Jasno je. da večina raje verjame slednjim, zato je treba trezno presoditi, če je res kaj upanja na ugoden potek letošnje hmeliske kupčije. Kakšno je ptanje nasadov po drugih deželah, mora vedeti hmeljar, toda ni denarja, da bi poslal', kakor ored leti. evojega izvidnika v inozemstv«. Sicer je pa ta posel tudi prav resen in te težko nafti pripravnega človeka. Zato moramo zaenkrat pogledati, kaj pravijo hniM-Ijnrii posameznih držav sami o svojem hmelju
Dobre cene v letih 1925. do 1928. ie povzročila Nemčija, ko je tam peronospora
uničila »B vsaj močno pokvarila pridelek. Zadnja leta se prav uspešno borijo proti ujej, kar občutijo zlasti naši slovenski hmeljarji, ko ni več takšnega povpraševanja za nemški račun. Nemška hmeljska peronospora je bila vsa ta leta zelo važeu kalkulacijski moment v presoji vsakoletne hmeljske kampanje. Ta opora ie sedaj odpadla. Vsa poročila poročajo soglasno, da bo imela letos Nemčija za svojo potrebo dovolj lepega hmelja. Kljub temu oa kupuje Nemčija za boljša piva še vedno letno več stotin vagonov žlahtnega inozemskega hmelja, dočim slabšega lastnega izvaža. Nekaj hmelja v to svrho smo prodajali tudi mi vsako leto v Nemčijo, glavni del pa je kril Žatec.
Letos ni uprto oko hmeljarskega sveta » Nemčijo, temveč v Zatec. Tam se namreč letos hmelj kaj slabo obnaša; posebno zadnjih štirinajst dni se čuje celo iz hmeljarskih vrst, ki vedno in povsod pretirano hvalijo svoje blago, zelo vznemirljiva poročila. Zadnje poročilo češkega odbora ža-teškega hmeljarskega društva od 6. t m. piše:
Zdravstveno stanje hmelja ni posebno
zadovoljivo. Uši je dež sicer opral, da od njih ne grozi sedaj pogibelj, ni pa zaustavil rdečega pajka na peščenih tleh, ki se vznemirljivo širi. Ni izključeno, da bodo morali napadene na?ade predčasno obrati. Rjavenje, sušenje in odpadanje listja traja dalje in so hmelji ponekod žc do dveh tretjin višine goli. Panoge so sicer še zelene, vendar pa je razvoj kobul ogrožen. Na po-r javen ju listja je prizadeta polovica nasadov v žateškem okolišu. Škropljenje z modro galico je bilo izvedeno le redkokje, ker ni bilo časa zaradi žitne žetve. Na vodilnih mestih koprneče pričakujejo vpliva zadnjega dežja za razvoj kobnl: ali bodo tudi te porjavele, odnosno se bo cvet ospel ali pa zatrdel? Sicer je vreme ugodno za kobule-nje, ker je zadnje štiri dni neprestano p-Se-lo. Kakor doslej kaže rast in nastavek cvetja, bi žateški okoliš pridelal komaj 90 tisoč starih stotov. kar je proti lanskim 190.000 stotom le 47% pridelka.
Prav podobno piše tudi predsednik češkega odbora žateškega hmeljarskega društva ČernY v »Venkovu« od 6. t m. pod naslovom »Zeleni hmelj«. Tam ~!cer nravi, da je strašenje s peronosporo neumestno, vseeno pa priporoča škropljenje z galično brozgo, sklicujoč se na izjavo hmeljarska poizkusne postaie v Deštnicah, ki pravi, da se je obneslo škropljenje z galično brozgo tudi proti drugim boleznim,ki ogrožaj hmeljevo zelenost. Škropljenje je priporočalo tudi žateško hmeljarsko društvo, vendar pa so hmeljarji zaradi slabih cen malo škropili.
Bodisi, da nočejo 2ateščani priznati novo bolezni pod pravim imenom, dočim so nje-
Derii«.
Ljubljana. Amsterdam 2291.24 — 23.02.60. Berlin 1351.80 — 1362.80, Bruselj 790.24 -
794.18, Curih 1108.35 _ 1113.85. Dondon 196.08 — 197.68, Newyork ček 5672.14 — 5700.40. Pariz 222.93 — 224.05, Praga 168.45 — 169.31, Trst 290.24 — 292.84.
Zagreb. Amsterdam 2291.24 — 2302.60. Berlin 1351 80 — 1362.60, Bruselj 790.24 do 794.18, London 196.08 _ 197.68, Milan 290.84 — 292.64, New.v0rk kabel 5672.14 do 5700.40, Ne\vyork ček 5694.14 — 5722.40, Pariz 222-93 _ 224.05, Praga 163.45—169.31, Curih 1108.35 — 1118.85.
Curih. Pariz 20.1125, London 17.76, New-york 513.62. Bruselj 71.25. Milan 26.22. Madrid 41-85. Amsterdam 206.725, Berlin 122.15, Stockholm 91.50, Oslo 90, Kobenhavn 98.75, Sofija 3.73, Praga 15.20. Varšava 57.60. Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 201 — 203, za avoust 201 — 203, za december 198 — 200, 7% investicijsko 50 den., 4% agrarne 25 — 27, 6% begluške 31 do a5, 7% Blair 41 - 41.50, 8% Blair 43—4i, 7% Drž. hipotek, banka 43 — 44; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka 208 — 210.
Beograd. Vojna škoda 203, 200 zaklj., 4,"o agrarne 23.50 den., 6% begluške 34.50, 34 zaklj., 8% Blair 42.50 den., 7°/« Blair 42 bi-. 7% Drž. hipotek, banka 44 bl„ Narodna banka 4260 den., Priv. agrarna banka 214, 209 zaklj.
Dunaj. Trbovlje 18.45, Alpina - Montan. 8.35.
Blagovna tržišča
21T0.
+ ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210, potiska, 80 kg po 215 _ 217.50; moka: baška »0« franko Ljubljana plačljivo v 30 dneh po 315 _ 320. banatska po 335 do 340; koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 175 do 177.50. pri navadni voznini po 180 do 182.50.
+ Chicago. 8. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 54.25, za december 57.50, za maj 62-50: koruza: za september 33.75, za december 31. za marc 32.50; ©ves; za september 17.50, za marc 20.50:
+ Norosadska blagovna boria (8. t m-) Tendenca nespremenjena. Promet 33 vag. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednje-baška, gomjebaška. 79 kg in okolica Sombor, 78 kg 155 _ 160; baška potiska, 79 kg 157.50 — 162.50; ladja Tisa, 79 kg 160 do 165; ladja Begej. 79 kg 155 — 160; banatska, 79 kg 152.50 — 157.50; banatska pariteta Vršac. 79 kg 152.50 — 155; baška, sremska nova. 76 kg 145 - 150; banatska nova, 76 kg 142.50 — 147.50: baška nova potiska. 76 kg 150 _ 155. Ores: baški novi 120 — 125. Koruza; baška, sremska 116 _ 118; okol. Sombor 117 — 119: banatska 114 _ 116; sremska. okol Šid 120—122 Moka: baška. banatska >0g< in »Ogg< 241 do 255, »2< 220—230: »5? 200—210; >6. 185—190; >7« 150—155: »8« 100 io 105 Otrobi: baški, sremski. banatski 80—85.
S S»
U T
Pred zmago za največjo plavalno lovoriko
Pri nedeljskih plavalnih tekmah za drž. prvenstvo seniorjev je Ilirija zasedla s 56 točkami tretje mesto za Jadranom (Split) z 234 in Viktorijo (Sušak) s 140 točkami — Ocfločftev za Petrinovičev pokal bo
prihodnjo nedeJjo v Kaiiovcu
Ljubl/ianska Ilirija, ki je od zgraditve svojega modernega plavališča poleg vele-sejma od leta do leta lepše napredovala
v plavalnem športu, bo, če 6e v zadnjem hipu ne podrejo skoraj najsigumejise napovedi, slavila letos svojo najlepšo zmago od obstoja. Kljub temu, da je pričela zbirati in pripravljati svoje plavače šele pred nekaj leti, ko so obmorski klubi imeli že številne izurjene plavače v V6eh discipli-1 nah, in so do zadnjega igrale tudi sezone
ni učinki na las podobni peronospori, bodisi da je nastopila res neka nova bolezen, kakor smo jo v malem že tudi pri nas pred dvema letoma opazovali, eno je nedvomno: žateškj hmelj ne bo nosil letos zastave ne v barbi in ne v količini. Tako je dana verjetnost, da bo naš, letos tako lepo zeleni golding prevzel marsikaterega kupca, ne le za kontinent, temveč tudi za prekomorske države, ki krijejo svojo potrebo z žateški m blagom. Vse to velja seveda le sa lepo zeleno blago, drugo bo pa. kakor vsa ta leta nadprodukcije, vsekakor le težko našlo kupca.
Kakor vse kaže, bo tudi trgovina letos
bolj oprezovala in opazovala žateški okoliš, zato ne bo menda hitela pri nas že v avgustu z nakupom. Da ne bi bili naši hmeljarji zaradi nejasnega položaja v žateškem okolišu v dvomu, bi pač neobhodno morali poslati svojega strokovnjaka okrog 20. t. m. pogledat na Češkoslovaško. Vprašanje r le, kdo bi nosil stroške. Hmeljarsko društvo, Hmeljarska zadruga ali banovina? Za: deva je prav nujna in bi jo bilo čim nrej urediti.	_
Sezonsko nazadovanje zaposlcnfa v Sloveniji
Kakor smo že v zadnjem poročilu napovedali, se je gibanje zaposlenja v dravski banovini v juliju dejansko poslabšalo, kar pa je pripisati le sezonskim vplivom. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar objavil podatke o gibanju članstva, iz katerih je razvidno, da je povprečno število članov v juliju nazadovalo na 81.021 nasoroti 82.643 v juniju, 79.970 v mam 75.033 v aprilu in 73.081 v marcu, ko je bi-io do-eženo najnižje stanje. Primanjkljaj članstva v primeri z odgovarjajočimi meseci zadnjih let je še vedno nespremenjeno visok in znaša v juliju v primeri z lanskim julijem 16.625 (zadnji mesec 15.738. predzadnji 16.658). V primeri z julijem 1930 pa znaša ta primanjkljaj 30.643 (zadnji m#-sec 20.571, predzadnji 21.774).
Zdravstveno stanje članov je bilo v juliju nekaj boljše nego lani v istem mesecu. Bolnih je bilo le 2.31 odst. članov Gani 2.61 odst.). Ponovno pa se je zmanjšala pov-prečna dnevna zavarovana mezda, ki je v juliju znašala le 24.37 Din, to je za 2.20 Din manj nego lani. V juniju je znašal padec povprečne zavarovane mezde v primeri z istim mesecem pret. leta le 1.84 Din. v maju 1.76, v aprilu 134, v marcu 1.30 m v februarju 1.15 Din. Skupna dnevna zavarovana mezda je v juliju dosegla le 1,974.500 Din, to je za 619.600 Din manj nego lani.
Gospodarske vesti
= Oddaja gradbe drena^e se bo vršila potom ofertne licitacije 18. t. m- pri inž^-njerskem oddelku komande dravske divi-zijske obiasti v Ljubliani. (Os,!as ie na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
8. avgusta.
Na ljubljanski borzi se danes devizni tečaji niso več bistveno spremenili. Narodna banka ni več spremenila tečaja ca devico Curih. London je nadalje' nekoliko Dopustil, nekoliko pa sta nazadovali tudi devizi New-york in Berlin, dočim ie bil Trst čvrstejši.
Na zagrebškem efektnem tržišču 6e ie Vojna škoda zopet dvignila na 200. Trgovala se je za kaso po 200. za december na po 198. Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 41 in 41 f^. v 7% Seligmanovem posojilu po 42 in v 4% agrarnih obveznicah po 24.50.
važttio vlogo pri treningu tekmovalcev, ji bo letos z vso gotovostjo uspelo, da bo za letos odnesla splitskemu Jadranu, naj-moSnejšemu obmorskemu plavailnemu klubu, dragoceni Petrinovicev pokal. Do njega ji manjkata samo še zmagi v skokih seniorjev in juniorjev, ki sta po prijavah in formi tekmovalcev sigurno v njenih rokah.
V	soboto in nedeljo so se v Splitu vršile tekme v plavanju in vaterpolu seniorjev. Kakor smo že kratko poročali, je v seniorskem p'avanju odnesel zmago splitski Jadran z 234 toČlVami; za njim so se plasirali Viktorija (Sušak) s 140, Ilirija (Ljubljana) s 56, Jug (Dubrovnik) z 41, Beograd z 29 in Primorje (Ljubljana) s 23 točkami. V waterpo<lu je zmagal Jug. ljubljanska Ilirija pa je prišla na peto mesto.
V	podrobnem so bili nedeljski reeuHati — v samih finalih — naslednji:
1500 m prosto, seniorji: 1. Bibiča (Jug) 22:05.6 : 2. Bulat (Beograd) 22:26 (ofr«a boljša od jug. rekorda!): 3. Bonifačič (Jadran) 22:54.8 ; 4. Jeslh (Ilirija); 5. Panjkovič (Viktorija). 6. Bradanič (Jg.).
400 m pro»to, Seniorke: 1. Roje (Jd.) 6:10.7 (za pol minute boLiSe od jug. rekorda!); 2. Lam.pret (II.) 6:19 (boljše od ju?, rekorda!): 3. Bulat (B.) 6:42.3: 4. Godina (Jd.): 5. Župan (V.); 6. Ivamcič Od.).
200 m prsno, Seniorji: 1. Grkinlč (V.) 3:05.6; 2. Birimiša (Jd.) 3:06; 3. Lukačic (KSU.) 3:09.9; 4. Midžor (Jd.); 5. Sever (11.); 6. Strmac (Cone.) Prvi trije rezultati so boljši od jug. rekordov.
100 m hrbtno, seniorke: 1. Wimmer (V.) 1:33.2: 2. Laminret (TI.) 1:35.6: 3. Bulat (B.) 1:36.6; 4. Slovi,nič (Jd.): 5. Župan (V.); 6. Medanič (Jd.). Prvi trije rezultati so boljši od jug rekordov
100 m prosto, seniorji: 1. Senjanovič (Jd.) 1:02.2; 2. Vilfan (Primorje) 1:03-1; 3. Mini (V.) 1:03.8: 4. Matič (Jg.); 5. Marovič (Jd.); 6. Bulat (B.). Prva dva rezultata s+a boljši od jug. rekordov.
4 krat 100 m, prosto, seniorke: 1. Jadran I. (Godina, Ivančič, Slov in ič. Roje) 5:40.6 (boljiši od jug. rekorda); 2. Viktorija 5:58;
3.	Jadran II. 6:24: 4. Ilirija.
3 krat 100 m mešano, seniorji: 1. Jadran I. 3:47; 2. Viktorija I. 3:49.9. 3. Jug 3:50.2;
4.	Jadran II.; 5. Ilirija; 6- Viktorija II.
V	waterpo!u je najprej Jug zinaga'1 nad Viktorija s 5 : 0, nato pa Je<dran nad Bobom s 7 : 0 (1 : 0).
Split, 8. avgust«.
Danes »večer »e je vršilo ob umetni razsvetljavi izbirno tekmovanje za sestavo naše reprezentance, ki bo nastopila na meddržavnem plavalnem mitingu v Millstattu, In sicer ▼ naslednjih disciplinah:
Na 200 m prosto za seniorje: Senjanovič (Jadran), Wi,lfam (Primorje), Mwri (Viktorija) hn Gazzari (Jadran).
Na $ krat 100 mešano r treh poetovah: A) Birimiia. WMfan. Se«wnovič; b) Grki-nič. Marčeta, Mini; C) Midžor. Gaacan.
Pnrr tako bosta nastopi* dve waterpolo reprezentanci in sicer nagnc«no)5a v po»ta-
•H: Malič. ftilič. Birimiša, Joeo Debrovi«, Bibiča n., Irlca Dabrovid, Staatioger.
"	kV
Mednarodni teniški turnir na Bleda
Včeraj se je nadaljeval mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda.
Dopoldne so se odigrale vse semifiralne igre. popoldne pa vsi finali razen mi ved doufela, v katerem se bosta semifinale in finale odigrala danes.
Prvenstvo gospodov si je priboril Kehr-lung (Budimpešta), ki je .magal nad Schaf-fenein 6 : 2, 6 : 3. 4 : 6. 6 : 3. Bila je to najlepša igra vsega turnirja, ki jI je prisostvoval nad 300 gledalcev.
Damsko prvenstvo je odnesla ga. Go-stiša (ZagTeb), ki je bila izredno dobro razpoložena in je v finalu zmagala nad Ribottijevo (Trst) z lepim seoreom 6 : 3, 6 : 2.
Tretja je Hirijanika Kseniija Ravnihar.
Gospodje, dvoje. V finaiu sta se srečata par Seihaffer—Kehrling in Kukuljevič—Ba-warovski (Dunaj). Igralo se je vseh pet setov. Mlada Kukuljevič in Bawaro*vski sta dobiila dva seta in prav lepo igrala. Scori
3 . 6, 6 3. 3 : 6, 6 : 2, 6 : 3.
Juniorji: Prvenstvo si je priboril Bojovič fBeograd) nad Majerjem (Odižaci) 7 : 5, 6 : 2. Tretji Šivic (Ilirija).
L med Ilirijanov je dobro igrala Ravni-harjeva, ki je dosegla tri zmage.
Truden je izpadel proti Kehrl-ingiu.
Banko—Šivic sta v doublu zgubila proti Kehrlingu in Schafferju ter iaipadla.
Prostori za večje turnirje niso primerni zaradi prekratkega in hribovitega izteka
Ob:sk vse dni lep, posebno pri finalih.
Nekaj prvovrstnih igralcev ostane še na Bledu do sobote, ko nastopijo v Ljubljani na naic. turnirju za s»rvensitvo dravske banovine.
Nogomet »a Jesenicah. V soboto popoldne se je odigrala na igrišču Bratstva nogometna tekma mod igralci Bralstva in SK Aamira iz Celovca, ki se je končala v korist gostov v razmerju 5 : 2. V nedeljo popoldne pa se je vršila na istem igrišču tekma med juniortji Bratstva in Borca z Jesenic, ki je končala v korist Bratstva v razmerju 5 : 1. Sledila je revanžna tekmi med Admiro iz Celovca in Bratstvom, pri kateri so zmagali domačini s 5 : 1.
Nogometna tekma v Tržiču. V nedeljo se je odigrala v Tržiču nogometna tekma med moštvi SK Tržiča in domače Svobode, ki se je končala z zmago Svobode 2:1 (2:1). Tržič je bil sJtoraj ves čas v premoči — le da ni znal izrabiti vseh ugodnosti. številno občinstvo se ni vedlo baš disciplinirano. V prihodnje naj bi se prirejale samo tekme, ki bodo športu v propagando. Moštva morajo razen igre poznati tudi pravila in disciplino.
Še nekaj športa iz Celja. V nedeljo se je vršil v Celju na teniškem igrišču pri evangeljski cerkvi teniški turnir med SK Celjem in Atletik'. Po obojestransko lepi igri je zmagsi SK Celie v razmerju 6 : 3. — Dopoldne jc na Gl&ziji igralo moštvo novega SK Jugoslavije proti SK Šoštanju in z lahkoto zmagalo s 6 : 1 (2 : 1). Tekmo je sodil g. Wagner.
še dve rezultata z drž. prvenstvenih tekem. Med nedeljskimi tekmami v ligah ;'e treba še omeniti: Skopski Sportklub : Gradjanski (Skopije) 5:3 (2:1) in Vojvodina (Novi Sad) : Obilič (Vel. Bečkerek); 4:1 (3:0). — V Sarajevu je Slavija zmagala nad domačim nasprotnikom Saškorn s 3:0 (2:0) in ne obratno kakor smo pomotoma porečal: včeraj. V tretji skupini vodi potemtakem BSK, s točko razlike pa mu sledita Jugoslavija in sarajevska Slaviia, med tem ko je Sašk šele na petem mestu.
SK Ilirija (nogometna sekcija). V tekočem in prihodnjem tednu bodo treningi no tem-le vrstnem redu: v torek n. in III. skupina, v sredo I. in II., v četrtek III. in IV. in v petek L skupina. Postave so razvidne v garderobi na oglasni tabH.
SK Ilirija Danes ob 20.30 bo v zadnji sobi restavracije Slon redna plemrn« ieja n. o. Gg. načelniki sekcij in ostali funkcionarji naj pripravijo mesečna poročila.
ŽSK Hermes. Danes ob 20.30 se»ja u. o. Prosijo se vsi gg. odborniki, da se je zanesljivo udeleže. Istočasno se prosijo vsi, ki imajo vstopnice za pred prodajo, da jih danes zvečer zanesljivo vrnejo v svrho obračuna oziroma zaključile« predprodaje. — Treningi za prvo moštvo bodo do petka vsak dan in se jih morajo vsi igralci L garniture brezpogojno udeleževati. Vabijo se vsi starejši člani kluba, ki so pripravljeni sodelovati pri otvoritvi dirkališča ▼ nedeljo, dne 14 t. m. kot reditelji, da se zglasijo dnevno od 18. dalje pri vrhovnem reditelju g. Lozarju na igrišču. Odbor aretira na celokupno članstvo, da se zanesljivo udeleži v nedeljo slavnostnega snrevj-da vseh dirkačev, za katere je zbirali-Sče ob 13.15 na Kongresnem trgu. odkoder je ob 13.30 skupni odhod z godbo »SJoge« na igrišče.
Iz življenja in sveta
Epohalen izum v fotografski stroki
Fotografiranje je že davno razširjen ljudski šport, za razmeroma majhen denar je danes že vsakomur omogočeno biti lastnik fotografskega aparata Le malo. kdo ne ve. kako je treba s tem ravnati. Toda vprašanje pravilne osvetlitve je še dandanes navzlic vsakovrstnim mehaničnim merilcem svetlobe, eno nair^Mkatnej-gih vprašanj v življenju ljubitelja fotografije.
To vprašanje je sedaj dokončno rešeno po izumu znanega berlinskega fizika prof. Brunona Langeja. Ta je zgradil merilec, ki spreminja svetlobne vrednote v elektriko in kaže čas osvetlitve s takšno natančnostjo in tako preprosto, da ravna lahko otrok z njim. Majhne in večje po-greške, ki so jih dopuščali dosedanji svetlomeri zaradi zmotljivosti človeškega očesa, so absolutno izključene.
Princip na katerem bazira Langejev svetlomer je tako enostaven, da je naravnost čudno, da ni še nihče prišel nanj. Svetloba s predmeta, ki ga hoče človek posneta, pada v majhni škatlici skozi zbiralno lečo na svetlobno stanico, v kateri se svetloba spremeni v elektriko kakor pri televiziji in v aparaturi za zvočni film. Staniča je v zvezi s kazalcem, ki se premakne na kazalni plošči tem bolj, čim močnejša je svetloba in po njej posredno tok, ki nastane v Staniči. Dva upora skrbita za to, da je mogoče upoštevati občutljivost plošče in zaslon ko — pritisk na gumb in kazalec pokaže mehanično absolutno točno osvetlitev.
Kakor poročajo iz Berlina, bo novi svetlomer v kratkem dostopen javnosti in ni dvoma, da ga bodo milijoni ljubiteljev fotografije pozdravili z zadoščenjem. Gre samo za ceno, ki jo bo imel ta svetlomer.
Ogromen požar v Chicagu
Minuli teden je izbruhnil v chicaški mestni četrti, kjer koljejo živino in jo predelujejo v konserve za vso Ameriko, katastrofalen požar, ki je povzročil velikansko materialno škodo. Cenijo jo na pet milijonov dolarjev. V ognju se je zadušilo med drugim tudi 5000 repov dobro rejene govedi.
Požar se je začel v nekem elevatorju za fito, od koder se je naglo razširil na sosedne objekte, pred vsem na bližnje skladišče lesa in na tvornico za konserve govejega mesa. Gasilci, ki so bili takoj poklicani na prizorišče katastrofe, so videli, da bodo le s težavo kos položaju. Njihov poveljnik je takoj v začetku gašenja sprevidel, da ima pred seboj ogenj, kakršnega ni bilo v Chicagu že dobrih šestdeset let.
Plameni so se širili iz petnadstropnega dvigala za žito firme Burlingston & Quin-sey, kjer je bilo vskladiščenih 1,250.000
bušljev žita. Streha skladišča se je s silnim traščem sesula na kup. Skozi pregorele luknje pa so sukijali plameni visoko proti nebu. Podoba je bila veličastno strašna. Goreče žito je bruhalo v snopih kakor iz vulkanskega žrela na vse strani. Z elevatorja je preskočil ogenj najprej na objekte tvrdke Omaha Pneking Cy. Sosedna podjetja, ki so uvidela grozečo nevarnost za lastni obstoj, so poslala nemudoma vse svoje delavce gasit požar, toda bilo je že prepozno. Nesreča se je povečala s tem, da se je ogenj razširil tudi na vlake, ki so bili natovorjeni z žitom in so čakali na odhod. V kratkem je bilo na gori-šču 61 modemih brizgaln ki so z mogočnimi curki gasile plamene, žal, brez uspeha. Med gašenjem je poginilo v objemih ognja tudi 5000 govedi, k: so bile pripravljene za klanje in jih niso mogli pravočasno odgnati na varno.
Tudi Kreugerjeva žrtev!
Švedski ministrski predsednik E. G. Ekman,
ki je moral podati ostavko na svoje mesto, ker so mu dokazali, da je prejemal denar od pokojnega Kreugerja
Glasnik boljših časov
Tirmni francoski narodni gospodar Lu-eiien Romier, ki ima dobre zveze s francoskimi industnjci, priobčuje v »Petit Pari-sienu« članek o evropski krizi in prihaja do zaključka da imamo pričakovati že to jesen nove gospodarske orientacije, ki sicer ne bo dosegla nekdanje prosperitete, a bo kljub temu izboljšala splošen gospodarski položaj. Gre za gospodarsko obnovo v drugih oblikah in pod docela novimi pogoji. Po ureditvi internih evropskih vprašanj ne bo Evropi več treba uvažati kmetijskih proizvodov iz prekomorskih dežeL Nasprotno, pa se bodo morale iz-venevropske države odreči vsem luksuznim predmetom. Ameriška industrija bo v tem pogledu postavljena pred težko preizkušnjo.
Skoraj istočasno se je izvršila važna sprememba v ameriški vladi. Dosedanji trgovinski minister Robert Lammont, znani tvorničar jekla, je zapustil svoje mesto, ker je utrpel silne izgube v svojih podjetjih in jih more le osebno popraviti. Njegov naslednik, novi trgovinski minister Rjoy Chaplin pa je izjavil novinarjem, da je po njegovi sodbi višek depresije v gospodarstvu premagan. Začenja se nova doba, in stopnja napredka, ki ga bo Amerika dosegla ob tej priliki, bo večja nego kdajiko-t prej.
Serom proti strupenim gobam
Znan! francoski zdravnik prof. Henry Limousin iz Clermonta Ferranda, ki je osem let vodil bakteriološki oddelek Pa-steurjevega zavoda v Parizu, je iznašel serum, ki z uspehom ozdravlja bolnike od zastrupljen ja z gobami.
Prof. Limousin se je pri sestavljanju seruma opiral na dejstvo, da bo zajci proti strupenim gobam imuni- Limousinov serum sestoji v glavnem iz izvlečka zajčjih možganov in zajčjega želodca.
Lepra na Dunafu __
Pred kratkim so pripeljali ▼ Franc Jo-žefovo bolnico na Dunaju čevljarja Vence-slava Schwarza. Mož. ki je bil takoj po prvi preiskavi osumljen gobavosti in izoliran, je v kratkem umrl. Podlegel je pljučnici. Zdaj javljajo, da se je pojavil drugi slučaj lepre. Gre za nekega trgovca, ki je dopotoval iz Carigrada ter je zanesel belezen na Dunaj. Tudi tega bolnika so najstrožje izolirali in storili vse, da se bolezen ne razširi.
V drugič ji je spodletelo
Gospa Bruce, ki je hotela s svojim letalom »City of Portsmouth« izvojevati svetovno prvenstvo v vztrajnostnem poletu in se je morala pri svojem prvem poskusu, da bi ostala mesec dni v zraku, zaradi prevelike obtežitve aparata, spustiti na zemljo, je tvegala poskus v drugič, in sicer zopet brez uspeha. Spustiti se je morala že po nekaj urah poleta na zemljo. Poročajo, da bo tvegala še tretji poskus, ker hoče na koncu zmagati, čeprav se ji stavijo v bran tako velike ovire.
Južno sadje v morju
Iz Perpignana poročajo, da so vrgli na špansko francoski meji v Cerbeerju v morje nad 40 vagonov južnega sadja in povrtnine. Sadje je bilo zdravo, zaradi določb o kontingentiranju pa ga niso mogli pustiti čez mejo in so ga iz zdravstvenih vzrokov rajši uničili.
Ministrova hči — slaščičarja
Hči madžarskega finančnega ministra, baronica Blanka Korany, je po svoji zrelostni izkušnji na neki srednji šoli stopila v uk k nekemu slaščičarju in bo pri njem v kratkem delala pomočniško skušnjo, po kateri odpotuje v Ameriko, iskat dela in — kajpada — tudi lovit zakonsko srečo.
Zadnji portugalski kralj v svoji domovini
Ali bo ta raketa prodrla v stratosfero?
-vv^V^^ mB
Te dni bodo na Greifswalder Oie pognali v zrak raketo berlinskega inženjerja Johan-na Winklerja, ki ima namen nadkriliti dosedanji raketni višinski rekord 4000 m, če le mogoče pa prodreti na mejo stratosfere 15.000 m visoko nad zemljo. Winklerjeva raketa je dolga dva metra, največji premer znaša pol metra, teža 10 kg in je veljala skoraj 200.000 dinarjev
Deviško spočetje pri ribah
že dolgo je znano, da se jajčeca mnogih žuželk in rakov razvijejo v bitja tudi brez oploditve in ta pojav se imenuje v strokovnem jeziku »partenogeneza« (čevi-ško spočetje) Najbolj znani primer za to nam daje čebela matica, ki leže oplojena jajčeca, iz katerih nastanejo delavke, in ne-oplojena, iz katerih se razvijejo troti. Pri mnogih žuželkah so samci popolnoma neznani ali tako redki, da se množijo brez njih.
Pri višjih živalih je odkril sedaj primere partenogeneze prof. A. Trifonov, in sicer se jx) njem začenjajo lahko razvijati tudi neoplojena jajčeca znanih rib, kakor ščuk, ostrižev itd. Vendar pa se razvijajo veliko počasneje nego normalna jajčeca in ta razvoj kmalu obstane. Pri poskusih so kali umrle že po treh do petih dneh. Samo dva embrija sta se dvanajsti dan izvalila, a sta poginila.
Vzroki nesreč pri kopanju
Osemnajstletni cesar
Portugalski mornarji neso krsto s truplom zadnjega portugalskega kralja z angleške
križarke »Concord< v Lizboni
Bao Dai,
18-letni anamski cesar, se Je te dni poslovil od Pariza, kjer je študiral 6 let. Njegovo ime pomeni: »Mogočen po svojem zaščitniku«
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Krompirjev škodljivec v Franciji
Iz Pariza poročajo, da iz Kanade impor-tirani krompirjev škodljivec v Franciji strahovito pustoši. Dosegel je že St Vrieux v osrčju Francije in je v derparte-mentu Haute Vienne skoraj popolnoma uničil s krompirjem zasajena polja. Da bi zadržali uničevanje, ki ga ta hrošč povzroča, so v zadnjem času kmetje potrosili njive z 80.000 kg arzenikovih soM, uspeh te akcije pa je bil zelo pičel.
Ctmjar — mffifonar
Nedavno je umri ▼ Chicagu ctmjar Kearn. Zadnjih 25 let je vsak dan obhodil čikaške ceste ia trge, kjer je bil popularna prikazen. Umrl je v svoji skromni sobici in po smrti je izzvalo splošno začudenje dejstvo, da te je našel ▼ njegovi zapuščini cel milijon dolarjev, deflotma ▼ gotovini, deloma v državnih papirjih. Premoženje so po njem podedovali bratje in sestre, ki takisto žive v skrajno skromnih in siromašnih razmerah.
Opazke v angleškem tisku
Revohxrfjomarne Rusinje zahtevajo, kakor čujemo, da se krilo zamenja za hlače, ženska, Id nosi hlače, pa je vendar že davno znan ki priznan pojav.
•
»AH se zamudi današnja povprečna gospodinja še vedno po tri ure, da pripravi svojemu možu kosilo?« vprašuje neki či-fcatelj. — To je vse od tega odvisno, da-li ve spretno ravnati z odpiračem za kon-servne škatle ali ne.
•
Neki čitatelj se pritožuje, da ne dobi nikoli klobuka, ki bi mu bil res primeren. — Naj za poskus menja svojo restavracijo.
Kopanje in plavanje imata svoje nevarnosti, ki jih je treba poznati, da se izogneš nesrečam. Običajno menimo, da povzroča smrt zaradi utopitve srčna kap, a neredko je pravi vzrok povsem drugje.
Malokomu je znano, da je n. pr. luknja v bobniču zelo nevarna plavaču. Skozi tak. šno luknjo lahko pride mrzla voda v ušesno duplino, kar razdraži organe notranjega ušesa, plava č izgubi čut za ravnovesje, napade ga omotica in utone.
Mnogi so ljudje, ki ne vedo. da imajo takšno luknjo v bobniču, ki jim iahko pripomore tudi do vnetja v srednjem ušesu. Zato ni pretirana skrb, če si damo preiskati uho, preden se spravimo v vodo. A kdor se noče navzlic luknji v bobniču odpovedati užitkom vode, naj si uho zamaši z vato in naj uporablja vrhu tega gumasto čepico, ki zakriva ušesa.
Včasi komaj opazne bolezni srca in krvnega obtoka so isto tako zahtevale že mnogo žrtev pri kopanju in zato bi se moral dati vsakdo vsaj enkrat v letu
Slikar dobil zlato olimpijsko kolajno
Šved David VVallin
je dobil na umetnostni olimpiadi v Los An-gelesu zlato kolajno za svoje slike s športnimi motivi
Sven Hedin organizira arheološka raziskovanja
švedski raziskovalec Sven Hedin je napravil načrt za ogromno ekspedicijo v notranjost Azije. Med drugim predvideva ta načrt tudi raziskovanje Perzije zlasti tje-nih severnovzhodnih predelov. Namen tega raziskovanja je, najti pot narodov od vzhoda proti zapadu, pot, ki je igrala v zgodovini človeštva veliko vlogo pred 4000 leti. Perzijska vlada je že dala švedskemu raziskovalcu vsa potrebna dovoljenja za izkopavanja v provinci Astrabad in Korasan. V imenu Svena Hedina bo vodil ta raziskavanja stockholmski državni arhivar dr. Arne, ki je vodil že sli fine eks-pedicije v drugih deželah s povoljmm uspehom. Od časa do časa bo nadzoroval izkopavanja osebno tudi Sven Hedin.
Plačevanje dolgov v šampanjcu
Francoski pridelovalci vina in proizvajalci šampanjca so predlagali svoji vladi nenavaden načrt plačevanja francoskih dolgov Ameriki. V načelu so zato, da se ti dolgovi plačajo, ampak ne v denarju, marveč v naturalijah, kar pomeni za njih toliko, da bi vlada odkupila njih pridelke. Seveda pa bi se moglo o tem govoriti šele potem, ko bi Amerika odpravila prohibici-jo in bi dovolila uvažanje tujih vin. Pravijo, da so francoske zaloge šampanjca ogromno narasle in ne vedo producenti kam z njim. Zanimivo je, da se tudi francoski finančni minister Flandin zavzema za to rešitev, kajti vino je edini francoski produkt, ki ne bi delal Ameriki nobene konkurence.
Zgodaj se vežba, ker hoče v stratosfero
Helenca, 7-letna hči profesorja Piccarda
Po Mojzesovih sledeh
Majhna karavana učenjakov iz frančiškanskega svetopisemskega zavoda v Jeruzalemu se je podala pred časom na pot, da hi sledila svetopisemskemu potovanju Izraelcev skozi puščavo. Karavana je ©laskala vse kraje, ki so jih prešla Izraelci na tem potovanju pod Mojzesovim vodstvom Pri tem je mala ekspedicija, kakor poroča nje vodja, frančiškanski pater prof. Baldi, odkrila zanimive stvari. Tako lahko potrdi tradicionalno mnenje, da je Džebel Madera res hrib. na katerem počiva Mojzesov brat Aron Našla je tudi grob Mojzesove sestre Marije, in sicer v Kade-su, kjer so ga kazali že ob času sv. Hie-ronima. Frančiškanski arheoloogi pa so na svoji težavni poti odkrili še mnogo dejstev, ki potrjujejo svetopisemsko zgodbo o pohodu Izraelcev skozi puščavo v obljubljeno deželo Kanaan.
zdravniško preiskati.
Veliko vlogo pri nenadnih smrtnih primerih imajo živčni napadi in refleksni učinki. Tako se dogaja, da se mladi, zdravi ljudje takoj po skoku v vodo ali po prvih zamahih pogreznejo brez glasu. Nenaden strah, da utegneš utoniti, pomanjkanje duševne prisotnosti in drugi duševni vzroki so lahko povod pa utoniitev.
Mišični krči. zlasti krči v mečah, so znan vzrok za nesreče pri kopanju. Večinoma pa grozi smrt le ljudem, ki se preveč prestrašijo in razburijo, hladnokrvno zadrževanje v vodi večinoma pomaga, da krč kmalu preneha, zato bi se moral vsakdo naučita -mirnega iežania na vodni površini, kar nikakor ni težko.
Stanje ko2e tudi ni malh en vzrok za srečo in nesrečo v vodi. če je koža pregreta. tem večji je refleksni dražljaj mrzle vode in tem prej se lahko primeri krč ali kaj podobnega. Zato bi se mora! vsakdo najprvo ohladiti na zraku ali pod prho, preden zaupa svoje življenje vodi.
Polarne vožnje ledolcmilca Maligina
Konec julija se je vrnil ruski ledolomi-lec »Maligin« s svoje prve letošnje vožnje v Nansenovo deželo. Zaradi težav v severnem vodovju je trajala vožnja do tega otoka 14 dni, nazaj pa samo 5 dni.
Takoj naslednji dan po povratku z eks-pedicije so začeli ledolomilec pripravljati za drugo odpravo, na kateri se bo »Maligin« ustavil tudi na Rudolfovem otoku, kjer bo izkrcal posadko ta priprave za najsevernejšo radio postajo na svetu. Odhod na to ekspedicijo je predviden za 10. t. m. »Maligin« bo po tem takem absolvi-ral v enem letu dve polarni ekspedicija, kar je doslej prvi primer svoje vrste v zgodovini raziskovanja najsevernejših krajev na naši zemlji.
Skrivnosten umor ameriškega milijonarja
Pred tremi meseci so našli na vrtu letovišča ameriškega milijonarskega dediča Reynolda, sina najimovitejšega tobačnega tvorničarja Amerike, gospodarja mrtvega s svimčenko v glavi. Preiskava, ki so jo odredile oblasti je ugotovila, da je padel Rejrnold po hrupni vrtni zabavi, ki jo je bil priredil na čast svojim prijateljem in znancem.
Svečanosti se je udeležil tu<fi Reynoldov osebni tajnik in prijatelj Walker. Subreta Libbly Holman, žena milijonarjevega sina, je predlagala, naj se zvečer vsa družba omoči v vodi kar se je tudi zgodilo. Edi-nole ona, njen mož m Walker se niso udeležili kopanja ob mesečnem svitu. Čez nekaj časa sta se z Walkerjem cpet prikazala v družbi. V spalnici R.eynolda pa je med tem padel strel, ki mu je prinesel smrt. Krogla mu je pretrgala možgane in izstopila na drugi strani pri sencu. Umrl je, ne da bi se bil poprej zavedel.
Bolničarke, ki so bile pozvane k RevnoL dovi postelji, so Skozi ključavnico opazovale, kaj se je godilo v sosedni sobi med Reynoldovo ženo hi Walkeriem. Pod prisego so izpovedale, da so videle subreto in tajnika v j ako kočljivem položaju, ki se ne more opisati. Iz tega je tudi vzklil sum, da je najbrže Walker ustrelil ReynoJda, Reynoldova se brani % zagovorom, da je imela razmerje z Wa!kerjem na izrecno željo tn zahtevo njenega moža, ki je hotel na ta način prikriti svetu, da ne more dobiti potomstva, kar ga je take poniževalo v lastnih očeh, da ji je ukazal prelomiti zakonsko zvestobo.
ANEKDOTA
Zaljubljen parček se je odpeljal na deželo z avtomobilom, da poišče miren kotiček, kjer bi se lahko brez skrbi poljubljal. Toda bila je nedelja in vsi mirni kotički so bili zasedeni Tedaj sta. se zaljubljenca odločila, da se splazita ped avto. čez čas ju je iz zamaknjenosti prebudil surov moški glas: »Za vraga, kaj pa delata tu? Ali nista opazila, da se je nekdo odpeljal z vajinim avtomobilom? «
KARIKATURA
K Južnoameriškemu spora Dr. Joeš Goggiani, paraguayski državni predsednik
Vsak dan ena
Gordijskl vozd
(»Chicago Tribune«}
MicbeJ Zčvaco;
113
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»To vam je Slovefk, ki ga z ničemer ne ustrahujete,« je reka! Saetta Ln skomignil z rameni. »Če se ne zavarujete, kadar iztegnete roko, da se polastite zaklada, boste skrinjo morda še našli, a milijonov v njej ne bo več.«
Sully je iztegnil roko ta vzel list papirja.
_ »Prav,« je dejal. »Vaše svarilo si zapomnim. Če je res tako, kakor pravite, vam moram biti hvaležen zanj. Kako je ime tsmu nenavadnemu junaku?«
»Jehan Hrabri,« je hladno odvrnil Saetta.
Sully si je zapisal ime na papir in vprašal:
»Kje ga najdemo?«
»V ulici Arbre-See stanuje, sfkorasj tik nasproti Cotritb a tonske zagate.«
Sully je pripisal k žmenu naslov. Nato je osorno dejad:
»Milijoni so od tega trenutka kraljeva last. Kdorkoli se j§h drzne dotakniti, bo brez usmiljenja predam krvniku — ta Jehan Hrabri še prej kakor kdo drugi. Le naj se drzne pokazati v okolrici Mont-martrskega samostana, pa sem vam porok, da bo njegovih pustolovščin na vekomaj konec. Se drevi bo prijet in jaz sam ga bom zasiišaJ.«
Saetta se je priklonil, da bi sfcriH svoSo radost, in zavriskal sam
pri sebi:
»To pot mislim, da je Favstin sin izgubljen! Signora Leonora pa nad se puli s Suilyjem, kakor ve In zna. Tein slabše zanjo. Nočem, da bi mi Concini odjedel maščevanje, kj ga čakam že dvajset let! Saj je tako in tako že malo manjkalo, da mi ni vsega pokvaril.«
Na glas je pa malomarno odvrnil:
»Vse to je vaša stvar, svetlost.«
Sully mu je strmo pogledal v oči in vprašal: I »Ali je to vse, kar mi imate povedati?«
Tako govoreč je iztegnil roko po kladevcu.
»Vse, svetlost!« je reikel Saetta, se še enkrat priklonil in z mehkimi, prožnimi koraki odšel iz sobe.
Sully je s kladevcem v roki zamišljeno gledal za njim.
»Smrtno ga mora sovražiti!« je zamrmral sam pri sebi.
Pomislil je še nekoliko in dodaj z i-zrazom globokega studa:
»Morda je tudi sam rokovnjač, ljubosumen na tovariševo slavo... A vendar: kdo ve, ali je ta Jehan Hrabri res tako strašen?«
čez nekaj trenutkov je sklenil:
»Naj bo strašen ali ne, moja dolžnost je, da uScrenem vse, kar zaihteva varnost. In to storim še danes.«
Ko je talko sklenil, je potrkal s kladevcem na zvonec, §n avdi-jence so se nadaljevale.«
Pardaillan ni bi pretsUšal n?tf besedice razgovora. Ko se mu fe zazdelo, da se bliža koncu, to je, ko je S«Ky reikel, da bo sam zaslišal Jehana, se je tiho umafcnS. Hitro je odšel in se skril za vogal Celestinskega nabrežda, nedaleč od vrait.
Saetta je stopil iz dvorca in zaivil na desno, v stransko ulico, ki je vodila proti ulici Sv. Antona. Pardaillan je neutegoma krenil za njim.
ulitimi pregled
Dramaturg Joža Ivakic
V zagrebški bolnici za nalezljive bolezni Je umrl v soboto zvečer dramaturg zagrebškega gledališča, prof. Joža Ivakič. Vneia »e mu je možganska mrena.
Joža Ivakič, ki je bil posebno zadnja leti močna opora zagrebške drame, je bil rodom Slavonec iz Vinkovcev. V domačem mestu je študiral ljudsko šolo in gimnazijo, potem je šel v Zagreb, kier se je vpisal na filozofijo. Po absolviranih študijah se je lotil profesure in je podučeval na raznih srednjih šolah. L. 1915. je postal dramaturg in ravnatelj drame v Osiieku. Ostal je na tem mestu dve leti, do svoie premestitve na trgovsko akademijo v Zagrebu, kjer je po svojem orihodu prevzel gledališko kritiko v »Narodnih Novinah« ter postal obenem tajnik »Društva hrvatskih književnikove Nekaj časa je tudi urejeval »Omladinoc m »Savremenik«. 1. 1920. so ga oridelili zagrebški drami za dramaturga. Na tem mestu je ostal do smrti.
Kot pisatelj je bil Joža Ivakič med vodilnimi književniki sodobnega hrvaškega slovstva. Vse njegove povesti in novele, a tudi drame se odigravajo v slavonskem milje-ju, v njegovi ožji domovini Šokadiji. Do Ivakiča so gledali pripovedniki, ki so slikali slavonskega kmeta, na Slavonijo s sentimentalnimi čuvstvi. Šele Ivakič je prinesel v književnost docela realno pojmovanje Slavonca z vsemi dobrimi lastnostmi in hudimi n ipakami. Po tej strani pisateljskega ndejstvovanja fw» razlikuje Ivakič od Kozarca. Bertiča. Kosoria, ki so bili vrh tega kmpčki sinovi, dočim je bil Ivakič kot Vin-kovčan malomeščan- V polusvetu seia ln m^sta je črpal Ivakič svojo komiko. s katero ie učinkoval posebno originalno.
V literaturo se je Ivakič uvedel z zbirko novel >Tz našeg sokaka«, ki je izšla v Karlovem. Sledila je povest ljubezni »Mladost i život«. Potem je priobčeval v s-Savre menikuc zbirko novel »Selo i varoš«, ciklus. ki je izšel pozneje tudi v knjižni obliki. Naslednja dela: Knjiga od žena i ljuba vi, Kapelan. Pripovijetka jedne sluškinfe ter dve knjigi humoresk so izšle v letih 1914.—1918.
Prav lepe uspehe je dosegel Ivakič v drami. 2e 1. 1915. se ie igrala na osiješkem odru niegova komedija, socijalno - politična satira »Pouz^ani sastanak«. Toda mimo tridejanske šale »Proslava saveza pievač *kih društava« se je uveljavil na deska! šele 1. 1919 z dramama >Inoče« in »Majsto-rica Raza«. Dramo »Inoče< je prevedel znani prevajalec Jan Hudec tudi v česčino. Poleg teh del je nanisal Ivakič še naslednje stvari za gledališče: Samoborski kolodvor, Varalica. Zli jezici in Vrzino kolo.
Pri zagrebškem gledališču, kjer je Ivakič opravljal dramaturške posle, se je udej-stvoval tudi kot režiser. Režiral je z uspehom zlasti komedije snovno sorodnega mu Peci je Petroviča in Branislava Nušiča. Tudi kot pisatelj filmskih besedil se je poskušal, in ne brez uspeha.
Pogreb zaslužnega književnika bo v Za-ETebu danes popoldne.
Na vsakih 10. prebivalcev nai pride po en veterinar
Ljubljana, 8. avgusta.
V nedeljo ob pol 11. se je vršil izredni občni zbor Jugoslovenskega veterinarskega udruženja dravske sekcije v salonu pri Levu. Zborovanje je trajalo nepretrgoma do 4. popoldne. Udeležilo se ga je veliko število 7-hTnozdravnikov iz vse dravske banovine. Predsednik sekcije dr. Veble, je podal obširno poročilo o uspešnem delovanju društva v prvi polovici 1032. Omeniti je treba zlasti razprave sekcije o kontroli m'eka v dravski banovini, o zbiranju materijama za veterinarsko razstavo v Zagrebu in organizacijo praktičnih nadaljevalnih tečajev živinozdravnikov.
Iz tajr;. poročila, ki ga je podal g. dT. L. Kocjan posnemamo: sekcija šteje 54 članov in združuje skoro vse živinozdravnike dravske banovine. Sekcija je imela eno zborovanje v marcu v Celju in šest odborovih sej. Odposlanih in prejetih je bilo 368 dopisov. Prizadevala si je, da bi na veterinarski fakulteti v Zagrebu organizirala tečaj za izpooolnitev strokovne izobrazbe veterinarjev, ki pa se iz neumljivih razlogov doslej še ni mogel vršiti. Organizirala so se filmska predavanja o steklini po deželi, ki so prav lepo uspela. Podobna predavanja se bodo jeseni nadaljevala. Morda je zasluga udruženja, da se je v Mariboru, kier je tržni nadzornik veterinar, začela vršiti prva kontrola nad pridobivanjem mleka pod vodstvom veterinarja. O stanju blagajne je poročal vet. De Gleria. o delovanju posebnega razstavnega odbora pa
njega predsednik prof. dr. Kern. Pri volit vah je bil na mesto odstopivšega predsednika P. Rebeka, drž. veterinarja v pokoju izvoljen za predsednika dr. F. Veble; na njegovo mesto pa dr. I. Kune.
Nato se je vršila tri ure trajajoča debata o projektu zakona o ureditvi veterinarske službe, o katerem je referiral tajnik dr. Kocjan. V debato so posegli tudi dr. V. Jedlička, dr. L Kitne, tržni nadzornik vet. H. Hinterlechner in drugi ter so bile sprejete nekatere spremembe, ki se predlože na pristojnih mestih. Projekt novega zakona predvideva popolno reorganizacijo veterinarske službe. Pri zatiranju kužnih bolezni naj v bodoče sodelujejo banovinski in občinski živinozdravniki z državnimi. — Na vsakih 10.000 prebivalcev naj pride po en veterinar, manjši kraji naj se po vzorcu humanega zdravništva združijo v zdravstvene občine. Posebno velikega pomena pa je uvedba živinozdravniških ambulant: takšne ambulante poslujejo v sosednji Bolgariji že 10 let in njihovi uspehi so nad vse ugodni. Te ambulante naj bi siromašnejšim prebivalcem brezplačno zdravile živino. Od te ureditve živinozdravmiške službe je v veliki meri odvisen gospodarski prospeh našega kmeta in družbe, saj je statistika pokazala, da je lani gospodarstvo v Jugoslaviji imelo nad eno milijardo škode samo od živalskih kužnih bolezni. — Nadalje ureja nori zakon zaščito veterinarskega stanu in predvideva veterinarske zbornice, kakor imajo podobne zbornice zdravniki, odvet-nikMtd. Živinozdravniki pri klavnicah po večjih mestih bodo morali imeti posebno kvalifikacijo.
NI se še bil odločil, kaj naj stori; vsekako je pa hotel vedet!, kje stanuje :a človek, da bi ga mogel najti, če bi bilo potreba. Spotoma je premišljeval:	*•
»Vse kar je prav! Če pojde tako dalje, jo bo vse, kar je količkaj imenitnega v Parizu, trumoma udrlo proti Muoeniški kapelici, da bi se polastilo zaklada. Vraga, saj že zdaj ne bi moglo biti lepše: Concini se bo moral zgrabiti s kraljem! A lovci bodo trgali samo drug drugega, in zaklad si bodo nazadnje lahko bratovsko razdelili, zakaj obstajal bo samo iz razočaranja. Kakor je videti, je zame konec dolgočasja. Ta komedija bo vredna, da jo zasledujem; mislim, da ji ne bo manjkalo ne zanimivosti ne presenetljivih naključij. V razvedrilo mi bo!«
Ves čas, ko je tako modroval, je bistro pazil na Saetto. Enkrat je celo pospešil korak, in videti je bilo, kakor da ga hoče ogovoriti. Morda mu je prišlo na um, da bi bilo najboljše, če bi ga kar takoj potipail za obisft. A najbrže se je premislil: skrajšal je koraik -in pustil Italijana, da je mirno nadaljeval svojo pot.
»Vendarle,« je nadaljeval sam pri sebi, »to je že drugi, ki izrecno obtožuje Jehana Hrabrega, da se hoče polastiti milijonov. Pa no da bi bil mlada človek v resnici —?«
Skomignil je z rameni.
»'Neumen postajam, bogme da! Ali ni jasno, da je vse to samo peklenska spletka? Vsekaiko so spravili fanta v pretete škripce! Na srečo je dovolj močan, da se lahko brani. In tudi jaz mu bom pomagal, ni vrag!«	. «
Porogljivo se je nasmehni in dodal;
»Iskal sem razvedrila — evo ga! Tu komedija, tam drama. Treba se mi je le odločiti, kaj mi bolj ustreza.«
aiaf9na§
Slednjič je bil sprejet še sklep, da se prihodnje leto priredi v Ljubljani velika ži-vinozdravniška razstava, kakor se je podobna vršila lani v Beogradu in se bo letos septembra vršila v Zagrebu. Prav tako se bo prihodnje leto vrstil v Ljubljani tudi kongres vseh živinozdravnikov Jugoslavije.
z najdebelejšim sadežem, bujnimi koreninami, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi
eebullse dvosvetnegs
hljaeinta 10844
v divni barvi, po 15.— Din 10 komadov, z navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki
KmšL LADISLAV
diplomiran umetnostni vrtnar, Subotica, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Odpošilja od 15. avgusta dalje. Sedaj zasajene jagode donašajo sadež že pomladi.
Izvleček 22 programov
Torek, 6. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesta. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet. — 19: Plošče. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Esperantska ura. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče.
Sreda, 10. avgnsta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza.
—	18: Koncert tamburaškega seksteta. _
19: Nasveti za domači vrt — 19.30: Literarna ura- — 20: Samospevi g. Milana Juga. — 20.45: Tijardovičeva opereta »Mala Floramye« na ploščah. — 22: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 18: Klavirski koncert. __ 20.40: Plošče. — 21: Koncert godalnega tria. — 21.50: Lahka glasba. — 22.85: Ciganska godba. — PRAGA 19: Pesmi. — 19.20: Orkester balalajk.
—	20.30: Koncert na čelo. — 21: Lahka glasba. — BRNO 19: Prenos iz Prage. 20.30: Koncert orkestra. — 21: Lahka glasba. _ VARŠAVA 1820: Lahka in plesna glasba. — 20: Poljske pesmi. — 20.50: Koncert solistov. — 22: Godba za ples. — DL!-NAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Koncertna ura. — 19.45: Orkester. — 21.15: Predvajanje zvočnega papirja. — 22: Lahka glasba. _ BERLIN 20.20: Orkestralen kencert. — 21.10: Operetni večer. — Godba za ples. — KČNTGSBERG 19.30: Lahka glasba. _ 21.10: Sluhoigra. — 22.30: Plesna glasba. — MOHLACKER 19.30: Harmonika. — 20: Uverture in arije. — 21.30-Violinski koncert — 22.40: Nočni koncert
—	BUDIMPEŠTA 19.45: Pesmi. _ 20: Plesna glasba. — 21: Ciganska godba. — 22.15: Koncert godalnega tria. — RIM 17.30: Vokalna in instrumentalna glasba. — 20.30: Sluhoigra.
Spomin Jalte se slepih!
Umrl nam je dragi soprog in oče, oziroma sin in brat, gospod
LUDEVIT VENCAJZ
nadrevident državnih železnic v pokoju
Pogreb predragega se bo vršil dne 9. avgusta ob 4. popoldne iz Zelene jame, Prešernova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1932.	10891
Žalujoči ostali.


Drva
Trgwina t kurivom
IV. SCHUMI
Dolenjska c. Tei. 2931
Premog
Pri stalnem zaga-tenju, trdi stoiici
ni dioinro }emtttt -m
i i ra vila ta 5aje, ki naglo čistijo. ker »o nstvarj« potem navada, da potem tnxH ti&jmoi nejša sred&t/va oe učinka jejo.
LPINAC-Cfl J
milo, oe ostv*.rja navade io prepretava aasto-p lapetke. 0»e t>am. ki so »e navadile, da jemljejo m o 6 o a sredstva za 6iMenje, pomaga, da se jih odvadijo. — Dobiva se v vseb lekarna!) tn dno-gerijah. — Originalni zavojčki 10 tn 20 Din. Depot i Trifollam droge rija, Beograd (Slavija)
SVEČICA je osvojila ves dvet s svojimi znanimi svojstvi.
."m:. ? •></
j Najboljša svečka za
osebne avtomobile tovorne avtomobile omnrbuse aeroplane motorne čolne traktorje stabilne motorje
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE ZA JUGOSLAVIJO
ROBERT WEINBERGER D. D. Zagreb, Ga jeva ulica 10.
Dobi se povsod.
,ri Tkonta aparat
V^^Sfe^oro^ čensi od Jg£ 4.5 X6 cm osnet-
Pm	prospekt «6 J%vi6.
I Najnovejše svetlobne firme in reklame
HEOM
iz steklenih cevi izdeluje v vseh barvah in velikosti najceneje
Ivie Firmoplsac
specialist za NEON svetlobno reklamo Beograd, Terazije br. 5, telefon 25-9-46, Pogoji plačila po dogovora. 9440
taaoa
ROBERT LOUIS STEVENSOJi i
ie eden največjih angleških roma- ■ nopiscev, čigar obsežno delo
ilgraGCjen
L je pravkar izšlo v žsaložbi TISKOV- I NE ZADRUGE.	|
w	Tmf

Dne 8. avgusta 1932 ob 10.30 nas je po kratki in mučni bolezni, ▼ starosti 88 let za vedno zapustila naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Ivanka
učiteljeva vdova
Preljubo rajnico bomo spremili k zadnjemu počitku v sredo ob 17. iz hiSe žalosti na pokopališče na Žalah.
Kamnik, dne 8. avgusta 1932.	10901
Marija, Rafaela in Albina, hčere; Janko, sin, in vsi ostali sorodnUd.
					
		»...v^-i... - - . v			.- •••.* r - v- ■ : .;.*. ' ' ' .' ...' •-->-.*.■ V...-', "v-
Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske
banovine iskreno žaluje za svojim zvestim in marljivim tajnikom, gospod
ki nas je dre 7. avgusta 1932 povsem nepričakovano za vedno zapustil.
Pogreb se bo vršil danes, dne 9. avgusta 1932, ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Zeleni jami, Prešernova ulica St. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Avtobusni podjetniki dravske banovine ga ohranimo v trajnem i spominu.	........ . .. ..
LJubljana, dne 9. avgusta 1932.
10897-a
		^ "V"
..'>. • . •• • • •		
1		
Cene malim oglasom
tenitve te dopisovanju, vsaka beseda Dte	ter enkratna pri-
stojbina trn Ufro ali ta dajanje naslova Din 5.—% Ogla* trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din Ij~— ta besedo seračunajo nad alfe vsi oglasi, kt spadafo pod rubrik t »Kam pa kam*, »Auto-moto*, -Kapital«, »C najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, mInformacije*, mžtvali** mObrt* ta »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslo-tek*, če *e i oglasom /radi zaslužek, oziroma, £e se tiče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača ta
Za odgovor
vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, kt ee zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi tocialnega značaja te računajo po SO par ta %rsako beseao Enkratna pristojbina ta Ufro ali za dajanje naslova pri oglasih, kt se zaračunajo po 50 par ta vsako
besedo, snaia Dm 3.—« SajmanfSi znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—>
»rt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglasa fe plačati pri predaji naročila, oziroma Ith le vpnslati v pisma obenem ■ naročilom.

Vsaka beseda SO par; sa dajani* naslov« aH is iifro ps 8 Din. (1)
Brivskega
pomočnika
za soboto m nedeljo sprejme saJoo na Smarunpki e. it. 22.	31018-1
Služkinjo
sa Tsa gospodinjska dela, vajeno kuiie, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31031-1
Brivskega
pomočnika
prvovTetin-ega v moškem po-iwa im hm hi striiže-nijiu sprejmem taikoj. Prednost imajo stairojši. vojaščiine prosti. Ponudbe na oglas, oddel »k »Jutra-« pod značko »Prvo"vrsWffl brivec«.
31047-1
Raznašalee-sluga
reoižemjen. s 3000 Km kavcije, dobi stalno naime-Keraje. I?4ota<m sprejmem
vajenca
xa slaSčičarsko obrt. Na-gi<vr pove oglasni oddelek »Jutra«.	31074-1
Deklica
stara 16 l«t, postema, se ieli »učiti za prodajalko. Na sto™ lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30711)6-44
Učenko
ki »> je najroamj le eo-o leto učila v trg., sprej-jwffl s brano im sta/no-va-nieim v hiiši, v trgovino z mešanim blagem na deželi Prednost z meščansko Sojo. — Poood.be ne oglasni oddelek »Juitra« ped šifro »Učenka«.	* 31028-44
Pek. vajenca
z vw> oskrbe spre ime takoj Amiton 01 et, pekarna, Radeče pri Zidam em mostu 31030-44
Pek. vajenca
moč.nega io zdravega sprejme Mpi=.tna pekama v La-Bkf<m pri Ceiju. 31061-44
Vsaka beseda 50 par;
da jen je naslova ali »a Šifro pa 3 Din. (2)
Topilni pomočnik
feurjen v vsakovrstnih lakih in firnežih. želi službo Ponudbe na oglas. odd«i-ek »Jutra« pod »Izurjen«.
304ft4-2
Gospodična
teebražena in poštena, iz dobre rodbine, s šolsko izobrazbo in zmožna gospodinjstva. išče mesta pri samostojnem plemenitem go«podu kot gospodinja in pomočnica v pisarniških delih. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iskrena in postema«.	30728-2
Korespon d en ti n i a
Bbs. Trgovske akademije, z dolgoletno lnd. prakso, popolnoma samostojna, perfektna slovenščine, hrv. (tudi cirilica) in nem., verz. v vseh pisarniških poslih išče vsled likvidacije podjetja drugo name-ščenje. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva 2G«. 30864-2
Dekle
▼ajemo kuhe, išče službo. Na»lov v oglasnem oddelku »Juitra«.	31023-2
Službo sluge
a® skladiščnika, želim za takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31040-2
Dekle
pridmo in pošteno — Seli službo v pomoč gospodinji Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridina*.	31013-2
Dobra kuharica
vajena vsega dela, želi mesto pri gospodu samcu, vdovcu, aH orožnikih. Naslov: J. V., restavracija kolodvor, Dev. Mair. v Polju.	31030-2
Kot hišni mizar
iščem službo v Maribora. Posedujem svoje orodje. Naslov v oglasom oddelku »Juitra«.	31064-2
I«, f i A e z&siužka, piača za vsako besedo 50 par: za naslov aH
šifro 3 Din. — Kdor i nudi zasiuf/ek, pa ra j vsako besedo 1 Din, j za dajanje naslova ali j za Šifro pa 5 Din. (S)
Kupim
U glasi trg. značaja oo 1 Din beseda; t« <*»-janje naslova sii u šifro 6 Dim. — Oglasi socialnega zaaičaja vsaka beseda 50 por: ta dajanj« naslova ati u ii fi o pa 3 Din. (7)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Brezposelnemu trg. pomočniku
mlademu in zgovornemu, ki prijetno in sigurno nastopa, nudimo dober zaslužek. V glavnem obisk trgovcev in drugih pridobitnikov, Zato je potrebna vztrajnost, zgovornost in inteligenca. Agilnemu in vztrajnemu eksistenca zasigurana. Oni z neoporečno preteklostjo, ki menijo, da uztrezajo gornjim zahtevam, naj pošljejo ponudbe pod šifro »Fiksum 1000 ln provizija« na ogl. odd. »Jutra«.	30797-3
Ogia» trg. značaj* ps 1 Din beseda; t« da janje nasljova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par, ea dajanje naslova ali as šifro p® 8 Din. (6)
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka alte« št. 4 (nasproti opere).
23001-IS
Gramofon, plošče
od 13 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »51 a-ger«, Alek«a-ndrova št. 4, prehod »Viktoria« palače.
254-6
Kožni svrabež
preide i uporabo »Neoder ma«. Razpošilja irogerija Nada, Subotaca.	264
Vinske sode
10 komadov, od 2000 4o 5<iO0 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Naslov pove ogla?t« oddelek »Jutra«.	29504 6
Lutzovo peč
in nekaj oken j
vse v dobrem stanju zelo ugodimo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31053-6
Fotoaparat
9 X 12. Rodens-tock, dvojni amaist.igroait, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3(1036-6
Služkinja
snažna i® pridna, ifče službo pri bolijši družini. Naolorr pove oglas, oddelek »Jutra«.	31072-2
tteaeoa 1 Dia; ia dajani« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki Sš6eje instrukoije, plavajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 8 Din. (4)
I Vsaka beseda 1 Dio: * «a dajanj« naslova aH | u Utn pa 5 Dia. (10)
Avto ali mofcocikl
raftijen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica lil.
30682-10
Tovorni avto
z mavo zaprto kabino,, ' nosilnost 300—400 kg v dobrem stfa.n ju p r o d a Amdiovič, elektrooaiea — Škofljica.	3104B-10
Lep avto
ma.1« rabljem, štirjsedeS«), ekora^miičeu, porablja 9 1 banoma na 100 km, prodam proti gotovimi za Dim 30.000. — Informacije daje Ilimlk.0 Sevar, Ljubljana, Stari trg 34. 31066-10
Stanovanje
2 sob, predsobe, kabineta, ko potoke in priitiklin, z vrtom oddam s 1. septembrom pod Rožnikom. cesta I št. 22.	31013-31
Petaob. stanovanje
v H. nadstropju, s kopal-nioo in z vsemi pritklima-mi, plinom ter elektriko oddam s 1. novembrom v Tavčarjevi uilici. Naslo<v v oglasnem oddelku »Jutra« 31040-31
Stanovanje
oihe-toječe vz treh sob, ka-bimerta, kuhinje, z balkonom, predsobo, shrambo in ipritilkl iinatmd oddn m s 1. novembrcim stranki odraslih oseb. Najemin;<na po dosovoru. Vprašati v Pod-mšCščaikiova 1 — Bnžigrad.
31046-31
Trisob. stanovanje
kiom fortroo. s kiopaimioo in plinom odd.am na Domo-brainski c^sti 17. Po?izve se v kUetmem stamorvanju.
31048-211
Stanovanje
fe kuihinje. v nwi bn&i taikoj poceni oddam na Ižanski cesti štev. 1,16 31069-31
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova sil za Jifre pa B Dim. (16)
100.000 Din posojila
išče dohro fund/irana za druga z več odJičmmii preroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno naložen«. 30655-16
Družabnika
sprejme takoj domača tvornica trikotaže in perila; ista Je že vpeljana in Je obstoj zasiguran. Tozadevne ponudbe pod »Sigurnost zajamčena« na ogL odd. »Jutra«.
30723-16
Za vodstvo
gospodinjstva
dobro idoče restavracije iščem sposobno in marljiiivo družabnico z 20.000 Din
ksjpitala. Poraid.be na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Sposobna«.	31034-d6
S 15.000 Din
bi žel«fl pristopM k mizarskemu podjetju, ali kaki drugi stroki, ki mi, jamči za ulogo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »a®«.	aiOSMC
Posojila
do 50.000 Din posredujem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poim>>5« 31014-16
11.000 Din dam
za 10.000 Din gotovine,
dio 25. decembra, s polno garancijo. Dopise na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »10 X garancija*. 31051-16
Stanovanje
Tečaj za
vkuhavanje
zelenjave, sočivja in sadja
na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubi j and" bo od 32. do_37. an-guista. Zunanje plačajo 200 Din, notranje 330 Din za vso oskrbo. 31022-4
Vsaka beseda 1 Dta: ■a dajanja naslova aa
aa libe pa f Din. (SO)
Stanovanje
štirih sob v I. nastr. ln dveh sob dvoriščno od dam za 1. november 1932. Vprašati Rimska cesta 18/1 med 13. in 14. uro.	30872-21
2 kompletni
stanovanji
dToeolbrao s 1. septembrom in trisobno s 1. novembrom oddam za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31056-31
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan? kmlf džungle
DRUGI DEL
21.
V Sidi-bel-Abbesu je postal Tarzan ljubljenec francoske posadke. Med častniki, s katerimi je občeval, je bil prav tisti, ki mu ga je bilo opazovati. Kak mesec dni se ni zgodilo nič posebnega. Nato je dobil polk ukaz, naj se pomakne daleč v puščavo. Tarzan, ki so mu obljubili, da bo lovil leve, se je rad pridružU odpravi.
Vsaka beseda G0 pan aa dajanja naslova al
ca Hitre • Dia. (a-*)
Stanovanje
eno a.li dvema sobama, blizu sv. Jožefa iščem. — Ponudbe pod šifro »Stranka brei otrok« na oglasni oddelek »Jutra«. 30630-21/a
Dvosob. stanovanje
kopalnico iščem v centru ali v mestu za 1. september ali 1. november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam točno«.
30747-21a
Dvosob. stanovanje
plinom, bi !7m tiramrvaija išče dvočlaimaka družina. Ponudbe na oglas. oddeJiek »Jutra« pod »S 1. oktobrom«.	30888-c31/a
Dvosob. stanovanje
kuhinje ln pritlklin iščem za 1. september. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Tri osebe«.	30865-21a
Moderno
stanovanje
3—ipobno, ne v pritličju, vrtom aiii divoriščem — evesnt. tudi petsolbno, v centru mesta išče s 1. novembrom. tričlanska družina. — Ponudbe: telefoo št. 30-77.	31075-ai/a
Sobo odda
Vsaka beseda M par: aa	našteva dt
aa Ittre I Din. (83)
Opremlieno sobo
1 e /p o, snažno, zračno in solnčno, z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam na Tržaški cesti št. 31, pritličje (nasproti tobačne tovarne). Cena po dogovoru.	30620-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na Miklošičevi cesti 6/II desno.	30651-28
Ooremlieno sobo
snažno in mirmo, separira-n», soilnčno, s parketom, el ektriiko, vodovod om in veramdo oddam izključno boljšim solidnim damam — defiinitiiivmiim uslužbenkam. Kolodvorska ulica St. 10/1 desno.	30950-23
1 aH 2 gospodični
sprejmem na stamoivamje, Vprašati med 18. in 18. uro v Marmiontovi uil. 27.
31015-28
Majhno sobico
prijazno, oddam gospodični, evemit. sairmo za &a« počitnic. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31017-28
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddaim v Ročni muicd šteiv. 3.
31035-28
Opremljeno sobo
separirano, čisto in solnčno, ugodno oddam boljšemu gospodu ali gospodični Cesta v Rožno dolin« 44/11 31073-23
Sobo
strogo separirainrjm vfto-dom, najraje ma/osardno, event. s souporabo ko[ial-nice, išče gospodična. Ponudbe z naivedbo cene na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Solnčno 8S8«.
3106e-23/a
Prazno sobo
večjo in čisto išče mirna dama s septembrom. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »R 200«. 3:038-23/a
Sostanovalka
bi rada dobili« stanovanje za kakih 50 Din. KdoT ga ima, naj se oglasi na ogl. oddelek »Jutra« ped Šifro Cisto 30«.	31068-33/a
Dijaške sobe
Vsaka beseda 56 par: aa dajanje naslova aa aa iifro 3 Din. (22)
Mlajšo dijakinjo
vso oskrbo sprejme boljša rodbina poleg liceja Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	30650-22
Za četrto-
in petošofko
iščem stanovanje z vso oskrbo in uporabo klarvirja pri boljši rodbini z nemško konverzacijo, v Mižini ž en.sk e realno gimnazije. — Ponudbe z navedbo naj. nižje cene m potrebnimi podatki pod značko »Četrto in pe-tiošolka« na ogi. oddelek »Jutra«. 31029-22
2 dijaka ali dijakinji
event. tudi tri ia boljših družin sprejmem z oskrbo in zajtrkom na stanovanje v veliko, solnčno, čisto in mirno, separirano sobou le streljaj oddal jemo od univerze ai obrtne šole. Na željo nemška konverzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« al; pa pisati istotia pod značko »Mir ki čistoča«.	soeai-a2
Hiše
v prijaznih krajib ob železnici Celje — Dravograd, prodaja realitetna pisarna v Ljubljani, VVoifova ul. št. L	31055-20
Hiše, vile
•vsakovrstna posestva in stavbišča išče realitetn« pisarna v Ljiubljami, Wol-fova U'lica L 31054-20
tDopisi
Vsaka beseda S Din: aa dajanje narfe-va sH
iifro pa S Dia. (M)
Mlada gospodična
pros« gospoda za 700 do
100© Dim posojila, proti po®nejšemin povračilu. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«.	31082-34
Vem
0M3JS — pričakujem, ti?
pusi.
31065-34
Žalosno siroče
Molim Vašu »dresu.
3100034
Glasbila
Vsaka beseda <a dajanje ia mt*s ps B Dia. (W)
1
Dfjaka
sprfi^mem na staji^v^fi j* f
^opoino oskrbo, poleg bu-mamisibiPine gimnaiziije. Naslov pov« ogiaend oddelek »Jutra«.	31036-2E
Dijaka
kot w»stainov<ivloa k d^cma-
čemu sim eproijime boljša družina v bližuni srednje tebratene Soie, v arač.no goibo s popo^nruma vso oskTibo. Inštrukciije M po-uč^svanij« jeziikov. Nas"orv pove oglae. oddelek Jutra.
310&1-22
Profesor
vrzaime dijaka v <»lo bo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vestno nadizorativo«.
3103^e
Vsaka besoda aa daja«j*
as pa i Dia. (VT)
1 Dta: ali
Klet
v obč. hiši bliža kolodvora
v Brežicah
oddamo takoj v najem. — Dražita se vrši dne M. avgusta t. 1. v pisarni občine Zakiot pri Brežicah ob 10. uri dopoldne 31031-17
Vaška beseda t Din: sa dajanje naslpva aH
aa litre pa 6 Din. (10)
Primeren prostor
za majhno obrt, iščcim na Vrtači. Naslonr pove ogl. oddelek »Jutra«. 30731-16
Brivnico
na piro«n«itni točki prodam po zeio nizki ceni. NasJoiv v oglas, oddelku »Jutra« 31010-19
Posest
	
Vsaka bes«	kW » par;
aa fcOaaj«	našteva arf
aa HA* 1	
Opremljeno sobo
čedno, ZTačmo, in suho, če mogoče z jutranjim soln-cem, iišče samski gospod s 16. avgustom, oziroma 1. septembrom. Ponudbe pod »Ne v centru mesta i z navedbo stanarine na oglas, oddelek »Jutra« do srede 10. avgusta. 30837-33/a
Sobico
s Štedilnikom, i S č e m v Sp. Šiški. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S štedilnikom«.
31020-23/a
Opremljeno sobo
ZTačno io solnčno, s souporabo kopalnice igčem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cisto U6«.
31016-23/a
Vsaka aa dajanje aa fUre pa • Din. (8^=1

Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom zelo ogod no prodam. Evemt. knji žica Mestne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	29566-20
DvostanovanJ. hišo
ob glavni cesti v najbližji periferiji mesta prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30816-20
Nova vila
v krasni Tivolski legi in najmoderneje urejena, zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova itev. 6.
31060-20
Enonadstropna hiša
zgrajena leta 1014 na naj lepšem kraju, nasproti iup-ne cerkve v iireh, kater« je opremljena t električno razsvetljavo io vodovodom z gostilniško koncesijo, trgovskimi lokali, dvoriščem in vrtom naprodaj. Hiš« je izrecno zidana za gostilniško ta trgovsko obrt — katera se v hiši od teta 1&14 naprej vrši nepreki njeno. Za vse podatke ta ceno naj »e interesenti obračajo pismeno ali osebno na lastnika: Županstvo Žireh.	30599-20
Klavirji!
Velika Izbira klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Nizke cene tudi na obroke. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5.
30902-26
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslov« ali ta šifro p* 5 Din. (301
Mlatilnice
trijerje, slamoreznice. sadne mline, stiskalnice ln vso drugo železnlno kupite najbolje pri Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvetska cesta X.	30938-30
ftraibe
Vsaka be«e<la 1 Dm. ta dajanje naslova ali za iifro P« 5 Din. (32)
Različne premičnine
bodo v poslopju mestnega načelstva naprodaj dae 10. aivgusta 1032 ob 8. uri. — Davča ) uprava Ljubljana za ofeolioo.	31087-32
Informacij^
Vsaka beseda 1 Din: aa dajanje naslova ali
ta iifro ps 5 Din. (31)
Iziava
Za dojijjo-ij
jiih d-ela » moj« ime, nisem plačnik. — Okretič Franc, Srednja vas št. 20, pošta Sk< *jica, 31026-33
Vsaka beseda 1 Din: m dajanje naslova iin za iifro p S Dia. (37)
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova aJi za Šifro pa S Din. (18)
Spalno opravo
prodam v Gubčeivi wlioi 10 Ogleda/ti med 4. in 5. uro 31071-12
Razmnoževalec
»Opaiograph« samenjsm M bdcikelj. Bizjak, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 40 31070-3»
Malinovec
pristen ta oaravet, • čistim sladkorjem
vkuhan, se dobi na malo ta veliko ▼ lekarni dr. G. Piocoli, Ljubljana. Dunaj ska oesta 6.	226
lai je
V sobosliharstvu nrt nas m& da danes to je za
SeBesipefr*
umetnika svetovnega gla■» sa moda bila lani. Zahteva/fe tudi VidaUam Vaš sobosiihar brezpogojno fiohtaie Se6estyen-oue vzorca za sobosliharštvo.
Zastonnik teh vzorcevJet
mO bii/t' Beograd Obilice v Vena c 9
Ako ni v takšni plombirani konvi, nf FK&
Pedagoginjo
s tečajem za vzg#)o dece,
perfektno veščo srbohrvaščina, nemščine in francoščine, eventualno tud* klavirja, dobrodušno in ljubiteljico otrok iščem kot od-gojiteljico za svoje 5 in pci leta staro dekletce. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko j« poslati na
HERMTNO POPOVIČ, Grarifl hotel Toplice, soba 121, BLMu	10893
1
čpcfotiCo 1
Mestna občina ljubljanska bo tlakovala cesto Za gradom še v tej sezoni z drobnim granitnim tlakom. S tozadevnimi predpripravami in planiranjem se bo pričelo že prihodnji teden, na kar se ljubljansko občinstvo opozarja, da bo imenovana proga od ponedeljka, dne 8. avgusta, do nadaljnjega za vsak promet zaprta.
10840
Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha
DRVA n PBEHOG
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta — Telefonska St. 2951
S lepe, suhe in svetle
LOKALI
9X5.50, 5X6, 4X4, z izložbami, vodovodom, plinom in elektriko (tudi za električni pogon) skupaj za engrospodjetje ali posamezno za špecerijo, mlekarno, pletenine itcL, na vogalu Napoleonovega trga in Gosposka ulice oddam s 1. oktobrom. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najemnina po dogovoru«.	10896
Inserirajte v „Jutro!
Lep naj bo Vaš dom!
Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka
IVAN KOŠAK, LJUBLJANA
Rimska cesta štev 23
249
t
Pogrebni zavod Iv. Gajšek
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi oče, stari oče, gospod
Josip Skala
nadsprevodnik državnih železnic v pokoju
danes po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9. avgusta, ob pol 6. iz Koroščeve ulice 15 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, dne 8. avgusta 1932.
Amalija, hči; Rudolf, sin; Franc Gorenjak, zet; Sigmunda in Franc, vnuka, in ostali sorodniki.
'.- .•	v" -t.-. •. ■ . ...... -	- .

ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bridke izgube našega dragega soproga, očeta, tasta, brata in svaka, gospoda
Oskarja Dev
deželnega sodnega svetnika v pokoju
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gg. predstavnikom oblasti in kulturnih, zlasti glasbenih društev, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, gg. pevcem za ganljivo petje, gg. govornikom za poslovilne besede, številnim darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojniku kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubezen.
Maribor—Ljubljana, dne 8. avgusta 1932.	10899
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar. 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna«® Franc Jezeršek. Za mseratni dei le odgovoren Alojz Novak. Vsi e «uubliam.