' v:. - .... Abb, Plačana pitale iVgSppolni Cena 40 lir TRST, nedelja 19. marca 1961 Leto XVII. - St. 67 (4841) [okvira dokih odnosov , |[ PteBnio m. mestu IVVe^ali SVi.inedelj° po-tu rezultat^ Je mnenJe o J^ia tUfn5dmega za-H^eea-lovansk°-ita- * * izvajan Panega odbo' . uta, »m? Posebnega >o na oblmbili, da KS®. ko h« rezultate UraI„bomo Imeli v kM?ikov Odgovolavl pred' 601 je if0lv?rnih vlad. 1L a!yanska pol-sPoročnlja obiavila SSr£»etr1jS; *5f Jsruifir & inavadi je me- »lv^^ania neka' te čaja nh u se tiče' ■i ™ zve- - Wkern fcnCS11 pod iu' L^ko organi v zve' r ij^S" "»S &T*#t i sPorn* Podatki !ijSn«ade Pa AuS°slovan-* V^ izjavil h predvče-tHeiJ^daniu -na rim-* to k°PkieJ1S0 bili °!tfn 'P'. «Tn VSk!a' t^tno,Z^edanje' ni >širr,„ imen ” mini- ir,. ^'-^Predlože-““03 vla- „ u pa tu- dipio- tem vpra-Ponovno imerava v ustavo ki "yi Pravice P0dr^anrišin na Jel°ti izt?n, . °beh Vbosti Riniti svo-jugoslo-Rad bi pra-bodo že tori. pr. uporab-v obče-in sod-a Pravica žj,,:.za ostale ig Jd v ita-bjega 1 Predstav-da i, lnistrstva razvoia lPrie° u-mtrdndSeboj-viad odl0' #-“ieri Pri2aciP,’,„da Pada K!"1' ta da I ”>Wr- C4 M Vtii 1 pri-»PgNci ‘PoraJ ugotovit-‘i 5 dvsern V ftVe' v kaVzh°dne y Hi k°t kdneri ži- 1 VC.be ,gkd”r k0li I ffiSih 4 celo P°rmal-: AJ. s0v Hi „ dobrih ^C'm,tudi SV bCdnam SN ov°r&jandl’ ki bi pisal vsakodnevni ideolog šovinistične ofenzive preteklih tednov v naslov članka o sedmem zasedanju: «Nel nulla di fatto un risultato positivo»■ Pri tem pa ne smemo mimo točne ugotovitve v včerajšnji številki glasila Katoliške akcije: zSporno vprašanje glede izvajanja londonskega memoranduma ni več politika — je administracija. Administracija je šola, so sodišča, u-poraba jezika v uradih itd.» Prav tako se strinjamo s trditvijo da je «potrebno določiti še kako drugo olajšavo glede prevodov, javnih napisov, šole.* In tudi mi smo mnenja, da «za našo najvišjo upravno oblast ne bi smelo biti težavno izdati potrebnih ukrepov in še manj težko bi smelo biti za tržaške nacionalne stranke nuditi takim ukrepom potrebno podporo.» Kdaj se bo do tega spoznanja dokopala liberalna stranka, katere tržaški voditelj piše dolge članke o tem, kako se morajo Italijani braniti pred memorandumom? In kdaj bo povedala jasno besedo sama vladna stranka, ko se tega izogibajo celo socialni demokrati in republikanci, ki so se doslej najbolj ustrašili očitka omenjenega liberalca, da se še niso dovolj jasno izrekli proti memorandumu in med samim zasedanjem izglasovali resolucijo, ki ne služi na čast Mazziniju? Kar pa se tiče dolžnosti Slovencev vzdolž meje in demokratičnih Italijanov, smo že prejšnjo nedeljo poudarili nujnost enotnega in odločnega nastopa. Prav tako smo poudarili dolžnost vsega slovenskega ljudstva in njegovih voditeljev ne glede na politično pripadnost. Danes pa poudarjamo še dolžnosti vzgojiteljev naše mladine in izobražencev sploh ter gospodarstvenikov, ki so pri vsem tem morda še prav posebno važni. Položaj, ki je nastal po tem in takem sedmem zasedanju mešanega odbora terja od vseh bolj kot kdaj koli povečano aktivnost, kajti držanje križem rok je že začetek nazadovanja. Pri tem mislimo zlasti na tisto podrobno narodnoobrambno delo iz dneva v dan, ki mora biti vztrajno, dosledno in požrtvovalno. Da ima pri tem posebno važno vlogo mladina ni treba posebej omenjati. Saj je že sama dokazala, da ve, kje je njeno mesto, katera in kam vodi njena prava in edina pot. v Italiji s svojim obstojem, s svojo navzočnostjo tisti, ki predstavljamo bistveni činitelj normalizacije, sodelovanja in prijateljstva; da je rešitev naših nerešenih vprašanj prav tako važen pogoj za novo vzdušje, kot je po drugi strani to vzdušje z vsemi ostalimi činitelji pogoj za ureditev našega narodnega obstoja in razvoja. Tako smo vedno mislili in o tem smo prepričani še danes. Vendar ne more nihče zameriti tistim, ki so v preteklih šestih tednih v tem prepričanju pokoleba-li ne le zato, ker je po tržaških ulicah zadonel krik smrtnega sovraštva nahujskanih srednješolcev, temveč zato, ker je moral ugotoviti, da oblast njihovega nastopa ni preprečila, predvsem pa zato, ker je nato zvedel, da je rimska vlada to šovinistično protislovensko ofenzivo označila kot izraz volje tržaškega prebivalstva, in končno zato, ker je ugotovil, da je na sedmem zasedanju mešanega odbora delegacija te vlade storila prav tisto, kar so nosilci šovinistične ofenzive zahtevali z grožnjo, da bodo rasistične demonstracije obnovili. če sedaj primerjamo tako ravnanje rimske vlade z obema zgoraj navedenima poročiloma, potem moramo ugotoviti predvsem skupno poudarjanje, da je bilo sedmo rimsko zasedanje kljub vsemu vendarle koristno. Takoj pa moramo pokazati tudi na protislovja med ravnanjem italijanske vlade in njenih organov v Trstu ter takimi besedami o koristnosti in o obljubah. Iz te ugotovitve izhaja torej predvsem dolžnost, da se taka protislovja odpravijo, ker vodijo — kot smo bili priča v zadnjih dneh v Trstu — v borbo proti pridobitvam vsega odporniškega gibanja in proti demokratičnim silam sploh. Dolžnost te vlade je, da se otrese vseh mogočih da-nuncijad in bartolijad, ki so bile v teh šestih tednih pogrete. Ni nobenega dvoma, da odgovorne oblasti prav dobro vedo, kje so tista gnezda, ki jih je treba razdreti, kje je v vrstah vladnih strank šovinistična gniloba, ki jo je treba odstraniti, kje so fašistični vzgojitelji, ki jih mora prevzgojiti. Samo začetek ukrepov v tem smislu nas bo prepričal, da obljube o dobrih namenih ne bodo ostale zgolj obljube. Sicer pa je najboljši izraz tega protislovja že sam naslov članka, ki ga je na- 34. kongres PSI v Milanu se bo zaključil danes z glasovanjem o Nennijevi in levičarski resoluciji Prejšnjo sredo se je začel v Milanu 34. kongres Italijanske socialistične stranke, ki je bil hkrati ves teden osrednji predmet političnega dogajanja v Italiji. Tajnik stranke, Pictro Nenni (zgoraj), je prebral poročilo sedanjega vodstva stranke, ki je v rokah avtonomistične struje, za njim pa sta podala poročili voditelj levičarske struje, Tullio Vecchietti (levo spodaj), in Lelio Basso (desno spodaj), voditelj struje ((demokratična alternativa«. Razprava o vseh treh poročilih se je začela v petek in se je nadaljevala včeraj, kot poroča naš posebni dopisnik iz Milana ? N5S. In takih ravno SmS V X ?» p^top\?ev«raj. hli>t?a a oblekli K *£> reči Urimetne k° Je m sv<> 2 *pra- 11V At «la s° rL zgre- % &C Zročile 7 X [N i s"‘S'"""Es; Slovenci Izmed številnih diskutantov so včeraj De Martino, Pierraccini in Codignola obširno argumentirali teze večinske struje, Lussu pa je obdolžil oportunizma celotno delavsko gibanje Italije in vse Evrope - Najbolj temperamentni govornik levice je bil Gatto, Bassovo strujo pa je zastopal Valdo Magnani - Danes bodo izvolili nov centralni komite (Od našega dopisnika) MILAN, 18. — Na današnjem zasedanju so se kongre-sisti spomnili obletnice upora prebivalstva v Milanu proti avstrijskemu maršalu Radeckemu leta 1848 in obletnice pariške komune, nato pa so nadalje sij o. Ob skoro prazni dvorani je Labriola govonl vprašanjih mladinskega socialističnega ?lba"Ja >n p°d; črtal potrebo večjega zanimanja straI?k® vnraša-šanja. Mancini je govoril o reorganizacijskem p nju PSI in poudaril nuj- “ nost tudi organizacijske okrepitve stranke ter i-deološke izgradnje članov v zvezi s politično linijo italijanskih socialistov. Odklonil je komunistično in socialdemokratsko strukturo stranke, predlagal je ustanovitev glavnega odbora PSI tudi na ravni pokrajinske organizacije stranke, da bi tako prispevali h koordinaciji dela centralnega odbora. Zagovarjal Je potrebo enotnega vodstva, toda odklonil je proporcionalno zastopstvo struj v vodstvu, ki ga zahtevata obe manjšinski struji. Lussu, ki ga v avtonomističnih krogih označujejo za «kitajskega komunista«, je v imenu levice zatrjeval, da se sedanje vodstvo z avtonomijo ni le ločilo od KFI, ampak je celo prešlo v nasprotni tabor. Zatrjeval je tudi, da politika alternative nima nobene zveze s politiko kongresa v Benetkah in Neaplju in da alternativa pomeni danes politiko levega centra in odprtje v levo. Ta politika ni dosegla svojega namena, je dejal Lussu, ampak je razcepila stranko in jo «saragatizira-la». Skliceval se je na resolucijo centralnega odbora stranke med kongresom v Benetkah in onim v Neaplju, v kateri je med drugim rečeno, da v Italiji ni mogoč nikakršen napredek brez sodelovanja socialistov s komunisti. Ob zaključku pa je Lussu zatrjeval, da celotno delavsko gibanje v Italiji in v Evropi boleha na oportunizmu in k°mpro-misarstvu. Avoglio je prvi predstavnik ((demokratične alternative«, ki se je danes oglasil v diskusiji. Prispeval ni nobenega novega elementa v le znano tezo te struje, ki se je skoro povsem izenačila s tezo levice, z edino razliko, da skušajo voditelji te struje da'ti svojemu stališču neko bolj dosledno in sistematično ideološko osnovo. Preden je dobil besedo glavni urednik glasila PiSI «Avanti» Pierracini, je poslanec Itigr.ao pozdravil kongres v imenu KPI m s spretnimi besedami utemeljeval nujnost sodelovanja med obema glavnima strankama italijanskega delavskega gibanja, hkrati pa podčrtal, da mora to sodelovanje dobiti nove oblike spričo sprememb, ki so nastale in nastajajo v sodobni italijanski družbi kot tudi v evropskem in svetovnem merilu. Poudaril Je avtonomnost PSI tudi kljub naravni solidarnosti, ki KPI veže z ostalimi komunističnimi strankami v svetu. V imenu PSDI pa je ob nesoglasju kongresistov kongres pozdravil namestnik tajnika stranke poslanec Ta-nassi, ki je izrazil upanje, da bo kongres prispeval k utrditvi italijanske demokracije in zmagi socialiima v demokraciji in svobodi. Giovanni Rieraceini je pro-ti tezi levice., ki zagovarja nespremenljikčst KD kot politične organizacije italijanskih katoličanov pod vpli- vom cerkvene hierarhije (spričo njihovega verskega prepričanja) in zagovarja zato politiko frontalnega napada na KD in sodelovanja s katoliškimi množicami na terenu konkretne sindikalne in politične borbe, utemeljeval, da je taka karakterizacija KD povsem nerealna, zgrešena in s tem nemarksi^tična. Tem katoliškim ljudskim množicam znotraj KD, je poudaril Pie-racini, je treba nuditi neko konkretno alternativo, kakor jo nudi konkretno platforma avtonomistične večine PSI, kajti prav v tem je bistvena razlika med avtonomisti in, levico: stališče levice pomeni ideološko togost in hkrati zanikanje politike, medtem ko avtonomisti zagovarjajo nujnost alternative, ki naj vsakodnevnim borbam ljudskih množic nudi konkreten politični izhod, ki ga stališče levice ne nudi. Tolloy je govoril v glav- Novo izdajstvo nad Kongom Grobarji kongoške neodvisnosti, ki so se bili sestali », Tananarivi, so se pretekli teden vrnili v Kongo. Kasavu-bu, lleo, Combe in Kalondži so se na Madagaskarju sporazumeli o razkosanju Konga v prid njegovih kolonialnih gospodarjev. Sporazumeli so se tudi, da bodo v notranjosti vodili reakcionarno politiko, v mednarodnih odnosih pa politiko pokorščine zahodnemu bloku; sklenili so dalje, da si bodo na vse načine prizadevali, da onemogočijo izvajanje zadnje resolucije Varnostnega sveta o Kongu. Ker pa jim je pri vsem tem ovira zakonita vlada v Stanlegvillu, so sklenili tudi vojaški sporazum, eda preprečijo, do bi v Kongo prodrl komunizem«, kar v govorici kolonialistov in njihovih hlapcev pomeni borba proti vsem tistim, ki se dejansko borijo za neodvisnost in za politiko v korist ljudstva. Zato so napovedali skupno vojaško akcijo proti zakoniti vladi Konga, če ne bi sprejelo sklepov iz Tanana-rive. V Tananarivi so secesionisti podpisali sporazum o nezakoniti ustanovitvi «neodvisnih kongoških držav» in njihovo združitev v tako imenovano konfederacijo, katere predsednik naj bi bil Kasavubu. Vse je potekalo po starem preizkušenem receptu kolonialistov, da je treba najprej razdeliti, nakar se laže vlada. Belgijci so pred osemdesetimi leti zavzeli Kongo in pa držali razdeljenega na več sto plemen. Lumumba je uspel doseči enotnost ogromne večine kongoškega ljudstva, ki se je odločno borilo za neodvisnost. Prav zaradi tega so ga hlapci belgijskih kolonialistov ubtli. Belgija se vrača v Kongo s staro politiko, ki je najbolj prišla do izraza prav v Tananarivi. Pri tem je izkoristila Combeja, Kasavubuja in Kolondžija, ki niso bili nikoli iskreni, kar se tiče borbe za neodvisnost, temveč so bili takoj po razglasitvi neodvisnosti Konga lutke v belgijskih in ameriških rokah. V Tananarivi so samo potrdili, kar je bilo sklenjeno v Bruslju in v nekaterih drugih zahodnih prestolnicah. Saj je predstavnik ameriške vlade izjavil, da je ta vlada zadovoljna, ker je prišlo do sporazuma, češ, da bo sporazum elahko podlaga za ureditev kongoškega vprašanja». Za zahodne kolonialiste je pri vsem tem važno, da bi dosegli odcepitev od enotne ga Konga Katange in Južnega Ka-saja, ki sta gospodarsko in strateško najvažnejši zanje m za finančne magnate pri družbi »Union minierem. Z vladanjem nad katanškimi rudniki bakra in nad kasajskimi ležišči diamantov (70 odstotkov kongoške proizvodnje in izvoza) menijo, da ne bo težko gospodariti tudi nad ostalimi ozemlji Konga. Kakor rečeno, pa bodo kolonialisti in njihove lutke imeli še opravka s pravimi kon-goškimi rodoljubi, ki jih predstavlja zakonita vlada v Stan-lepvillu. Njen predstavnik v OZN je zahteval od ZDA, naj ne priznavajo več Kasavubuja, ker je z odobritvijo sklepov v Tananarivi prenehal biti predsednik Konga; saj je sprejel mesto predsednika ta ko imenovane konfederacije. Torej ne more več ■ biti predsednik enotnega Konga, Gizen-ga pa je poudaril, da je rešitev v Kongu mogoča samo raztegnitvijo oblasti zakonite vlade na vse kongoško ozemlje in z obnovitvijo delovanja parlamenta. V Leopoldvillu se je tajno sestala skupina nad 40 članov predstavniškega doma in senata. Vsi poslanci so soglasno protestirali proti sklepom v Tananarivi ter so izbrali delegate, ki bodo obiskali Kasavubuja in mu zastavili vprašanje, na podlagi katerega zakona ali na podlagi katerega sklepa parlamenta je dopustil spre- nem o stanju v PSI, odklonil proporcionalno sestavo vodstvenih organov stranke ter branil nujnost enotnega vodstva, , Vincenzo Gatto je v zelo temperamentnem tonu in ob pogostem prekinjanju delegatov kritiziral politično linijo večine od kongresa v Turinu do danes. Hkrati pa je analiziral kritike, ki jih avtonomistična struja navaja na račun levice. Toda kljub ostrini njegove polemične argumentacije se je v glavnem obračal na Nenni-ja in razlagal razliko v stališčih ter poudarjal enotnost stranke in potrebo po njeni organizacijski okrepitvi in utrditvi. Namestnik tajnika stranke, Francesco De Martino, se je v glavnem zadržal na notranji demokraciji v stranki nato pa oporekal, da bi D. HREŠČAK jem resolucije, ki ;e v največjem nasprotju z ustavo Konga, s stališčem in pravico parlamenta in z resolucijo Varnostnega sveta ter drugih organov OZN. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je Kasavubu s svojim ravnanjem sam razveljavit svoj mandat predsednika republike, ker se je strinjal z ukinitvijo republike Kongo, katere predsednik je bil, in je dopustil ustanovitev povsem nezakonitega in ustvaritev skrajno zmedenega državno političnega položaja, katerega ne more nihče priznati. Sestanek v Tananarivi j« predstavljal samo skupino politikantov. S tem da ti uzur-patorji odklanjajo sestanek parlamenta, kažejo, da dobro vedo, kakšna je volja ljudstva, in da se v bojazni pred, njo trmasto oprijemljejo svoje politike sile tudi proti parlamentarcem. V Nevo Yorku so medtem sporočili, da bo skupščina OZN končno začela v ponedeljek razpravljati o Kongu. Ves pretekli teden ni bilo sej skupščine, ker se niso mogli doslej še sporazumeti o dnevnem redu ter se predstavnika ZDA in SZ še dalje pogajata. Na zahtevo sovjetskega predstavnika pa je predsednik vendarle določil za ponedeljek razpravo o Kongu. Ni izključeno, dq bodo zahodni kolonialisti in imperialisti na tej razpravi izkoristili sklepe v Tananarivi in jih podprli, ker so bili pač sprejeti ob njihovi podpori in v njihovo korist. Videli bomo, kakšno stališče bodo zavzele sedaj ZDA, ki vedno skušajo skrbno prikriti svojo intervencijo v Kongu. Hud udarec za rasiste Na zasedanju ministrskih predsednikov držav Britanske skupnosti (Commonwealtha), ki se je zaključilo v petek, je prišlo do ostre diskusije o politiki rasne diskriminacije v Južnoafriški zvezi, zaradi česar je predsednik tamkajšnje vlade Vertooerd sporočil izstop te države iz skupnosti. Skupina ministrskih predsednikov, v kateri so bili Mac Millan, avstralski ministrski predsednik Menzies in novozelandski ministrski predsednik Holgoak, je bila mnenja, da je vprašanje članstva Južnoafriške zveze zbolj proceduralno pravno vprašanje, ki je nastalo zuradi spremembe njenega državnega statusa. Konec maja bo to ozemlje namreč postalo republika na podlagi referenduma, pri katerem je glasovala le neznatna manjšina belcev. Druga skupina, v kateri so bili predsednik Gane Nkru. mah, predsednik malajske vlade Rahman, pakistanski predsednik Ajub Kan in kanadski ministrski predsednik Dieten-baker, pa je bila mnenja, da politika Južne Afrike kot članice Commonioealtha ni stvar, ki ne bi se tikala ostalih članic. Diefenbaker je predložil neke vrste ustavno listino o pravicah in dolžnostih vseh članic Commonioealtha. S to listino bi bila Južni Afriki naložena dolžnost, da menja svojo politiko in uvede rasno enakost v duhu ustanovne stine OZN o človeških pravicah. Po tridnevni debati je Ver-woerd priznal poraz in sporočil svoj izstop iz Commonioealtha. Tega koraka se je britanska vlada zelo bala in Mac Millan se je do zadnjega trudil, da bi dosegel kompromis. Sploh ni hotel Mac Millan nikoli jasno obsoditi politike rasne diskriminacije v Južni Afriki. Vzroki so gospodarska povezanost, velike investicije britanskega kapitala v Južni Afriki, številni finančni sporazumi ter skupni vojaški in kolonialni interesi. Prva posledica, ki se je opazila, je bil velik padec akcij zlata, diamantov in bakra na londonski borzi. Južna Afrika je namreč največji svetovni (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) Salomonova sodba PrimorsTcranevmlc — 2 — v Avstriji 4Č- * Slovenski vestnik iz Celovca objavlja v zvezi z ljudskim štetjem, ki bo v Avstriji 21. marca t. 1., naslednji članek,: 'te ezna vlada, je z odrejlbg. z dne 19. decembra 1960 do- lo$i!t kot števni dan za redno IjitdŠKo štetji,: ki se ima nične alii vapoj^olne podatke, 'vsi isvKarr aff -mr^epmm dami vršiti na prelomu desetletja 196C-61, 21. mrec 1961, in sicer je merodajno stanje ob a tl h zjutraj tega dne. Z i-stimjl a:i«m bodo .hkrati šteli tudi (hiše in stanovanja za leto IS 61. Bve fl.~ marca 1961 bočtb torej ponekod, zlasti po mestih pa tudi po nekaterih podeželskih občinah predstojniki gospodinjstev sami izpolnjevali predpisane listine, drugod bodo hodili števni komisarji od hiše do hiše odnosno od stanovanja do stanovanja in zapisovali izjave predstojnikov gospodinjstev, spet drugod končno bodo morali ta dan predstojniki Gospodinjstev na občino, da tam podajo števnim komisarjem svoje odgovore na vpraanja, ki so stavljena v listinah za ljudsko štetje. Iz 22 splošnih in 6 dodatnih vprašanj za določene osebe razvidimo, da še država zanima skoraj za vse stvari, ki zadevajo osebno, poklicno p A tudi socialno stanje človeka, takd da skoraj že presega pojem osebne svobode in zlasti osebne sfere, človeka. Tako bo po izvedenem štetju državna statistika res zajela skoraj v celoti vse lastnosti in posebnosti setava prebivalstva. To je povsem razumljivo in na splošno ne obstaja nevarnosti, da bi ljudje ne povedali dejanskega stanja, čeprav zakon predvideva za neresnične podatke celo kazen. Pač pa obstaja nevarnost za navajanje neresničnih podatkov na Koroškem zlasti glede vprašanja v rubriki 14, ki vsebuje eobčevalni jezik — jezik, ki se govori v občevanju z družinskimi pripadniki (glej pojasnilo k rubriki 14t». Pojasnilo k rubriki 14 se nanaša le na otroke, ki še ne znajo govoriti, in na mutce ter piavi, da je pri teh treba navesti kot občevalni jezik, jezik, ki se govori v družini, če take ni, pa jezik, ki se govori v njihovi okolici. Iz rubrike 14 zlasti t' zvezi s pojasnilom ni jasno, ali gre tu za dva jezika, po eni strani za občevalni jezik iii po drugi strani za družinski jezik, ali pa samo za eno vprašanje in je drugo le komentar, kako je treba občevati jezik pojmovati. Tako so eksperti statističnega centralnega tirada na Dunaju, ki so dajali na okrajnih glavarstvih občinskim zastopnikom navodila, bili mnenja, da je mogoče navesti le en sam jezik, deželna vlada pa v stlojih navodilih občinam pove, da je mogoče navesti tudi dva in več jezikov. Tako .vprašanje po občevalnem jeziku kakor tudi predmetna interpretacija tega pojma nasprotujeta tudi vsem načelom in priporočilom OZN glede metod popisa prebivalstva zlasti glede na jezik in poreklo in ju zaradi tega ne moremo odobravati. Namen vseh teh nejasnosti je prozoren. S čim večjo zmešnjavo naj bi se čim bolj zameglilo dejansko jezikovno stanje na Koroškem, da bodo lahko po ljudskem štetju kakor po- onem iz leta 1951 spet mešetarili s številkami po mili volji, kakor jih bodo pač potrebovali. To nam potrjuje tudi veliki hrup okoli tega vprašanja v nacionalističnem in konservativnem avstrijskem tisku, ki se je spotaknil nad tem vprašanjem in ponovno sprožil zahtevo po tako imenovanem ugotavljanju manjšine. Brez kakršnega koli pridržka in brez sramu pa se je v to proti našemu ljudstvu naperjeno akcijo neposredno pred ljudskim štetjem uvrstil še psevdonimi pisun brošure «Minderheit ohne Maske» Hermagoras Schribar, ki jo je natisnila in izdala Carinthia kot odgovor na brošuro dr. J. Tischlerja «Die Sprachenfrage in Kaernten vor 100 Jahren und heuten, ki jo je tiskala in izdala Mohorjeva. Psevdo-nimni pisun, ki se očitno boji povedati svoje pravo ime in je po vsem videzu znan «znanstvenik vindišarstva», jasno pove: «za nas južne Korošce je jezikovno vprašanje čisto politično vprašanje, ki se tudi danes ocenjuje kot čisti politikum*. Za to smo seveda krivi Slovenci (ki jih i-stoveti z iredentisti), nikakor pa niso temu krivi sNemci ali nemški nacionalisti ali celo nacionalni socialisti, ki so prišli vendar veliko prepozno*. Ob taki mentaliteti je vsake dadaljnja beseda k temu vprašanju odveč, vse kaže in potrjuje le to, kar je Vladimir Klemenčič ugotovil v sito-ji temeljiti razpravi «Pretres avstrijskega popisa prebivalstva leta 1951 glede na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem» že za ljudsko štetje pred desetimi leti, «da je proces izpoddrivanja slovanskega prebivalstva nekaterem krogom, ki so se nepoklicno vmešavali v popis prebivalstva, še prepočasen«, za-rtdi česar so poskušali «prekrojiti z neznanstvenimi, nestrokovnimi in politično po- gojenimi zikov no ške». S€ vzroker v se večji za to,ljudsko štetje sar koroški Slovenci že vna■ prej odrekamo veljavnost iu- vriznajije vsakršnim iz kakrš-nefoli J pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na- Ko* roškem. Prav zaradi tega bomo koroški Slovenj vn vm**lu zakonitih predpisoT, ki pod kaznijo pretipv^diijfjo T ne&s- v rubriko 14 slovensko odnosno siowenisch, hj^rati\ pa tudi budno spremljali vse dogajanje okoli popisa prebivalstva, ker se nacionalistični ja jo,"da bi s fn- tedne pripravljajo volino igro številk na škodo pravic našega ljudstva ponovno izmaličili dejansko jezikovno stanje na Koroškem. Prihodnje dni bodo v Švici prvi sestanki za pripravo uradnih pogajanj o Alžiriji ■■ —— ■ Pogajanja med alžirsko in francosko delegacijo bodo verjetno v mestecu Evian ob Ženevskem jezeru VhRlZ, 18. — V sredo bo politični svetovalec v alžirski vladi Bumendžel odpotoval v Švico, kjer se bo se-staTT'predstavnikom francoske vlade, da se določijo tehnične podrobnosti o sestanku in delovanju uradnih delegacij alžirske in francoske vlade, če bo šlo vse v redu, se bosta delegaciji morda sestali že 27. marca ali pa prve dni aprila. V Parizu prevladuje mnenje, da bodo pogajanja dol ga in težavna in verjetno ne bodo trajala manj kakor dva meseca. Prav zaradi tega se bosta omenjena funkcionarja sestala, da se dogovorita o vseh najmanjših podrobnostih, kakor je na primer tudi število čla- nov vsake delegacije. Če ne pride v zadnjem trenutku do sprememb, se bosta delegaciji verjetno sestajali v mestecu Evian ob Ženevskem jezeru. Iz Eviana bi alžirski delegati z lahkoto odhajali v svoje rezidence v Lausani ali v Montreuxu imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiiiimiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniimiii Saragat o T oskanski kongresu škofje in PSI šola Stavka nameščencev «AIitalia», PTT in odvetnikov - V sredo obišče Rim norveški zunanji minister Lange (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Ves italijanski tisk nadaljuje z ..obširnim poročanjem o, diskusiji na milanskem kongresu PSI. Posebno je bi] danes zapažen članek socialdemokratskega voditelja Saragata, ki je napisal za jutri uvodni, članek, v katerem trdi, da- je Nenni ((nedosleden, ko govori o perspektivah konkretne akcije,« kajti da anima nobenega smisla trditi, da je PSI pripravljena podpirati vlado sestavljeno od KD, PSDI in PRI, če se hkrati ne nudijo elementarna demokratična jamstva, ki jih zahtevajo sočialni demokrati,« in sicer, da se dopusti članom PSI vpis v tako imenovane svobodne sindikate. Saragatov vtis je, da PSI propada, kajti ((tako se dogaja vsaki politični sili, ki nima več življenjskega poleta in postane iz sredstva določene politike zgolj stranka, ki išče taktiko, katera naj bi rešila in-stiument, ki je postal samemu sebi namen.« Nadaljnja pozornost je tudi danes obrnjena na razne stavke. Kot je znano, bodo stavkali do 22. t. m. nameščenci ((Alitalia*. O tem so, danes objavile vse tri sindikalne organizacije poročilo, v katerem je rečeno, da se bodo odzvaie pozivu ministra za delo, naj pridejo na sestanek in so v zvezi s tem sklenile, prekiniti stavko 21. marca od 7. ure zjutraj do 19. ure za nameščence generalnega ravnateljstva, rimske urade in agencije, od 10. do 22. ure pa bo prekinitev veljala za delavce ‘in uradnike na letališču iiFiumicino« in (iČiampino». Medtem se je zaključila 48-urna stavka pekovskih delavcev. Stavka se bo nadaljevala, če delavci 22, t. m. ne bodo dosegli 'zahtevane obnove delovne pogodbe. Nameščenci PTT, ki so organizirani v CGIL, so danes sklenili, da bodo v četrtek 23. t. m ponovno stavkali zaradi negativnega izida pogajanj, ki je bilo 15. t. m. Prenehala pa se je stavka v tovarni (iBorsalli-no» ker so bila današnja po- gajanja zaključena s sporazumom. Tudi odvetniki in prokuratorji še niso prenehali s stavko, čeprav so v posameznih pokrajinah zavzeli različna stališča. V Palermu so sklenili danes, da bodo s stavko nadaljevali vse do četrtka. V Rimu pa se na podobnem sestanku niso mogli zediniti in bodo nadaljevali z diskusijo jutri. Na političnem področju je bilo danes več sestankov pri demokristjanskih prvakih zaradi šolskega zakona. V tej zvezi so se oglasili tudi toskanski škofje, ki odločno zahtevajo, naj država določi kredite rudi za tako imenovane ((svobodne šole«, t. j. v prvi vrsti za katoliške šole, med katerimi bi država smela imeti zgolj nadzorstvo «v skla. du s pravičnimi zakoni«. Svoj sklep so poslali v vednost vsem katoliškim združenjem. Ni dvoma, da gre za ponovni pritisk cerkvenih hierarhov na vlado, da bi dodelila čimveč sredstev klerikalnim šolam. Predmet obravnave na raznih sestankih je bilo vprašanje sicilijanske deželne vlade, Tudi osrednje vodstvo Kr. ščanske demokracije na svoji prihodnji seji, ki bo v ponedeljek in se je bo udeležil tudi deželni tajnik KD za Sicilijo, poslanec D’Angelo, bo obravnavalo to vprašanje. V zvezi z ugibanji, kako bo sestavljena nova deželna vlada, na Siciliji, so se v zadnjih dneh razširile govorice, da bi morebitno vlado, ki bi bila sestavljena iz treh demokristjanov, dveh liberalcev in enega socialnega demokrata, podprli od zunaj neodvis-neii skupaj z Milazzovimi krščanskimi socialci. Deželni predsednik Majorana je te go. vorice zanikal ter poudaril, da tisti odgovorni ljudje, ki poznajo položaj na Siciliji, kaj takega ne morejo nikoli trditi. Danes je bilo ponovno urad. ho objavljeno, da se bosta v torek ob 11. uri Fanfani in Segni sestala v Comu s kanclerjem Adenauerjem. V sredo pa bo prispel v l/m na iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiii 11 iiiiiiiinniiiiiii 111 im iii ni n milimi iiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiii Včeraj na Reki Občni zbor Italijanske unije za Istro in Reko Govor predsednika llaijc Gina Gobba REKA, 18. — Italijanski kulturni krožki na Reki, v Pulju, Kopru, Izoli, Poreču, Umagu, Piranu, Bujah, Labinu, Vodnjanu, Rovinju in dru. gih krajih Istre so postali ža- rišče kulturno-zabavnega„živ-ljenja pripadnikov 'italijanske manjšine v Jugoslaviji. Tako so ugotovili na damšnji skup. ščini ((Italijanske unije za Istro in Reko» na Reki. Ti krožki, v katerih deluje več tisoč pripadnikov italijanske manjšine, imajo bogate knjižnjce; poleg tega pa je na podartjčju Istre in Reke več drugih ušta. nov, ki izpopolnjujejo kulturno življenje Italij^nfjv v Ju-goslavm. ((Medftm ko se pri nas s skrbja socialisrtič^7 skujjnostiJ rešujejo vsakodnevha vprašanja, je izjavil predsednik unije Gino Gobbo, v Italiji-* kjer živi slovenska «uuušta. ko. V trenutku, ko so odnosi med Jugoslavijo in Italijo 3. ‘obiskom državnega tajnik# z* zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu zabgležiU nov važen uspeh, so v Trstii in Behit-kah uprizorili protislovenske demonstracije,, m, toipotem, ko je zunanji minister Italije iz- uraden obisk norveški zunanji minister Lange. A. P. Kongres PSI (Nadaljevanje s 1. strani) bilo neokapitalizmu življenje šteto, kakor zatrjuje levica in označil to stališče za dogmatično. Tudi kar zadeva odnos levice do KD je De Martino podvrgel ostri in prepričljivi kritiki stališče levice in jo obdolžil pomanjkanja čuta odgovornosti, ker se ne sme pozabiti, da je vprašanje odnosov s katoliškim svetom osnovno vprašanje demokracije in socializma v Italiji in tudi v Evropi. S prepričljivimi argumenti je tudi utemeljeval, zakaj ni v Zapadni Evropi in v Italiji moc misliti na splošno politično zavezništvo med socialisti in komunisti v borbi za prevzem oblasti. Valdo Magnani, ki je ena vodilnih osebnosti Bassove struje ((demokratične alternative«, je s ponovno analizo mednarodnega in notranjega položaja podčrtal nujnost politične linije italijanskih socialistov, ki jo zagovarja ta struja in dokazoval, da ima ta alternativa svoj politični izhod v vsakodnevni enotni sindikalni borbi italijanskega delavskega razreda. Ob zaključku je Magnani napovedal, da bosta obe manjšinski struji predložili skupno resolucijo na kongresu. Tpdi Codignola je utemeljeval pravilnost politične struje avtonomistične večine, hkrati pa je izrazil svoje pridržke glede stališča, ki ga je v diskusiji zagovarjal Magnani in da more tako stališče ohraniti svojo veljavnost le v daljni perspektivi gospodarskega in socialnega razvoja dežele. V nadaljevanju se je dotaknil vprašanja reforme italijanskega šolstva in vprašanja odnosov s katoliškim svetom in njegovo' koncepcijo države. Kongres PSI so danes pozdravili: zastopniki republikanske stranke, francoske Združen^sotBalisUčne stranke Jules Martinet, jpozdrav-no brzojavko pa j® poslala tudi španska socialistična stranka. - Jutri bodij Nenni, Vec-chietti %i Basso odgovorili na argumente ^vojih kriti' Švici. V Parizu pričakuje-, o za konec prihodnjega tedna sporočilo z vsemi temi podatki. V Parizu vztrajno govorijo tudi, da bodo napovedali usta-ltev bojev v Alžiriji, in sicer, da bo o tem govoril de aulle po televiziji. V zadnjem času v Parizu vztrajno sirijo te govorice in številne druge, ki so se pozneje izkazale za neresnične. Morda je boli verjetno, da bo prišlo do tihega premirja, t.j. brez kakršne koli obveznosti z ene druge strani. Kakor je znano, je pred dnevi predstavnik alžirske vlade izjavil, da se bodo akcije osvobodilne ojske nadaljevale, dokler ne pride do sporazuma o samoodločbi. Govori se tudi, da je francoska vlada v zadnjih dneh privolila v naslednji dve koncesiji: 1. Član alžirske vlade Ben Bela, ki je sedaj v zaporu v Franciji bo baje izpuščen in se bo udeležil kot opazovalec mirovnih pogajanj. 2. Baje bodo alžirskim predstavnikom dovolili v nekaterih okoliščinah tiskovne konference na francoskem ozemlju Tunizijski predsednik Bur-gibu je po radiu izjavil, da ima zaupanje v prihodnost Alžirije. Poudaril je: «Kar se tiče- alžirskega vprašanja, gledamo z zaupanjem v prihodnost, ker smo prepričani, da obe strani iskreno želita rešitev. Prepričan sem. da je general de Gaulle enkrat za selej sklenil iti po tej poti* Z alžirske strani se pred ponedeljkom ne predvideva nobena tiskovna konferenca. Alžirska vlada nadaljuje posvetovanja glede organiziranja sestanka s francoskimi delegati. V Alžiru in drugih mestih francosko vojaštvo v stalni pripravljenosti, ker se bojijo da bi francoski ultrasi organizirali nerede. Nad Alžirom stalno kroži policijski helikopter. Večja skupina pripadnikov skrajnih desničarskih organizacij je organizirala danes demonstracije v Parizu, ki jih je vodil znani fašistični posla nec Le Pen. Demonstranti so se spopadli s policijo, ki je aretirala okoli 70 od njih. kov, nato pa bodo delegati ^Izglasovali zaključno reso* "i* javil, da namerava vlada odločno začeti izvajati londonski memorandum.« Ko je ugo. tovil, da italijanske oblasti niso ničesar storile, da bi pre. prečile napade na Slovence, je Gino Gobbo dejal: ((Italijanska manjšina v Jugoslaviji zahteva odločne ukrepe, da se prepreči povratek fašizma, po. sebno na področju med Jugoslavijo in Italijo in da se slovenski manjšini, 15 let po porazu fašizma, priznajo pravice, ki ji pripadajo.« lpcijo in izvolili novi centralni odbor, v katerem bfP* do proporcionalno zastopani pristaši vseh treh struj Nadaljujejo se pogajanja zg sestavo enotnega v o ds tv, strahke, v katerem na' bile zastopane yse struje. Sedanje Vodstvo predlaga naslednji proporc; avtonomisti 15, levica 5, Bassova sku* pina pa enega predstavnika. PARIZ, 18. — Po trditvah iz poučenih krogov v Parizu je verjetno, da se bosta Ken-nedy in de Gaulle sestala spomladi. Ameriški predsed nk je baje izrazil željo bi obiskal de Gaulla. V krogih blizu predsedstva francoske republike menijo, da so se načelno že sporazumeli sestanku. DA. Na zadevno vprašanje je Hari-iman izjavil, da se ne bo sestal s Suvano Fumo, ki pride danes v Novi Delhi. Na vprašanje, kaj misli o morebitni udeležbi Kitajske pri pogajanjih o razorožitvi, je Harriman odgovoril, da di bilo zaželeno doseči tudi privolitev Kitajske glede tega. Pripomnil je, da je vvashing-tc-nska vlada na vsak način odločena nadaljevati razgovore o razorožitvi. Dalje je izjavil, da ni predviden noben sestanek med Nehrujem in Kennedyjem. Na vprašanje nekega časnikarja je Harriman poudaril, da je Steven-son podal v OZN izjavo glede samoodločbe portugalskih prekomorskih ozemelj in da ima ta izjava splošen pomen, torej tudi za portugalsko ozemlje Goa v Južni Indiji. Harriman v Indiji in Pakistanu WASHINGTON, 18. — Državni departma javlja, da bo potujoči poslanik Harriman odšel v ponedeljek v Pakistan na vabilo predsednika Ajuba Kana, s katerim se bo sestal 21. marca. V torek se bo vrnil v Novi Delhi. Na tiskovni konferenci je Harriman izjavil, da je glavni smoter njegovega obiska v In diji in Pakistanu obravnavati zadeve skupnega interesa. Ra zen tega bo obrazložil Nehruju in Ajubu Kanu politiko nove ameriške vlade. O vojaški pomoči Pakistanu je Harriman izjavil, da ta država dobiva vojaško pomoč Pet rudarjev ubitih CATANZARO, 18. — Pet delavcev je zgubilo življenje pri nesreči, ki se je danes popoldne zgodila v rudniku žvepla v Comero di Strongoli. Va-gonček poln rude je zavozil na strmini v skupino delavcev ter ubil štiri od njih, nega pa ranil, in ta je pozneje umrl v bolnišnici. . Nedavno je predsednik laoške vlade obiskal področje planote * jjjj trdno v rokah zakonite laoške vojske. Na sliki vidimo: na levi dalcev Kong Lee, na sredi ministrski predsednik princ Suvana je f pa voditelj gibanja Patet Lao princ Sufanuvong. Od zadaj s čepL I predsednik vlade Ouinin Folsena ''lM I hhMH iiiiiiiimtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiii Mirnimi h iiiiiimimniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiimiiimiiiiiiiiii',i Dolg razgovor Deana Ruska z Gromi Še prej se je Rusk sestal s Popovi® Rusk se je z obema razgovarjal predvsem o Kongu WASHINGTON, 18. — Predsednik Kennedy se je razgovarjal danes v Beli hiši s svojimi vojaškimi svetovalci in s svetovalci za razorožitvena vprašanja. Ameriški stalni predstavnik v OZN Steven-son, ki se je bil tudi udeležil sestanka skupno z državnim tajnikom Deanom Ruskom in s podpredsednikom Johnsonom, je po sestanku izjavil, da sta se stališči ZDA in Sovjetske zveze med njegovimi razgovori z Gromikom zbližali. Stevenson je dalje izjavil, da bo verjetno v prihodnjih tednih dosežen sporazum s SZ o dnevu obnovitve pogajanj o razorožitvi. Kakor je znano, je ameriška vlada predlagala, naj bi se pogajanja obnovila avgusta. Ob 18. uri po srednjeevropskem času sta se sestala na razgovor ameriški državni tajnik Dean Rusk in jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Jugoslovanskega ministra je spremljal jugoslovanski poslanik v Washingtonu Marko Nikežič. Po razgovoru je Koča Popovič izjavil časnikarjem, da je «zelo zadovoljen« z razgovorom. Govorila sta o razorožitvi in o Kongu in razgovor žavnega departmaja je pozneje potrdil, kar je bil rekel Popovič, in je pripomnil, da je bil razgovor med obema državnikoma «zelo prisrčen in ploden«. Ob 19.10 po srednjeevropskem času pa je Dean Rusk sprejel Gromika na kosilu. Navzoči so bili še sovjetski po-lanik v Washingtonu Menši-kov, pomočnik zunanjega ministra Soboljev, svetovalec pri poslaništvu v Washingtonu Smirnovski in dva visoka funk^ cionarja sovjetskega zunanjega ministrstva. Z ameriške strani pa so bili navzoči Stevenson, državni podtajnik Bow-les, glavni svetovalec za sovjet-ke zadeve Bohlen in uradni tolmač državnega departmaja. Po razgovoru, ki je trajal’ne‘. ur, so objavili skupno- poročilo, ki. pravi, da sta imela oba ministra odkrito diskusijo. o številnih vprašanjih medsebojnega interesa. Poročilo izreka p svojo obrambo kot članica I Je bil «zelo odkrit in zelo ko-SEATO. Indija pa ni nikoli risten«. zahtevala take pomoči od Z | Predstavnik ameriškega dr- lllllllltlllUMIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllMlllllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllM Tito odpotoval v Gvinejo Poročilo o razgovorih med Titom in Tubmanom MONROVIJA, 18. — Predsednik Jugoslavije, maršal Tito je odpotoval danes po petdnevnem uradnem obisku v Liberiji na uraden obisk v Gvinejo. V Monroviji so se od Tita in članov njegovega spremstva poslovili predsed n:k Liberije Tubman in drugi visoki funkcionarji. V uradnem poročilu o razgovorih pozdravljata Tito in Tubman ustanovitev novih a-friških držav kot važno zrna-g 1 pravic vseh narodov do svobode in obljubljata, da se bosta Jugoslavija in Liberija trudili za ohranitev miru in za miroljubno reševanje mednarodnih vprašanj. Tito *n Tubman sta z zaskrbljenostjo pioučri® položaj Kongo in o-gotovila, da se kriza v tej državi lahko reši samo z ne-VDIešavanjeip v notranje zadeve ter s spoštovanje neodvisnosti in celovitosti Konga, Tito in Tubman sta obsodila sedanje stanje v Angoli in v Južnoafriški zvezi, V želji, da se poglobi sodelovanje med Jugoslavijo in Liberijo, sta se Tito in Tubman sporazumela o okrepitvi trgovinskega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja. V ta namen bodo čimprej storjeni konkretni u-kiepi za izvedbo sklenjenih sporazumov glede trgovine, plovbe in gospodarskega sodelovanja. V poročilu se nadalje poudarja, da bo obisk predsednika Tubmana Jugoslaviji prispeval k nadaljnjemu razvoju obojestransko ko ristnega sodelovanja. Maršal Tito je sinoči priredil na «Galebu* sprejem v čast predsedniku Tubmanu in njegovi soprogi ter drugim uglednim funkcionarjem Libe. nje. Po sprejemu je priredil Večerjo v čast svojim gostom. Uspel poizkus s kabino «Mcr(ury» WASHINGTON, 18. — Danes ob 17.48 so z oporišča Wal-lops Island v Virginiji izstrelili z raketo «Little Joe 6» kabino ((Mercury», ki je enaki kabini, s katero bo pozneje ameriški astronavt poletel vesolje. Kabina je padla v morje ob 18.11. Padalo, ki je zadrževalo kabino, ko se je ločila ,od rakete, se je bilo redno odpflo. Ob 18.59 je čoln a-meriške mornarice potegnil kabino imorja. NASA je pozneje sporočilu dg se zdi, da bi človek lahko prenesel poizkus potovanja J to kabino v vesolje. Vendar pa so voditelji NASA izjavili da pri današnjem poizkusu niso dosegli vseh nameravanih smotrov. Kabina je bila namreč med letenjem po atmosferi poškodovana, in prav tak sb nastale nerednosti pri preizkušanju reševalnih naprav Kakor poroča NASA, je bil današnji glavni namen preizkušati reševalne naprave, ki bi jih eventualno sprožil prihodnji astronavt v primeru slabega delovanja nosilne rakete ob odhodu. upanje, da bo ta diskusija odprla pot boljšemu razumevanju stališč obeh vlad in bo 0-lajšala proučevanje glavnih mednarodnih vprašanj. V ameriških uradnih krogih so pozneje izjavili, da sta Rusk in Gromiko govorila predvsem o Kongu. Zahodni opazovalci v Moskvi so mnenja, da je današnji razgovor Gromika z,Ruskom druga etapa ((tajnih pogajanj« med obema vladama, ki so se bila začela s sestankom med Ste-vensenem in Gromikom in nato nadaljevala 9. marca v Novosibirsku, ko je ameriški poslanik Thompson obiskal Hrušče-va, Ameriški diplomati v Moskvi so zelo rezervirani, odkar je Thompson poslal v Washing-tčn poročilo o svojem razgdvp- vii c TTvnčoži\rr»m PrpT/1 »dll i-P ,odP'V (nadalje,-anje s 1. strani) proizvodnik zlata in diamantov. Sedaj se pričakuje zaostritev politike rasne diskriminacije in težko je reči, kakšna bo usoda desetih, milijonov brezpravnih Afričanov. Kakor poroča agencija Reuter iz Nairobija, je predsednik vse fr iškega gibanja za svobodo Vzhodne in Srednje Afrike Tom Mboja izjavil, da se bo kampanja Afričanov proti Južnoafriški zvezi zdaj okrepila. Delegacija njegovega gibanja bo na vseafriškem narodnem kongresu v Kairu zahtevala nove ukrepe proti njej. Britanska javnost je — kakor je mogoče razbrati iz tiska — reagirala z mešanico olajšanja, rahlega obžalovanju in prepričanja, da se bo Com-montoealth sedaj okrepil; Južnoafriška jzveza pa se bo lahko spet včlanila, ko bo dokončno opustila politiko apartheida. Cb zaključku konference Commontoealtha so objavili dva glavna 'dokumenta: ((Končno poročilo«, ki vsebuje izvleček sklepov in izreka mnenje 13 držav članic o Kongu, o Laosu, o razorožitvi, o jedrskih poizkusih in o reorganizaciji ustroja OZN. Vprašanje Afrike in Južne Afrike ni 0-menjeno v tem dokumentu, ki omenja samo ((nekatera ustavna vprašanja«. Razen tega so objavili še važno izjavo o razorožitvi, ki poudarja, da je to vprašanje sedaj najvažnejše vprašanje in du je potreb na. takoj začeti pogajanja, da se doseže sporazum bodisi glede prekinitve jedrskih poizkusov kakor tudi glede razorožitve. na splošno. ru s Hruščevom. Prevladuje pa mnenje, da sta Rusk in Gromiko govorila danes predvsem o Laosu in o pripravah za obnovitev pogajanj o preki-nitviv] jedrskih poizkusov. Kakor zatrjujejo v krogih blizu Gromika, je ta baje danes nakazal možnost prihoda HruščeVa v Washington. če bi se ženevska pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov u-godno rešila. Hruščev bi želel shington, da se ^ spoiazum m Kennedyjein- Suvana o pogajanj® ^ M dobij (( stavniki up jrB vrstnega redaj« katerem se scd z generalom «Vientian, j«■ ■ ,e «1 na) i, »T* Fuma. hoč?i.,n (reji ^1 stane ’kom'sljf naj ht) Jaz zahtevam-. ’ sin majstih . nUp, j J predlagal 5‘^neffi soglasja SO iu”z, je ujf te komisije- . jsfli ma ,se ne 5»r« a * ,Mr& zorstveni ob tej priložnosti priti v Wa- prišel v koristno za./ . laje.» Noco)Jepeltii- Naj novejši i/.imi mo Superautomalic s Preko 50 vrst naj bolj ;žik švicarskih ur Van* ja'1 ,ie" izredno natan®r1 vzdržl.iiv0f CI10 izredno • 1 C* redno n* 7-k o izr« ŠVICARSKA SCT C Ho- ANDREJ BOLKO mr. ph. UVOZ - 1ZVO* Telefon 31-315 farmacevtski proizvod* TRSI - UL. 1ORRt0,fl . INDUSTRIJA POLJEDELSKIH STROJEV na veramskem velesejmu SVOJIH PROIZVODOV - razstavlja NOVOSTI do 20. t. m. POBIRALCE - paviljon štev. ZA KORUZO in 27- drugo vil1 JUGOSLA up obiščite jjJjMGI IZDAJI ROMAM „ONKRAJ PEKLA SO LJUDJE" Razgovor s pisateljem Borisom Pahorjem 4» Postregel V »taviucfV: Pogledoval Omana <(r^t P°natisa ljudje,j ral pekla so Va^mbdeiu?>Za ,oklePaj’ v ^a?s°kiPrvldolg-» ‘S ]^kkroVLtgi gradniki na,redl1 kakor ^ obrežein na spc> '&i ste voi sv°je trte.» «Poi i«t5adov°ljni?» S redi®®111 P°svetil ti eaakciji in ni mi (nwfVu 'i® vzbu' l>ralci?» ® ljudje vpuh so 1° mla-,‘Boij h^ko brali-» ••laici^ alke ali bolj ? JjWke.* ^ 56 Va°m€bii- Povedali, 'Rekel +dl> rekaj?» t°» kar pravi niso malenkostni, čutijo duh časa in živijo z njim. Ni res, da nimajo idealov. Bili se bodo za človeški svet, ko jim preživela generacija ne bo več na poti.* «Kaj mislite o reviji «Trieste»?» «Da ne bo odkrila Amerike .* «A njen poskus za zbli-žanje s slovenskim življem je vendar upoštevanja vreden, ne?* «Vsak poskus dialoga je treba pozdraviti. Rekel sem pa, da revija ne bo kdo ve kaj odkrila, ker je takoj od kraja pokazala zanimanje samo za določene «dobre» slovenske ljudi.* «A nekateri kulturni delavci kakor prof. Rebula in prof. Tavčar so prispevali k anketi. Boste tudi Vi?* «Sem tudi jaz.* n&bavehš ti h iv y bon°lefč vesla* * *rtv0 hr atega čolna S še ko V dla-neh. !‘sti bor^f71? vršijo nad krasom, je %Vo 1 l°jim srcem, W okostju čolna. kot Prej mi so sive; (rn° » oallle6f v °3nm plamenijo, hoj , tv°jega veslanja. svetlo, nekje med kamenjem Žit* 8«i, ko :i*o v ln trudno sveti v temo. tvojem upornem čelu? i 6° ^Aj>1zSidbepisab?» f ‘V'*1 naSfrega-Smislit na Pretek* £ Snil j« bUoSa človeka. N Z Setb s« Sram. in J Sa ftvijiv predal, da 5*b lh> rodil Snev, SfH taksi6 v pošte-'Vij bi se nadar esram‘ 1?. Mnenje aljevale-» ‘ Je 0 prihod- / / 4$( Sem: •Vfisš b* pojasni- !6 ban je katoiVubaki Clo- ^4t4onaiisr°muni®b A Vse rusli’ P°tem V »»'Cs*™-™51 naro- miadi ijudje mkufe. v ■ at ^ skr MMfs&ai.-*. >i„* S: >> mm * J’ ki Ki V t®.ls8teif jiiubljeni letJSlrn br= .vetu - v"*' name- ivs Ijl 0 i Urie6*81 Prav- resnič- ‘noTo^n7° p°- J« ,.9»i« , 'Udi ',*« sanjah l.nadvse pri! i AiSig, ■««. - h Ph°vih d0. 'Vn' ^>7V^aPri^dnegam^ lliK^ ^Brl9 lahk„užitka, *»b{*vN S - samo V^iitj '“‘Cev ^ferne 91 .1. ci' šferatPa ie rat prav 0e* Vikd'lc],h i« S1- Ru. sklad- «Bi nam v nekaj besedah razložili Vaše stališče?* «Predolgo bi bilo. A saj bo revija v kratkem izšla.* «Dogodek, ki Vas je v zadnjem času razveselil?* «0 mladini sem že povedal. Da, še to. Prisrčen, občuten sprejem dijakov višje gimnazije v Kranju, ki so me povabili na pogovor z njimi.* «Pogovor?* «Da, nekaj med literarno uro in pogovorom, čez dve sto dijakinj in dijakov, ki so kulturno živi in razgibani, da je veselje!* «To se pravi, da je bilo predvsem govora o književnosti?* «0 književnosti pa o u-sodi naših ljudi. Ravno prav, naročili so mi, naj izročim njihov pozdrav naši mladini. Vi mi nudite priliko za to.* «Zelo rad. A bi lahko še nekaj vprašanj? Kaj berete?* «Brate Karamazove, sem znova vzel v roke.* «A nekaj... bolj modernega?* «Ne vidim, kdo bi bil bolj sodoben od Dostojevskega.* «Vendar... kateri pisatelj naših dni... No, recimo, da bi morali izbrati samo enega...* «€amus.* «Kateri film Vas je v zadnjem času prepričal?* «Hirošima mon amour je najboljše od vsega, kar sem videl v zadnjih dveh letih.* «Kaj pa slovenski film?* «Deveti krog je solidno delo.* «Katera filmska igralka Vam je z umetniškega vidika najbolj všeč?* «Michele Morgan.* «In pri nas?* «Duša Počkajeva.* «A te nismo še videli na platnu! * «Poznam jo kot gledališko igralko in ves čas nisem mogel razumeti, kako da noben režiser ne «vidi» kako nezamenljiv tip se mu ponuja v njenih potezah in v vsem, kar te poteze dajo slutiti. No, na srečo je imel Hladnik bistro oko.* «Pa med igralci?* «Nespošteno je, če je človek s takšnimi hitrimi odgovori marsikomu krivičen, ker ga ne omenja.* «A vendar...* «Stane Sever. Ob njem Skrbinšek. A to je krivično, takšno izbiranje! Tako bi ob Duši Počkajevi prej moral gov.oriti tudi o Štefki Drolčevi. Trdo delajo vse te naše igralke in vsi ti naši igralci in smo krivični, da tako malo vemo o njih, medtem ko vemo vse o tu.iih goskah, ki služijo milijone samo zaradi hipertrofije svojih prsi.* «še vprašanje za zaključek. Kaj menite o ljubezni?* «Da smo se zaradi nje rodili in da smo zato, da jo živimo.* Tedaj je prišel stavec s svojimi tiskarskimi zahtevami. «A zdaj res zadnje vprašanje. Kaj menite o poletih v vesolje?* «Da bodo res čudoviti človeški uspeh, to menim. A poleg tega si nekako pravim, da so človeku na neki način potrebni zato, da bi v tistih neverjetnih daljavah in samotah spoznal vrednost človeškega tovarištva na stari človeški zemlji.* i. f. r i OB JUTRIŠNJEM GOSTOVANJU VIOLINISTA DEJANA BRAVNIČARJA V AVDITORIJU Izvrstni ncenec vrli bega mojstra Kritiki so si edini: zrel umetnik že v zgodnji mladosti Violinist Dejan Bravničar s svojim profesorjem Davidom Ojstrahom v Moskvi 1. 1959 Glasbena Matica nam je za ponedeljek pripravila novo umetniško glasbeno presenečenje. Organizirala je namreč gostovanje mladega slovenskega violinskega virtuoza Dejana Bravničarja iz Ljubljane, katerega bo pri klavirju spremljal Leon Engelman, s svoje strani pa bo prispevala sodelovanje Komornega godalnega orkestra pod vodstvom dirigenta O-skarjg Kjudra in pa nastop pianista Aleksandra Vodopivca. Spremljevalci glasbenega življenja v Trstu, posebno še življenja v našem slovenskem krogu, se prav gotovo še spominjajo nastopa Dejana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniHiuiiiiiiinumninniinuH NEKAJ MISLI O DEJAVNOSTI NAJMLAJŠE SLOVENSKE ZALOŽNIŠKE HIŠE Koprska založba „Lipa in sto izdanih . "r g J mmmi mmmmm (Uvod brez fanjar — Kaj jp novega na knjižnih policah — Osmega aprila: literarni večer založbe ob udeležbi vseh avtorjev). I. Nasploh se o založbah v Sloveniji razmeroma malo piše. Deloma zategadelj, ker same založbe ne spodbujajo tistih, ki po navadi o njih pišejo, kar pomeni, da še vedno nimajo razvitega občutka za vrednost propagande, deloma pa zaradi tega ,ker je to za pisca precej neprijeten posel. Vse to velja, in še prav v posebni meri, za koprsko založbo «Lipa». Nimam podatkov, a zdi se mi, da je to najmlajša slovenska izdajateljska hiša. To, cja je najmlajša, pa narekuje piscu tudi prenekatero bežno misel: morala bi biti drugačna od tistih s «tradicijo», imeti bi morala svoj pečat, svoj nstih>, svojo intonacijo, svoj barvni odtenek v spektru slovenskega založništva. Ali ga ima? Mislim, da ga ima, dasi je še precej meglen, nedodelan, premalo koncizen. Stil: to naj bi bilo za založbo nekaj, kar jo loči od drugih založb, nekaj, kar je svojstvenega zanjo. Določena smer knjižnega pro- Dve Bevkovi noveli: «Brez krinke» in «Otrok». 8. aprila - literarni večer založbe ob udeležbi vseh avtorjev iiimii iiiimiimimfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii „Ple$ v um posii©t®«o Kader iz novega slovenskega filma «Ples v dežju« V Ljubljani so pred dnevi končali snemanje filma «Ples v dežju«. Film je režiral Boštjan Hladnik, ki ga poznamo predvsem po kratkih filmih, za katere je prejel vrsto nagrad doma in v tujini. Scenarij je napisal režiser sam po romanu Dominika Smoleta «Crni dnevi in beli dan«. Direktor fotografije je bil Janez Kališnik, scenograf pa ing. arch. Niko Matul. Film je sodobna psihološka zgodba iz življenja u-metnikov. Slikar Peter (Miha Baloh) in ne več mlada gledališka igralka Maruša (Duša Počkajeva) se ne znajdeta v Ljubljani, ki ju ubija. On je še nepriznan slikar, ki se še vedno bori za svoj «prostor na soncu« v umetniškem svetu, ona pa je nežna, čuteča duša, ki jo globoko prizadene spoznanje, da nekateri sodijo njeno izpovedno umetnost predvsem po njeni zunanjosti. A tudi Peter m dosti boijši od drugih m ne ceni njene iskrene vdanosti, nemirnem hlastanju po uve ljavljanju misli predvsem nase. Njegovo živo nasprotje ie gledališki sepetalec (Ali* Raner), ki je uleaM in nežno zaljubljen v Marušo, Razdvojena igralka o-mahuje in si ne zna pomagati iz usodnega trikotnika njihovih hrepenenj, želja m vsakdanjih tegob. Zateka se v svet fantazije in sanj o minuli slavi, ko so jo g e- dalci še ljubili in obožavali. Vendar je to za uspeh v resničnem življenju, v katerem lahko uspevajo samo praktični ljudje, premalo. Brez ljubezni, ki bi dala resničen smisel njenemu ustvarjanju, ne more več živeti. Sele po njeni smrti spozna Peter, kaj je izgubil, šele takrat se zave, kaj je imel. Življenje pa gre svojo pot, novi zaljubljenci bodo poskušali najti srečo, ki ni bila dana Maruši in Petru. Komaj se je zaključilo snemanje tega filma, pa je podjetje ((Triglav-film« že pričelo snemati nov slovenski umetniški film «Balada o trobenti in oblaku«, ki ga bo po scenariju Cirila Kosmača režiral France Štiglic. bili to dve Bevkovi noveli ob avtorjevi sedemdesetletnici. Prva «Brez krinken, pisana v prvi osebi, zveni kot avtobiografska izpoved, a je v resnici lep primer meščansko - psihološke izpovedi Miklavža Hladnika, ki jo uvajajo te besede: «Te vrstice niso dnevnik. Zapiski so — imenujete pa jih lahko kakorkoli. Morda nastane iz njih roman, a se ne zavedam, da ga pišem Dnevnika nikoli nisem pisal... ker nisem nikoli hotel dajati računov o svojem, življenju, Saj fij tudine bil znal brati samega sebe. Koliko pa je ljudi, ki to znajo? ln tudi toliko poguma nisem imel, ,da bi bil brezpogojno odkrit. Cemu bi lagal samemu sebi?« Ta Bevkova novela pa odkriva — kot se to spričo njegove plodne in bogate dejavnosti čudno sliši — no-vo psihološko dimenzijo. To je dimenzija razmišljajočega pogleda navznoter, psihološkega poglabljanja v tkivo človekove intimne miselnosti in čustvenih kabinetov. Fabula je občečloveška, lahko rečem vsakdanja, a jo je Bevk zagrabil iz nenavadnega zornega kota, presadil jo je vase, jo oplodil z vrednotami lastne čustvene lestvice in jo kot «za-piske« postavil pred bralca. Isto velja v neki meri, tudi za drugo novelo aUtrok»: psihološko še bolj poudarjen odnos otroka do mate-re-vdove, ki ima ljubimca. Obe noveli, izdani kot stota knjiga koprske založbe «Lipa», predstavljata če že ne «prelom» na premočrtni liniji Bevkove ustvarjalnosti, pa zagotovo znak, da se ta večno mladi avtor še vedno ni odrekel iskanju novih izraznih možnosti in novih ustvarjalnih prijemov. XII. Pred nedavnim pa nas je založba «Lipa» spet — ne povsem, a vendar — vrgla iz dolgočasnih konceptov vsakdana. V dveh zajetnih knjigah je izdala štiri dele sodobnega jrancoskega romana »Ljudje v belemu Andreja Soubirana. Ce rečem «zajetne», potem to tudi zares mislim: obe knjigi imata nekaj čez dva tisoč strani in je — za današnji čas «digestov» — pač dovolj naporno, preden ju prebereš. Da ne pozabim: menim, da bi bilo bolje, če bi se založba držala originalnega koncepta štirih knjig, kajti dve taki bibliji človeka mimogrede naženeta v strah, da bi se ju lotil. Pa tudi v estetsko-formalnem smislu (vezava) bi bilo boljša možnost štiridelnosti. Soubiranov roman ((Ljudje ti belem« je z nepopisnim notranjim žarom :.i o-sebno zavzetostjo, pa z neizprosno težo zdravniške etike zasnovana epopeja zdravniškega poklica od trenutka, ko se krog leta 1930 vpiše študent Jean Neruc na pariško medicinsko fakulteto pa vse dotlej, ko — še Se v okviru minulega le- j br«2 diplome — nadomešča ta je založba »Lipa« izdala prijatelja zdravniku tf naj-svojo STOTO knjigo in ni | bolj zabitem predelu fran-bilo zgolj naključje, da sta coskega hribovskega podeče- grama, jasno začrtan enoletni okvir. Predvsem pa to, da založba ve, kaj hoče! Jasno je, da se vse založbe tepejo s problemi, ki nastajajo izven njih, mnenja pa sem, da se prene-kateri tak problem da rešiti tudi kako drugače, kot zgolj s kompromisom. Na primer: »Lipa« bi rada izdala prevod katerega od sodobnih ameriških romanov. Njen založniški svet je načrt odobril, založba se je z avtorjem tudi že dogovorila in našla prevajalca. Stvar pa kljub temu ne uspe! Zakaj? Ne vem, a mislim, 'da je blodnjak založniške dejavnosti vse preveč zapleten in da so kompetence posameznih hiš vse premajhne. Ta ali oni poreče, da je tako tolmačenje več kot naivno. Saj mu nihče ne nasprotuje, treba pa je vendarle dokazati narobnnst te miselne fraze. Ce gre beseda o koprski «Lipi» je treba že reči, da ima ta založba pač nekaj, kar bi lahko imenovali svojstvenost. Na primer: aktualna (pomeni: sodobna) prevodna beletristika in določen poudarek na novih domačih (tudi lokalnih) izdajah. Edini «zaviralni momenta, ki se mi tokrat neopazno vsiljuje, je za ((Lipov element časa. Mislim, da založba «Lipa» nima pravega ritma! Naj navedem en sam primer: vrgla se je (m to je bila pametno izkoriščena šansa!) na prevode romanov Francoise Sa-ganove in ji je včasih uspelo, da je izpod rotacij potegnila njen prvi jugoslovanski prevod. Potem pa se je stvar ustavila: Saganin zadnji (ki že spet ni več zadnji, ker je medtem napisala dva nova romana in nekaj odrskih del!) roman ((Ljubite Brahmsa?«, ki ga ima, kolikor mi je znano, v programu za to leto, so že lani izdali Hrvati. Tu vidim pomanjkanje založbi-nega ritma. Lahko da so težave s prevajalci, pa z u-reditvijo avtorskih pravic in s kupom drugih nevšečnosti, ampak — kdo pa danes nima težav? Natihoma si pravim: morda bi pa le... kakšen meter elastike več... malo zdrave zaletavosti... malo manj včasih tako zoprne previdnosti... in tako naprej. V splošnem pa «Lipa» doslej še ni hudo razočarala, če izvzamem nekaj spodrsljajev, kakšno zbirko novel (da je bilo poplačano avtorjevo samoljubje), kakšno zbirko pesmi («ker je naš človek») itd. Zato pa so knjižne police razkazovale bogatijo knjig, ki predstavljajo razsežnost programskih idej in uglednost tematike, sodobnosti, aktualnosti. Se posebej pa velja omeniti res izvrsten napor v smeri izdajanja del sodobnih slovenskih avtorjev, napor, ki izraža vero v dejavnost in kvaliteto slovenske literature. II. Ija in ko po vrnitvi v Pariz diplomira. Preobsežen v epski zasnovi je ta roman, da bi bilo možno kaj več 0 njem napisati, velja pa eno: da je to Soubiranovo 1 glavnem avtobiografsko delo kljub številnim knjigam z enakim motivom doslej pač najbolj mogočna hval-nica zdravniškega poklica, pa tudi najbolj pozitiven literarni prispevek obravnavanja zdravniške etike. Pa še to: avtor je brezobziren v iskrenosti in z enako vervo obsoja izKonsCevalstvo tega poklica kot zanosno pi- še o lepotah in notranji preobrazbi človeka v njem. Prve tri knjige tega romana: Ljudje v belem, Plesna noč in Veliki poklic spremljajo Jeana Neraca, mladega študenta medicine, skozi vsa leta študija do končnega cilja. Četrti del pa je samostojno delo, v katerem se avtor preobrazi v pacienta norišnice, da tudi s te plati pokaže «bličč in bedo« sodobne medicine. Rekel bi, da so izjemne MiLi (Nadaljevanje na 8. strani) minili u 1111111111111111111111111111111111 iiiii 11111111111 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii mn NOVE KNJIGE Zaharia Stancu ■ Romunske književnosti pri nas ne poznamo, čeprav je dežela sorazmeroma blizu in čeprav ima tudi romunska književnost nekaj pesnikov in pisateljev svetovnega slovesa. Zdaj je Cankarjeva založba izdala v svoji knjižni zbirki Sodobni roman delo sodobnega romunskega pisatelja Zaharije Stancuja, ((Bosonogo ljudstvo«. S tem nam je približala še eno delo književnosti, ki je takorekoč sploh ne poznamo, kot nam je že v svojih zbirkah posredovala dela prej povsem neznanih književnosti Islandije, Peruja, Južne Amerike sploh, Mehike in drugih oddaljenih dežel. Obenem pa nam je s tem delom približala tudi problematiko Jugoslaviji sosednje Romunije v času okrog prve svetovne vojne. Ce povemo nekaj besed o pisatelju, moramo omeniti, da se je rodil v začetku našega stoletja m da sodi danes med največje sodobne romunske književnike. Rodil se je kot bajtarski sin sredi vlaške ravnine in okusil trdo mladost pastirja, delavca, natakarja in delavca v različnih poklicih. Toda neugnana želja po znanju ga je pripravila do te-'ga, da je privatno študiral, opravil maturo in s tridesetimi leti dovršil še univerzo. V času pred zadnjo vojno se je udejstvoval kot u-rednik literarne revije, ki jo je tudi izdajal. Sicer pa se je kot književnik udejstvoval izključno v poeziji. Zato je toliko bolj zanimivo, da se je po osvoboditvi povsem posvetil prozi. Ze šestinštirideset let star je napisal prvi roman Bosonogo ljudstvo in na mah doživel prodoren uspeh. Roman je bil preveden v trideset jezikov in ga pozna danes ves kulturni svet. Stancu, ki je že pred vojno združeval napredne književnike v borbi prpti fašizmu jč danes ena vodilnih o-sebnosti sodobne romunske književnosti. Po velikem u-spehu s prvim romanom je izdal še trt romane, od katerih sta dva organsko nadaljevanje Bosonogega ljud- stva. Z zadnjim romanom ((Korenine so grenke« pa je pripravil bralcem novo presenečenje. Obdelal je usodo Romunije v zadnji vojni in po njej s prikazom življenja in dela političnega delavca. V romanu »Bosonogo ljudstvo« je pisatelj opisal življenje romunske vasi pred prvo svetovno vojno in med njo. Junak romana je pravzaprav kmečki proletariat, ki si išče poti iz zmeraj hujše socialne stiske in se skuša o-tresti pritiska fevdalne gospode. V ta opis usode kmečkega proletariata pisatelj vpleta opis usode dečka Darija, ki ima seveda močne avtobiografske poteze. Opis njegove življenjske usode v času kmečkega upiranja, v času balkanskih vojn in prve svetovne vojne je pisatelj združil s pripovedjo o usodi kmečkega podeželja vlaške ravnine. V okviru letnih časov raste pred bralcem razgibana podoba življenja preprostih kemčkih ljudi, njihovega dela, običa-jev, upanja, pa tudi pora-rov. Ta podoba je zanimiva pa tudi tragična in pretresljiva v usodah ljudi, ki jih pisatelj opisuje. Tudi zgradba romana je moderna. Roman vključuje več poglavij, ki si navidez niso med seboj v nobeni zvezi in so takorekoč samostojna poglavja. Vendar tvorijo gledano s skupne perspektive široko podobo romunskega podeželja in proletariata v letih revščine in bede o-krog prve svetovne vojne. Vse pa skozi oči dečka Da-r.ja, ki opisuje svoje spomine. Zaharia Stancu je realist, iz vsega romana pa veje napredna borbena miselnost pisatelja, pa tudi njegova izrazita socialna nota. Zato je to delo naprednega romunskega pisatelja vredno branja, ne glede na to, da je roman tudi izredno zanimiv. Iz francoščine je roman prevedel Viktor Jesenik s sodelovanjem Franca Bratkoviča. Okusno opremo je prispeval Grega Košak. Sl. Ru. Bravničarja v Trstu pred le-ti, ko mu je bilo komaj «~ semnajst let. Ze takrat nas je očaral s svojim igranjem in nam nakazal še neslutene možnosti razvoja. No, in poteklo je komaj nekaj kratkih let, ko se nam bo znova predstavil in nam pokazal do kakšne stopnje je v tem svojem razvoju prišel oziroma nam potrdil sloves, ki ga že uživa ne samo v svoji domovini Jugoslaviji, temveč tudi v širšem glasbenem svetu, saj ga je koncertna dejavnost vodila ne samo skozi glavna jugoslovanska kulturna središča (Beograd, Zagreb, Dubrovnik, Skoplje, Reka, Maribor, Ljubljana itd), temveč tudi v Moskvo, Pariz, Ankaro in Trst. Njegova glasbena pot se je začela s sedmim letom, ko je začel študirati pri profesorju Franu Staniču in pri njem tudi končal srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral pri profesorju Karlu Ruplu in v njegovem razredu diplomiral leta 1957, ko mu je bilo komaj dvajset let. še istega leta na jesen je dobil štipendijo vlade Sovjetske zveze in je nato dve leti študiral na konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi pri slovitem mojstru Davidu Oj-strahu. Leta 1954 je bil prvi na VI. tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Skoplju. Prve koncerte po povratku s študija v Moskvi je imel v Ljubljani novembra lanskega leta. O njegovem nastopu v ciklusu popularnih simfoničnih koncertov z orkestrom Slovenske filharmonije v Ljubljani je glasbeni kritik Uroš Prevoršek zapisal v ((Slovenskem poročevalcu« med drugim: «Prvi koncert v ciklusu popularnih simfoničnih koncertov nam bo ostal v zelo svetlem spominu v zvezi s sijajnim prvim koncertnim nastopom violinista Dejana Bravničarja, potem ko je končal svoje študije pri slavnem violinistu Davidu Oj-strahu. Ze takrat, ko je študiral pri prof. Karlu Ruplu, je mladi violinist opozarjal nase zaradi nenavadne lahkote, s katero si je prisvajal tehnične probleme violinske igre. Nekakšen višek v teh njegovih prizadevanjih v tehnični smeri pomeni njegova suverena interpretacija Pa-ganinijevega violinskega koncerta pred letom dni v Kopru. Zdaj pa se nam je Dejan Bravničar predstavil v Hačaturjanovem violinskem koncertu ne samo kot violinist, ki povsem obvlada tehnično plat violinske igre, temveč predvsem kot umetnik, ki je svojemu instrumentu duša in srce. Čudovit ton, mehak in božajoč, pa tudi krepak in odločen, če tako zahteva trenutek, hkrati bogata dinamika in barvitost igre, mladostna svežost in vznesenost, polna čustvena fraza — so odlike Bravničarjeve kreacije Hača-turjanovega violinskega koncerta. Bila je to velika zrela interpretacija, pod katero bi se lahko brez pridržka podpisal vsak umetnik velikega slovesa«. O istem koncertu je R. Aj-lec v ((Ljubljanskem dnevniku« zapisal: «Ko je Dejan Bravničar odigral Hačaturjanov koncert, je bilo, kot da je odvihrala burja, ki je kakih petindvajset minut pometala po dvorani. Ta glasba je že sama po sebi temperamentna, Dejan Bravničar pa je to še stopnjeval, ko jo je izvajal z mladostno neugnano energijo, tako da se mu je Alle-gro con fermezza prvega stavka sprevračal kar v Alle-gro con fretta. Gotovo ni nikjer prekoračil tega, kar Ha-čaturjanova glasba dovoljuje, vendar je nekaj kot simpatična deška drznost v tem, kako ta mladi umetnik premaguje napetost v stiku z občinstvom. Tako se je čutilo v interpretaciji, da je postavljal lastno osebo še nekoliko preveč v ospredje, toda te mladostne poteze se družijo pri njem s tehnično dozorelostjo, kakršno imajo mojstri; s kar nezaslišano briljanco in preciznostjo je reševal težave svojega deleža, po navadi v toliko bolj napetem tempu, kolikor večje se bile.« O njegovem koncertu v Ko-larčevi univerzi 18. januarja t.l. pa je beograjski kritik D. Papadopolos v «Borbi» zapisal med drugim: «To je prvi solistični koncert mladega ljubljanskega (Nadaljevanje na 3. strani) 19. marca t 'T HM... ČUDNO/ SE VEDNO NI [ VP05L£DN1£M TRENUTKU OUfl' BOMBA TRLE ML BO PRIPELJAL mA njegovo slld1 > KO JE2C MISLIL,DH tj[ J MKOli VEČ DO&L6EL, POSLEDNJIMI močmi 1 A MATEvZkA MIMEVŽKO ! sit'- LE KDO..,7 b h' Maščevalni spomini vojvodinje Windsorske Spletke ln britanskega tajne dvora Kraljica Elizabeta • skopa, muhasta in domišljava ■ Njeni letni dohodki znašajo skoraj 3 milijarde lir - Filip ima boljši značaj Angleški dvor je v alarmu. Kraljica Elizabeta, princ Filip, predvsem pa razni visoki dvorjani, so naravnost terorizirani. Vojvodinja Windsor-ska je namreč sporočila novinarjem vest, da namerava še v tem letu objaviti novo knjigo o resničnem življenju angleške kraljeve družine. Na angleškem dvoru, kjer vojvodinja Windsorska ne u živa simpatij, so že mislili, da je z objavo nekaterih knjig in življenjepisov že izpraznila koš svojih informacij v zvezi z angleško kraljevo družino. Sedaj pa kaže, da so bili omenjeni življenjepisi, članki in knjige le uvod k izdaji te nove knjige, ki naj bi obtoževala način življenja, vzgoje in pa miselnost članov angleške kraljeve družine. Vojvodinja Windsorska bo objavila knjigo za nekega a-meriškega založnika. Knjiga bo nosila naslov «Za kulisami angleškega dvora«. Kot je vojvodinja sama izjavila, bo objavila v knjigi dogodke, ki bodo za marsikoga na angleškem dvoru zelo nevšečni. Predvsem bo govorila o skoposti angleške kraljice, katero poznajo na angleškem dvoru baje že vsi, a jo prav zaradi kraljičinega ugleda prikrivajo. Obdolžila jo bo, da je bila izredno skopa do svojega strica vojvode Windsorskega, ki se je iz ljubezni do svoje sedanje žene, odpovedal prestolu. Ko je windsorski vojvoda sprejel sklep, da se odpove prestolu v korist svojega brata Jurija VI., mu je ta nakazal »skromno« penzijo v znesku 47 milijonov lir letno. Se pred smrtjo je kralj Jurij naročil svoji hčerki Elizabeti, da bi tudi po njegovi smrti izplačevala stricu omenjeno podporo. Elizabeta ni nikoli prikrivala, da bi bila srečna, če bi lahko z dajanjem te podpore prenehala. Toda -pod pritiskom raznih kritik in javnega mnenja, je bila primorana, da je to podporo povišala in sicer na 70 milijonov lir letno. Pravijo, da se je odločila za ta povišek v strahu, da bi se sicer Windsorski vojvoda bolj pogosto vračal v domovino. In ker ga Elizabeta noče v svoji bližini, si je mislila, da ga najlaže odpravi, če mu poveča podporo. Znano je, da ni med kraljico Elizabeto in vojvodo Wind-sorsko prav nobene simpatije. To sta tako prva kot druga že ob raznih priložnostih jav- no pokazali. Vojvodinja Wind-sorska se zdaj maščuje Elizabeti s tem, da objavlja razne tajnosti v zvezi z njenim značajem. Tako jo opisuje kot zelo muhavo žensko, ki hoče v družbi vedno briljirati in ki je večkrat zelo slabo volje, če ima občutek, da ni predmet največje pozornosti. Razen tega naj bi bila Elizabeta zelo nečimerna ter naj bi razdajala precej denarja za razne toalete, krznene plašče in druge dragocenosti. Edimburški vojvoda naj bi bil po značaju boljši od svoje žene ter naj bi že večkrat poskušal ublažiti in odpraviti razne ženine muhavosti. «Ne moreš zahtevati, da bi bile vse oči vedno obrnjene le nate, kot če bi bila filmska zvezda«, ji je baje nekoč rekel. To njegovo izjavo naj bi slišala dvorjanka, ki bi povedala še, da je bila'kraljica zaradi te opazke več dni skregana z možem. Angleška kraljica naj bi bila zelo občutljiva tudi za vsakršno kritiko. Tako se je baje zelo razjezila ter je dobila' celo živčni napad, ko je čita-la v nekem angleškem časopisu, da izgleda kot domišljava šolarka. Tedaj je baje zahtevala, da se pisec članka kaznuje. In ker to ni bilo mogoče se je tako razjezila, da je niso mogli pomiriti. Prav tako naj bi bila vedno zelo užaljena, če parlament ne bi takoj sprejel njenih predlogov, ali pa če bi njeni podložniki pokazali do nje premalo spoštovanja. Poznani angleški novinar Malcoln Muggeridge je napisal; »Kadar koli sem imel priložnost govoriti z osebami, ki živijo v bližini kraljeve družine, sem vedno naletel na zelo nepovoljne kritike na račun kraljice. Dvorjani in dvorjanke smatrajo Elizabeto za opravljivo in prav nič originalno žensko. Celo najožji jo radi kritizirajo ter ji očitajo, da vedno obiskuje le šole in zavode za bogate otroke, nikoli pa šol, ki jih obiskujejo revnejši otroci.« Elizabeto kot tudi njeno sestro Margaret, obtožujejo mnogi, da nočeta popraviti vzgoje, ki sta jo v svoji mladosti dobili. Mnogo preveč se n. pr. brigata za razne konjske dirke in druge tekme ter kažeta pri tem pravo antipatijo do vseh kulturnih prireditev in dogodkov. Prav tako jim očitajo napačno izbiro prijateljev, ki naj bi v veliki meri pripomogli k nepravil- nemu zadržanju kraljice ob raznih važnih dogodkih. In tudi kar se tiče ljubezenskih dogodivščin, povezanih s kraljevo družino, ve vojvodinja Windsorska povedati marsikatero bridko. Tako očita kraljici Elizabeti, da rešuje vsako, še tako človeško vprašanje, vedno skozi prizmo političnih interesov. Elizabeta naj bi n. pr. sprožila celo kampanjo proti svojemu možu in ga obdolžila, da ima razne ljubimke, samo da ga je spravila iz svoje neposredne bližine ter mu onemogočila, da bi se z večjo pravico vtikal v razne kraljeve posle. Vojvodinja Windsorska očita Elizabeti, da uživa kot kraljica vse preveč pravic, ki jih ne zasluži. Tako se lahko polasti vseh dragocenosti, ki bi jih našli na angleškem o-zemlju ter postane dedič vseh tistih nepremičnin, pri katerih dediči niso bili imenovani. Njeni so tudi vsi rudniki zlata in srebra, njeni so kiti in vsi labodi na Temzi. Vsi ti privilegiji vzbujajo po mnenju vojvodinje veliko nezadovoljstvo med angleškim prebivalstvom, ki naj bi že zdavnaj prenehalo gledati v svoji kraljici tisto nadnaravno bitje, ki ima samo pravice in nobenih dolžnosti. Vojvodinja očita kraljici, da prejema od države preveliko plačo, češ da je sama preveč bogata, saj ima letnih dohodkov vsaj za skoraj tri milijarde lir. In to še ni vse. Vojvodinja obljublja, da bo objavila v svoji knjigi še druge stvari, ki bodo prikazale kraljevo družino v pravi luči. In vse kaže, da se teh novih odkritij kraljeva družina tudi resnično boji. Največje dekle na svetu NEW ORLEANS — Štirinajstletno črnsko dekle, ki so jo pripeljali zaradi poškodbe kolena pri košarki na neko kliniko v New Orleansu, je menda največja ženska na svetu, saj je visoka 2,46 m. Zdravniki pa so prepričani, ds se njena doba rasti še vedno ni končala. Menijo, da je posledica njene nenavadne velikosti tumor na možganih. Veljaven od 19. do 25. marca OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Ves teden bo za vas značilen zaradi določene vznemirjenosti in negotovosti. Razpoloženi boste za razprave in diskusije, ki pa ne bodo nikamor privedle. Nič vas ne bo povsem zadovoljilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo veselo razdobje, pa četudi se boste v prvih trenutkih čutili nekoliko pobite in nerazpoložene. Kar se dela tiče, boste mogli biti povsem zadovoljni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zvezde vam so vsestransko naklonjene. Veliko zadoščenja v po-.slovnih ali delovnih odnosih. Možno je prijetno potovanje ali vsaj daljši izlet. Neko novo poznanstvo vam bo omogočilo ubrati povsem novo pot. Pazite, da se ne navdušite preveč na prvi namig. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V prvem trenutku se vam bo zdelo vse gladko, nato se bodo začele pojavljati ovire, ki pa jih boste s svojo mladostno silo z lahkoto odstranili. Zadovoljni boste tako v poslovnem pogledu, kot tudi v čustvu. pismo, LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razpoloženje bo ves teden prijetno. Zmotilo ga bo sicer nepričakovano in neprijetno ki mu bo pa takoj sledilo drugo, ki vas bo potolažilo. V službi boste imeli neprijetnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nova simpatija, morda celo nova ljubezen. Ce svojega srca še niste oddali, bi bilo vredno tokrat stvar vzeti bolj zares. V službi boste doživeli prijetno presenečenje, TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ob koncu tedna boste mogli reči, da sedem dni niste preživeli zaman. V čustvenih zadevah vsestranski u-speh. Morda ga bo celo preveč. V službenih odnosih pa bo veliko dela, hkrati pa tudi veliko zadoščenja. Ne jemljite pa trenutnih uspehov z lahkoto. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Duševno se ne boste najboljše počutili, kar vam bo preprečilo, da bi se v družbi uveljavili. Ne bo tako hudo. Casa imate še veliko in prisluhnite klicu srca, ki bo prihodnje dni dokaj glasen. STREL EC , isit Tudi v ljubezenski«., tp. vah se ne. boste krat, prav nič Prl , ji ribi 71! 2. do 20- 3-'e M teden va» jb0!r ostal v > sem 5. jiir Morda W*er £ di tega,.. ^jett njega preveč PJ* rf Gmotno se bost'e _eB5W popravili, v llS zadevah pa bo ““v skop. GRAFOLOG ODGOVARJA Vojvodinja VVindsorska, avtorica .najavljene knjige I § Hi * I Hi I 1 i t i « i $ i i s i i iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje, ki še vedno ni popolnoma razjasnjeno Kdaj je začel nastajati Rra$ Po jamskih izkopaninah ob madžarski meji se zdi, da je jamski sistem začel nastajati v starejšem pliocenu, t. j. pred okrog 10 milijoni let našli na več nekod so v kr nencih, drugod J ^ jurskih (zgorn^; d sl vi v srednjede steh. Na sever rf ju Eifla so rf^ njene s srednje ^ mi plastmi- ' Juri pa so v si«--./ bovci eocenske eji^j Razkrajanje j s tem nastajam oblik je znan°v ^ eocenske dobe „ vr, ciji. Tam so J Kj j« jališča boksita, ^ dukt raztaplJ.a,‘Ja g ca. Boksit lezl nsB krednih ali e2.r,ksit911' nencih. Nad ^ .-^<1 ponekod Pale° )adi-, 51 god mlajši sK^jpJj pogostne v kru v9s*j ta so tako im6 . 5oJ minske P13®1.1’ vib ' nost dalmatm^ j Sestavljajo J.j j, peščenjaki, ]»P 0, merati in drug ^ ske plasti so s zgornjem eoce „, takšne sednn v sega morda s -ceUf, del srednjega ^ leži ponekod srednjeeocensa u skonumulitnm 50, nad boksitom ^ njeeocenski P pji Pnrji i? p,e bil f jasno, da J« gc rji primeru aP žen razpadanji* . zgornjem “®reSe tukai,nadalinii Padec M tega ^temu vinu. Za- °smic d~m° večie šte- ,*a n vinu. Za-> večje šte-Po vseh vaseh. dmf-tak° ^ta°dfZ?’ da se širijo ^ v»oSanpo Pa S° tudi vsej drža- S^^-na takih ne od- !!nska Trta9f?uam’ iib 'ega naJfahteva- Zara-J vln, ki asca Proizvod-gQ'tfugih u, Pa Po buketu tat”0® ■» od. Shv 2 vini ? e morejo Di >emo nlim Pa sploh v-Lkl bam film®rJati z vi-°fOdrii krah, j° seSpf«o VI- naši ta i^ttifo a ,rluj > da J 5 da se ii!alltetna vi- na po njegovi kvaliteti. S tem problemom se že ukvarjajo strokovnjaki, ki se zavedajo ogromne škode, ki jo trpi kvalitetno vinogradništvo zaradi neresne vinske konkurence, če se ne bo uredilo vprašanje zaščite kvalitetnih vin, ne bo daleč dan, ko bo masovna proizvodnja izrinila kvalitetno proizvodnjo vin. To bi pomenilo propast ne samo vinogradništva našega področja, ampak tudi vinogradništva v vsej državi. Iz tega sledi, da bi se morale vladne oblasti bolj zanimati za to vprašanje in določiti cene za razna tipična vina, upoštevajoč seveda njihova lastnosti in izvor. S 1. januarjem tega leta je bil ukinjen davek na živino. S tem ukrepom se ne bo kdoveka.j pomagalo malim živinorejcem in bi bili naivni, če bi mislili, da je ta ukrep nekakšen rešitelj kmetovalcev. Ukrep je važen iz davčnega stališča, ker se ukine nepravični davek, ki je že zajet v drugih oblikah dajatev, ki jih kmet plačuje. Podeželske občine so od tega davka črpale del sredstev za kritje svojih proračunov. Bolj revna je bila občina, in večji je bil delež, ki ga je črpala iz davka na živino. Zanimivo bo zdaj vedeti, od kod bodo te občine dobivale sredstva za kritje svojih primanjkljajev. Nedeljski izletniki Občina nam je za silo popravila pot od glavne ceste / vas in dalje proti Samotorci, pravimo za silo ali do prvega Prejšnji teden se je zopet začelo govoriti o razparcelira-nju bivšega Fogarjevega po-I sestva v Pevmi, ki ga sedaj upravlja Ustanova Tre Vene-zie. Goriški prefekt je namreč sporočil goriškemu županu, da je pristojno ministrstvo že pripravilo vse potrebno za izvedbo tega načrta. Kot so že povedali na eni izmed sej goriškega občinskega sveta, nameravajo na ravninskem delu posestva, med Nedelje letošnjega nenavadno lepega in toplega svečana do prve tretjine sušca so meščani izkoristili za izlete na Kras, ki je bil v svoji vedrini res privlačen. Teh nedeljskih obiskovalcev se razen gostilničarjev veselijo tudi o-stali Kraševci. Lepe dneve morejo v naši prirodi uživati bolj sproščeno in v miru ! iaju: gosti oblaki prahu kot v zaduhlem mestu in po pokrivali vso to planoto, kolovozih in stezah čez naše cena vi ograde napolniti pljuča z dobrim zrakom. Kot so nam všeč dostojni, uvidevni in obzirni izletniki, tako imamo drugačno mnenje O skupinah, ki mislijo, da je tržaški Kras samo za njih in moramo biti srečni, če jih vidimo in lahko občudujemo njihovo vedenje: ljubimske «plese» na javnih mestih, tuležu slične popevke i. p. Mi ljubimo cvetje, a ločimo .rastlino od rastlin ter vemo, čemu je ta ali ona rastlina namenjena, ločimo sadno od gozdnega drevja. Te gizdalinske izletniške skupine pa se za to ne zmenijo in pustošijo karkoli jim pride pod roke. Ce jih kdo na njih početje opozori, se še smejejo in se ne zavedajo, da zaslužijo kaj več kot samo opozorilo. Odslej dalje bodo izpostavljena poškodovanju obcestna zemljišča, ki so primerna za kampiranje. Naši kmetje niso temu nasprotni, če jim to ne | povzroči škode. Dosedanje izkušnje pa povedo, da se nekatere izletniške skupine zaustavijo na najboljših senožetih, kjer se z največjo previdnostjo ne morejo izogniti škodi. Kmetje želijo, da bi izletniki njihovo lastnino in trud čimbolj upoštevali in se na izletih manj zadržali na vrednih parcelah. močnega naliva. Upamo, da j Pevmo in Sočo, urediti 6 ali bo v doglednem času sledila j 8 zaokroženih posestev s sta-bolj solidna ureditev te poti. i novanjskimi hišami 'n * po-Kar pa se tiče pokrajinske . trebnimi gospodarskimi po-ceste Prosek - Sempolaj-drž. ! slonii ter inventarjem. Ta po-meja, so se izletniki in gosti! sestva bi potem dodelili kmeč-naše osmice v nedeljo prot: kim interesentom in bi imele večeru lahko prepričali, kaj : prednost številnejše družine, j bilo vse zemlje komaj dovolj pomeni neasfaltiran trak te I Domači kmetje gledajo z ■ za tiste, ki že tukaj živijo, ceste od odcepka ceste proti | nezaupanjem vse te priprave, I Pri vsaki drugačni rešitvi se Križu v smeri proti Sempo- saj pomenijo, da bodo'po vsej ne moremo otresti vtisa, da so verjetnosti zopet opeharili do- gre za več ali manj prikrit j mačine in naselili na tej zem- | loskus denacionalizacije. lji tuje prišleke. Ze ko so :rvič odvzeli zemljo domačim najemnikom, ki so jo imeli več let v najemu, smo predlagali, naj bi to zemljo odprodali domačim kmetom, da bi zaokrožili svojo posest, ki sedaj v večini primerov ne zadošča za preživljanje večje kmečke družine in si morajo njeni člani iskati zaslužka drugod. Seveda pa bi morala država v ta namen nuditi tudi dolgoročno odplačevanje z nizkimi obrestmi, da bi tako breme ne obtežilo preveč tistih, ki bi zemljo odkupili. To bi bil način za oravično rešitev tega vprašanja, ki se vleče že vsa povojna leta, ne pa da bi vozili v vas še nove kmečke družine, ko pa bi KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ostanek drevesa v gozdu, 5. razdelji-vost, ločljivost, 18. kemična prvina (plin), 19. ljudska sodišča, 20. ljubitelj, 21. javni vrt, 22. prvi korak v ženitev, 23. močkana, obdelovana, 24. IZ IONJER SEMPOLAJ Jožef Blaškič ima že 86 let N i^iih vsak0J lit Ves ta *e(Ien pripravljali, da bodo dali Iti in ^anku ’ spreieli in pogostili vse, ki radi pri-h *>h. ,.. J°žic* .. Pr»znik. Prišli bodo Pepeti, Jožkoti, bri«n_ne S°dujejo imajo pa radi izlete v nara- - O domar’r» ir»niiinn /ahavft. — i. i k. t-Tisii Doao repen, itn flanes’ „1 *maio d anes svoj god, še več pa bo d, dolnačo kapljico in veselo zabavo. L *ana, ivi-Se 1)0 zvrtelo staro in mlado. La avra, Patricija so si ga te gneče kot danes ro, Jurče k Prejšnja nedelja je pomenila za naše župljane, še posebej za našo vas, izreden dogodek: slavolok ob vhodu v vas, pritrkovanje, prizadevanje za to in ono — vse za čimbolj dostojen sprejem novega dušnega pastirja g. Mazoro, ki naj za stalno zasede mesto lani umrlega župnika g. Stante. Ob slavoloku, kjer se je zbralo polno žup-ljanov, je novega župnika ob .30 sprejel in pozdravil devinski dekan, nakar mu je neka deklica podarila šopek belega cvetja. Prijetno izne-naden je novi dušni pastir v lepi besedi nagovoril svoje župljane, se jim zahvalil za lep sprejem in med drugim obljubil, da hoče z njimi deliti dobro in slabo, prijetno in neprijetno. Iz njegovih besed smemo sklepati, da smo dobili lirično, rekli bi gregor-čičevskp navdahnjenega in narodno ter socialno čutečega dušnega pastirja. Kot takšen bo toliko laže razumel naše razmere, se vanje poglobil in nam v borbi za naše pravice, naš obstoj in napredek, tudi pomaga). Gospod Mazora prihaja s službenega mesta v Gorici, kjer se je, kolikor vemo, s svojimi farani dobro razumel. Ker so tudi šerhpolajski farani iz našega skupnega testa in še čvrsto hranijo mnoge moralne vrline, ki jih je on že doslej in predvsem na dan sprejema nedvomno nekaj že opazil, smo prepričani, da bo mogel biti tudi s tukajšnjim ljudstvom v dobrih odnosih in se med njimi dobro počutiti. V tem Je želja in dobrodošlica vseh faranov. Danes praznuje v Lonjerju sv oj 86. rojstni dan in obenem tudi god Jožef Blaškič. Kljub visoki starosti je naš Pepi še krepak in čil, tako da gre marsikateremu domačinu še «na žernado» za razna lažja dela v vinogradih. Po rodu je iz Motovuna v Istri, med prvo svetovno vojno pa se je poročil z vdovo Antonijo Lovrenčič in se naselil v Lonjerju. Dobro se razumeta in že dolgo vrsto let skupno srečno živita. Te dni smo ju obiskali in malo pokramljali. Med drugim nam je žena povedala, kaj ji je mož odgovoril, ko ga je vprašala, kam bosta šla za njegov god in rojstni dan. Odgovoril ji je: «Veš kaj, Tona? Sla bova na katinarsko pokopališče pogledat najino novo hišico.)) Hišico na pokopališču? Ta je pa lepa, smo si mislili. In res. Pepi in Tona sta si že kupila zemljišče na pokopališču, si uredila grobnico in že naročila lep nagrobni spomenik. Celo sliki sta si že nabavila in pripravila denar za pogreb, da sinova ne bosta imela stroškov. Mi in vsi vaščani pa jima želimo, da bi bila še dolgo let zadovoljna in zdrava med nami. gospodarjev zaradi trtnih sa- za furlanski vodovod, cav. dik. Neki gospodar si je zaželel, da bi imel pred hišo latnik belega grozdja, ker je imel do sedaj črflo fragolo, ki za vino ni primerna. Izkopal je stare trte ter posadil nove, ki mu jih je trgovec svetoval in jih prepričljivo hvalil, da bodo imele zelo okusno in lepo rumeno grozdje, kot nalašč za latnik. Gospodar je mlade trte skrbno 'negoval, pa je bil zelo razočaran in jezen, ko je zapazil, da ima spet črno fragolo. Drug vaščan si je nabavil več trtnih sadik in jih posadil, nobena pa ni pognala. Vse so usahnile, verjetno so se posušile še preden jih je posadil, ker niso v trgovini pravilno ravnali z njimi. Tudi drugi so si mislili, da so kupili trte za belo vino, ob prvi trgatvi pa so se razočarali. Kdo je tega kriv? Trgovci pravijo, da pač prodajo kar kupijo. un Vsekakor pa se to ne bi smelo več dogajati. Ko so naši predniki kupovali trtne sadike na Krasu, je držala beseda in kraški kmetje so tudi jamčili, da plačajo odškodnino. Pritožbe vinogradnikov TRNO VIC A I 0r‘ vteme’ poti. Ricmanjci upajo, da bo ludi Proti' w ° P* naJ kar dežuje, ker je zem- fje vi rt am b o nerodno, ker kopljejo jarek dega Voda do tamkajšnjih hiš. No, nič hu-• saJ bodo osmice drugje Kakor hitro so predzadnjo soboto odstranili bršljanovo vejo v Praprotu, se je ta pojavila v naši vasici na porto-nu že stare kmečke hiše. Sicer pa so vsi naši prvotni domovi starega kmečkega porekla. .Nimamo dosti njivske površine, a kar je je, je dobra in ima dobro lego. Nekdanji vinogradi so se močno skrčili in močno se je zmanjšala predvsem količina znanega (drnovskega# terana. (Našo vas smatrajo poznavalci kraške črnine za nekakšen njen mejnik). Zdaj se širijo govorice, da je tržaška občina kupila zemljišče za zgraditev javne pralnice in kopalnice. Obljubili so celo, da ju bodo dogradili v teku letošnjega leta. To nas -je precej razveselilo; pričakujemo pa, da ne bo ostalo le pri obljubah, kakor do sedaj. Zaradi lepega vremena so lonjerski kmetje opravili že precej pomladanskega dela na njivah in v vinogradih. Ko že govorimo o vinogradih naj navedemo pritožbe nekaterih Med kmeti našega področja, ki so bili nagrajeni v nedeljo 5. t. m., je bila tudi Zofija Grgič vd. Ražem iz Bazovice, ki Je dobila diplomo in 50000 lir nagrade, ker je v težkih razmerah izboljšala svojo kmetijo in povečala proizvodnjo DOBERDOB Dela za napelja- kraškega vodovoda dobro napredujejo, ker smo v februarju in marcu imeli tudi ugodno vreme zanje. Predsednik konzorcija Veliko število Križanov je v nedeljo spremilo na zadnji poti 59-letnega Karla Magaj no iz Križa 225, ki si Je zlomil tilnik in je močno krva vel, ker je padel po stopni- cah navzdol ko je šel spat. Dobro uro po sp eiemu v bolnišnico je podlegel hudi poškodbi. Naj mu bo lahka domača zemlja Bressan je na nedavni seji odbora tega konzorcija povedal, da bo že v aprilu ali vsaj v maju stekla voda po prvem delu kraškega vodovoda, to je na področju Doberdoba in Vrha. Nekaj pozneje bodo dobili vodo v Jamlje in Dol. Preskrbo Poljan z vodo so rešili na ta način, da so navezali tamkajšnjo vodovodno mrežo na rezervoar v Petov-ljah, ki je dovolj močan, da vode ne bo zmanjkalo tudi v sušnih mesecih, kot se je to dogajalo s starim vodovodom iz Doberdoba. pravljanje zdravil, 9. del te- j svarilo 12. dlani, 16. torek, lesa, 10. vrtna lopa, 11. časov- 18. vsota, 19. svila, 21. žaket, ni prislov, 12. skladatelj ope-123. Ivi, 24. iveri, 26. An., 28. Te «Jenufa», 13. seznam našlo- lemež, 30. arara, 31. to, 32. vov, 14. stara merska enota, j lej, 34. tipografski, 37. ZAR, 15. rešen, 16. spanje, 17. vrsta l 38. okop, 40. Kelt, 41. 'reki, konjskega teka, 22. državni j 42. vaba, 43. pokop, 45. ec, hoditi, 25. sodarsko, kletarsko | predpisi, 23. zrem, opazujem, j 47. Ra, 48. detel, 49. Davos, orodje, 26. zvezda premični-' 25. namotana, 26. prebivalec ■ 51. Agata, 54. Delos, 56. moča, 27. znak za radij, 28. vrsta j glavnega mesta neke evrop-j rem, 58. grm, 59. reden, 61. vrbe, 29. preveč čil, 31. ovin- j ske države, 28. premeri, 29. i as, 63. danes, 65. sadež, 66. ki, paketi, 32. okusa po cu- nekoristna zel, 30. zemljišča, kru, 33. domača žival, 35. 31. spenjalka, povezovalka, 32. površina, nivo, 37. vas med! čist. 33. razleteti se, razgna- Ilirsko Bistrico in Pivko, 38. ] ti, 34. živahni, vročekrvni žensko ime, 39. rdeti, 43. pre- j ljudje, 36. cvetlica z belim Mara: Karel, 67. nov, 69. zastražene), 72. gor, 73. llok, 75. tara, 76. vsak, 77. pori, 78. Miloš, 80. ro, 82. tr, 83. po- mikam se v vodi, 41. gladen. | cvetom, 37. tuje moško ime. 42. južna rastlina (ljudska n-i 38. zamaški, 40. človek, ki ni- hitičen. blikal, 43. sestavljen, 44. ..j a v- ma na glavi več las, 41. last no zborovanje, 45. mehlci, než- Lize, 43. strokovnjaško, 44. nekdanji sovjetski zunanji nev, 84. enojen, 86. kipar, 89. Medina, 90. desetinar, 91. ra- ni, 46. dobro, živo osvetljen. 47. nasprotje negativa, 48. pogosta končnica samostalnikov ženskega spola, 49. neurejen, križem-kražem, 50. majhne doline, 51. slovenski diplomat. NAVPIČNO: 2. TT, 3. Rog, 4. Ural, 5. peket, 7. vv, 8. asi, 9. rovar, 10. iti, 11. la, 12. dve- minister, 46. nasmeten, nesna-1 ri, 13. lira, 14. ali, 15. Na, 17. žen, 47. lastnina, imetje, 49. divje, krvoločne živali, 50. švicarsko zimskošportno letovišče, 51. škoda, rana, 52. nera- 52. veliki zaboji, 53. osebni j ven, 53. planinska ptica, 54. zaimek, 55. svetnik, 56. naglo | kratica za Komunistična par-se premikati, 57. število, 58. tija Slovenije, 56. dobro (po tečajen, 60. pevaje, 61. gora-shajališče čarovnic, 62. veda o starinah, 63. veznik. NAVPIČNO: 1. razmnože- valni stroji, 2. gojen travnik. 3. Madžari, 4. termin, 6. otopelost, brezbrižnost, 7. postajati zrel, 8. surovina za pri- koroško), 57. trdna so pod no- kemik, J9, svaki, 20. galop, 22. tepec, 24. Irska, 25. koral, 27. nekod, 29. žolca, 30. afera, 31. tabes, 33. jokam, 35. G(ozd) T(rnovski), 36. ar, 37. zaton, 39. povod, 42. Velež, 44. poraz, 46. paria, 48. dedec, 50. senat, 52. gg., 53. tm., 54. dedek, 55. gami najbolj prijetna, 59. tret- Ganimed, 57. mesar, 59. ranar, ja in druga črka v besedi pod i 60. ( skrivan, 62. soline, 64. 1. vod., 60. znak za aluminij, stroka, 65. sestra, 66. morene, REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. strup, 6. 68. Volos, 70. Ra, 71. šv, 72. gonič, 74. koje, 77. podi, 79. set, 81. up, 83. pet, 85. ni, 87. Ir, 88. ar, 89. mi. lUlllllllllllllllllllllllllllliaHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIHI VPRAŠANJA N ODGOVORI Želel bi, da mi strokovnjak odgovori, na kakšen, način u-gotovimo, kako so čebele prezimile in katera spomladanska opravila so najbolj nujna. Ob toplih dneh, ko kaže toplomer v senci 10 do 12 stopinj C, ugotovimo kako so čebelje družine prezimile. Brezmatičnost družin. Ko ob izletnih dneh čebele iz panjev z matico popoldne že ponehavajo izletavati, tekajo čebele v brezmatičarjih nekaj časa še vedno sem in tja o-krog žrela. Ob prvi priložnosti tak panj v toplih opoldanskih urah pregledamo. Ce tudi drugi znaki kažejo, da je osirotel, mu dodamo re- da ne opusti več razvade, zato je ne kaže nadalje rediti. Toda zakaj žival pravzaprav začne kljuvati jajce in «zobati» jajčno lupino? To dela iz nagona kakor tudi nekatere druge živali hlastajo po nenavadni «hranj», po rudninah (zlasti govedo), ko začutijo pomanjkanje rudnin a-li vitaminov v krmi. Živalski nagon pa je nezmotljiv... V novejši dobi se je potrdilo, da so jajčne lupine zdravilne. Tako so na Madžarskem preskusili jajčne lupine kot uspešno zdravilo proti rahitisu in še nekaterim boleznim, ki jih povzroča pomanjkanje apna v telesu. Razisko- Vsi dokumenti so oproščeni kolkov, vknjižna taksa je stalna in znaša 500 lir, vpisni davek je znižan na eno desetino. Te olajšave veljajo za kup-no-prodajne pogodbe, za pogodbe o zamenjavi zemljišč (če obe stranki razširita povr- kupne pogodbe in soudeležbe pri izboljševanju z delnim odstopom izboljšanega zemljišča, Da pridobitev užitninske pravice ali zemljišča s strani zakoncev ali staršev in otiok ter za nakup stanovanjskih stavb, če dejansko in nesporno pripadajo zemljišču, če- šino svojih posestev), za za-1 prav niso na njem sezidane. zervno matico iz prašilca, ali j va*ci so dognali, da kalcij kot .... ' copturinn ininnn lunim, , pa panj pridružimo drugemu, če rezervne matice nimamo. Osirotelo družino v nakladnem panju poveznemo na nor- sestavina jajčne lupine združuje še številne druge snovi in protirahitični vitamin. Mlade živali, ki so jih krmili z malnega plemenjaka, ki smo mu odvzeli streho in vmesni pokrov. Med temeljni in poveznjeni panj damo sloj časopisnega papirja, ki smo ga na več mestih prebodli z žveplen-sko ali podobnim, da bi se čebele iz obeh plodišč hitreje združile. Ce so bili panji pravilno zazimljeni, bodo podnica, morebitni drobir in mrvice suhe. V takem primeru dno panja z lahkoto očistimo. Zaloga hrane. V tem času morajo imeti panji — glede na njihovo živalnost — v satju gnezda 8 do 10 kg hrane. Panjem, ki imajo manj kot 5 kg hrane, vstavimo medno-sladkorne pogače ali jih nakrmimo z gosto sladkorno raz-stopino. Suhi sladkor jim natresemo v pitalpike (pri A2 panjih) ali okrog vehe vmesnega pokrova, če družine izpolnjujejo pri nakladih odprtino vmesnega pokrova. Po jakosti izletavanja presodimo, ali so panji živalni ali šibki. Šibke družine si zapomnimo. Čistilni izleti nam nudijo priložnost, da ugotavljamo zdravstveno stanje čebel. Po madežih na panju in obnašanju čebel lahko ugotovimo grižo, nosemavost in pršiča-vost. Odpirajmo panje čimmanj, pri pregledih bodimo nagli. Za dražilno krmljenje je še prezgodaj. Skrbimo, da bodo imele čebele stalno v bližini vodo, ker imajo že zalego. Pripravimo inventar, ki ga bomo potrebovali med letom. *•# Opazil sem, da nekatere kokoši rade kljuvajo jajca in zo-bajo lupino. Zanima me, zakaj tako počenjajo. Marsikateri perutninar se je že nemalo jezil, da so njegove kure nesnice požrešno u-mčevale lastna jajca. Dokazano je, da se kura navadi svoje nenavadne hrane tako, dodatkom jajčnih lupin, so hi- treje rasle in bile bolj zdrave. Jajčne lupine so pripomogle, da so se bolje razvijale kosti, kar je za rast največjega pomena. # # # Ze 27 let imam v najemu zemljišče, ki je bilo prej popolnoma zapuščeno, polno trnja in plevela. Jaz sem zemljišče obdelal in ga spremenit v vrt. Te dni je gospodar prodal skoraj polovico zemljišča, ne da bi mi dal pismene odpovedi. Rekel mi je, da je zemljišče prodal za zidanje ljudskih hiš. Ali moram pustiti zemljišče brez odpora in brez nobene odškodnine? Gospodar je ravnal nezakonito, ker je prodal zemljišče, ne da bi se prej z vami pomenil. Zaradi tega se lahko uprete, ker zakonita odgodi-tev (proroga legale) se nanaša na vse zemljišče, ki ga imate v najemu. Edina izjema, ki jo predvideva zadevni zakon, je le v primeru, če lastnik namerava sezidati hi šo za lastno uporabo, to je zase in za svojo družino. V tem primeru lahko vzame še enkrat toliko površine, kot je potrebna za zidanje hiše. Tudi v tem primeru, če vam ne da pravočasne odpovedi, vam mora plačati odškodnino za izgubljeni pridelek Vsekakor vam svetujemo, da se obrnete na tajništvi KZ in ZMP v Ulici Geppa 9 in prinesete s seboj najemniško pogodbo. * * # Ker so se nekateri kmetje obrnili na nas za pojasnila, kakšne so davčne olajšave za nakup, zamenjavo ali arondacijo malih kmetijskih posestev, smo se obrnili na K£ in ZMP, kjer so nam dali potrebna pojasnila. Zakon predvideva glede ra-kupa, razširitve ali zamenjave zemljišča naslednje davčne olajšave za neposredne obdelovalce. RECEPTI PINCA 50 dkg moke, 4. rumenjaki, 12 dkg margarine, 12 dkg sladkorja, 2 dkg kvasa, mleko po potrebi, sol. Margarino ali surovo maslo na toplem penasto u-mešamo, dodamo sladkor in rumenjake drugega za drugim ter tudi to rahlo umešamo, še vedno na toplem. Kvas zamešamo z žličko sladkorja v žlici mleka in žlici moke ter postavimo, da shaja. V presejano moko zamešamo najprej umeša-nje in kvas, nato šele po potrebi dodajamo toplo mleko. Iz tega zgnetemo testo; ki ne sme biti mehko. Najbolje je, da ga zamesimo zvečer in pustimo, da shaja čez noč, nato pa ga naslednji dan vsaj 4-krat pregnetemo. Cim večkrat je testo pregneteno, tem gostejša in boljša je pinca. Po zadnjem gnetenju izoblikujemo hlebčke ali štruce, iih večkrat čez sredo prerežemo in pustimo, da vzhajajo. Vzhajano testo namažemo z mlekom in pečemo v srednje vroči pečici 1 do 1 in četrt ure. Pinco režemo šele naslednji, še bolje pa tretji dan. Goveje meso hitro operemo, pretaknemo s slanino, osolimo in damo v kozico. Polijemo ga z vročo mastjo, nato dodamo zrezano zelenjavo in dišave, malo prepražimo, nato zalijemo z vodo in dušimo Ko vsa voda izpari, vzamemo meso iz kozice, potresemo zelenjavo z moko. zalijemo in naredimo omako. V pasirano omako vložimo zrezano meso. KROMPIRJEVI HLEBČKI Dva kilograma krompirja, jetrni riž. Jetra ali vranico nastrgajte, primešajte jajce, majaron, strok zdrobljenega česna, nekaj sesekljanega peteršilja, ščep soli in popra, malo moke ali drobtin, da bo zmes bolj gosta, in vse skupaj pretlačite skozi strgalnik ali ce-dilce v vrelo juho. Enolončnica z jeziki. Goveje. telečje ali svinjske jezike kuhajte v osoljenem Kropu. Dodajte še na rezance narezanega korenja in druge zelenjave, začinite s peteršiljem in drugimi zelišči po okusu. Ro je jezik ze mehak, zakuhajte v jedi še nekaj na kocke narezanih krompirjev. Jezik pa narežite na rezine in postrezite s kislim hrenom. pet žlic bele moke, sol, mast za pečenje. Opran in olupljen krompir nastrgamo na strgalni-ku, odcedimo nekoliko soka, dodamo moko in sol ter vse dobro premešamo. V ponvi za cvrenje razbe-limo ,dve masti, z ve- liko žlico zajemamo kupčke testa in polagamo v mast. Z obeh strani hlebčke rumeno zapečemo in damo na mizo s solato. Riž z ohrovtom in svinino. ^ Na masti ali olju prepražite drobno narezano čebulo in na rezance narezan ohrovt, posolite in zaljite z vročo vodo ter dušite. Ko bo ohrovt mehak, primešajte riž in na kocke narezano prekajeno meso, nekaj zdrobljenega česna in peteršilja m dodajte še potrebno količino vode ali juhe ter dušite toliko časa, da bo tudi riž mehak. POSKUSITE DUŠENO GOVEDINO 50 dkg govedine brez kosti, 5 dkg prekajene slanine, 1 srednji korenček, pol peteršiljeve korenine, četrt glavice zelene, 1 strok česna, I srednja čebula, 1 lovorov list, poper, timijan, 1 paradižnik ali žlička paradižnikove mezge, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici moke. Kruhov narastek. Pol kg starega kruha poparite z vročim mlekom (približno 1 liter mleka) in premešajte. Ko se to nekoliko ohladi, primešajte 2 rumenjaka, 4 žlice sladkorja, 2 žlici zmletih orehov, pest rozin, nastrgane limonove lupinice, malo cimeta in nazadnje še sneg iz beljakov. Zmes stresite v dobro pomaščen pekač in specite. PflmmHTOBlr — 6 — 19. marca2; Vreme danes: najvišja temperatura 15.6, najnižja 10, ob 19. u-ni 14.2, zračni tlak 1012.5 pada, veter 3 km zahodnik, vlage 68 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1». ®ara Jožef j. Sonce vz.de ob 6.11 in 18.15. Dolžina dneva 12-*. vzide ob 7.50 in zatone Jutri, PONEDELJEK, Igor Seja repentaborskega občinskega sveta Splošno ogorčenje svetovalcev proti izzivanju fašistov v Repnu Skupina mladih fašistov je preteklo nedeljo razgrajala v gostilni Križman in žalila Slovence ■ Sprejet predlog za sklicanje zborovanja vseh slovenskih izvoljenih svetovalcev Sinoči je bila na Repentabru redna seja občinskega sveta, ki se je precej zavlekla zaradi številnih točk dnevnega reda in diskusije, v katero so posegli vsi svetovalci. Najprej je občinski svet izvolil novo volilno komisijo, v katero so bili izvoljeni Alfonz Guštin, Josip Škamperle, Jože Lazar in Karlo Komar; za namestnike pa Maks Guštin, Ivan Purič, Pavel Stok in Ferdinand Križman. Po odobritvi nekaterih sklepov upravnega odbora je občinski svet začel vprašanje občinskega traktorja, ki že več časa stoji v garaži. Po izčrpni diskusiji o tej zadevi je občinski svet sklenil, da ga bodo prodali na dražbi, ki bo omejena le na prebivalce repenta. borske občine. Kupcu bodo nudili tudi olajšave pri izplačevanju. Le v primeru da ne bi bilo nobenega interesenta v občini, bodo traktor prodali na dražbi izven občine. Iz diskusije o občinskem traktorju, o katerem je že nekaj časa dosti govora v repentaborski občini, naj omenimo le pripombo nekega svetovalca, da je občinski traktor odigral važno vlogo v prvih letih, ko pi bilo še nobenega traktorja sr Občini. Sledilo je poročilo o konzorcijih, ki jih imata repentabor-ska in zgoniška občina skupno z občino Devin-Nabrežina. To poročilo je podal odbornik Veljko Guštin, ki je kritiziral na splošno delovanje konzorcijev in dejal, da ni prave discipline, ker ni sposobnega voditelja. Zadovoljivo je po njegovem mnenju le delovanje konzorcija za vodovod, medtem ko veljajo pritožbe zlasti za tehnični urad, zdravniško in živinozdravniško službo tei trošarinski urad. Pri tem se je razvila tudi diskusija o klavnici na Colu in so padale na ta račun hude pritožbe. Na predlog svetovalca Jožefa Lazarja je občinski svet zatem izvolil štiričlansko davčno komisijo, ki bo delovala v okviru občinskega sveta. Izvolnje-ni so bili Karlo Komar, Maks Guštin, Alfonz Guštin in Ivan Purič. Za predstavnike repen-taborske občine v razne občinske konzorcije pa sta bila imenovana Veljko Guštin in Jože Lazar. Na vrsto je prišlo vprašanje urnika za razgovore župana z občani. Po dogovoru z županom so sklenili, da bo župan sprejemal stranke na županstvu ob torkih od 11. do 12. ure. Odbornik Veljko Guštin je nato predlagal, naj občinski svet pooblasti upravni odbor, da stopi v stik z upravnimi tovalcev. Ta svoj predlog je utemeljil s sedanjimi razmerami, ki narekujejo nujnost enotnega nastopa Slovencev za o-brambo svojih narodnih pravic in obstoja. Občinski svet je predlog soglasno odobril. Pri tem se je razvila diskusija, med katero so vsi občinski svetovalci izrazili svoje ogorčenje in protest zaradi izzivalnega nastopa skupine tržaških pobalinov preteklo nedeljo v Repnu. Preteklo nedeljo pozno popoldne je prišla iz Trsta v Repen skupina 20 ali 25 tržaških pobalinov. V gostilni Križman so jedli in pili, nato pa so začeli razsajati in niso hoteli plačati računa. Plačali so šele, ko si je natakar zapisal evidenčno tablico avtomobila, s katerim so se pripeljali nekateri člani te skupine. Ko so plačali račun, so začeli razsajati najprej po dvorišču, kjer so razmetali nekaj stolic, nato pa na vaškem trgu pred omenjeno gostilno. Tu so izzivali domačine. Ko so slišali slovensko govorico, je nekdo izmed pobalinov zavpil: «Moj oče je pretepel Slovence, pa jih bom tudi jaz.» Drugi fašistični' nestrpnež je vpil «Fora i ščavi«. To razgrajanje je trajalo skoraj dve uri. Drugi gosti iz Trsta, ki so bili v gostilni in na dvorišču pred gosilno, so pobaline nagovarjali, naj mirujejo in naj odidejo domov. Domačinov ni bilo takrat dosti pri omenjeni gostilni, sicer bi pobalinom slaba predla. Vest se je razširila po vasi in vsej občini šele ko so se izzivači odpeljali v Trst. Fašistična drhal se torej ne zadovoljuje s svojimi podlimi dejanji po mestu, ampak se drzne že na podeželje, da sramoti in izziva Slovence. Spored proslav 100-letnice zedinjenja Italije Pred kratkim se je sestal pod predsedstvom dr. Palama. re odbor za proslavo 100-letnice zedinjenja Italije, ki je določil spored proslav za ponedeljek 27. marca. Od 8,30 do 9.15 se bo vršila vojaška slovesnost v vojašnici v Ul, Rossetti,, Ob 10,30 sprejem pri vladnem komisarju predstavnikov občin in pokra, jine. Ob 10,45 govor ministra Tiziana Tessitorija v gledališču Verdi. Takoj nato se bo razvila povorka z vojaškimi in civilnimi oblastmi na čelu, 20,30 bodo priredili baklado skozi središče mesta. Prijava dohodkov odbori drugih občin, da bi pri-1 ki bo šla k Sv. Justu. Od 19 šlo do enotnega zborovanja do 20.30 bo igrala na Trgu vseh slovenskih izvoljenih sve-• Unita karabinjerska godba. Ob •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiittiiiiiiiiiifiuitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitifiiiiiiiiniiMimR Dejstva so Zaman sedaj mUnitda (številka od srede), «11 Lavorato-re» (»čeraj) in Vidali in Pa-dovan in Šema (v nedeljo in ponedeljek v Križu, Boljuncu in pri Sv. Jakobu) pišejo in govorijo, da je pisanje našega dnevnika isčudaško« (ecer-vellotico«), da zatajujemo njihovo delo, da deformiramo stališča tržaške federacije KP1 itd. Dejstvo je in ostane, da je vest o obisku delegacije te federacije pri Palamari dala reakciji v vladi in izven nje osnovo za podkrepitev njenih trditev, da se v bivši coni B posebni statut ne izvaja. Iz tiste vesti je namreč sledila možnost, da tudi vodstvo trža. ške KPl ugotavlja neizvajanje posebnega statuta v bivši coni B. S tem je tržaška federacija nudila reakciji lažni argument, katerega se je njena propaganda poslužila za podkrepitev svoje »argumentacije« v borbi proti izvajanju posebnega statuta na Tržaškem ozemlju. Nai si voditelji tržaške KPl ogledalo pisanje šovini- r-----------------^ PRIMORSKI DNEVNIK UHEDNISTVO 1’RST-UL MUNTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOH1CA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne. 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sz naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst^ stičnega tiska od »Messagge-ro Veneta« do »Arena di Pola» in naj odgovorijo na vprašanje: Ali se tako krepi in podpira borba Slovencev proti šo. vinističm ofenzivi? V odgovoru na to vprašanje bodo našli njihovi pristaši hkrati ugotovitev, da zatrjevanje tržaške federacije KPl. da ni za recipročnost — «barbarsko in nesprejemljivo» — ostane zgolj na papirju, medtem ko dopuščanje možnosti, da se statut v bivši coni B ne izvaja, lahko reakcija še nadalje izkorišča tudi po vseh najnovejših izjavah v tisku federacije in na njenih zborovanjih. Z omenjenim odgovorom bo vsakomur še bolj jhsno, zakaj smo morali na ti sto vest takoj pokazati s prstom in zakaj so bili našega mnenja tudi tako številni pristaši KPl same, saj — kot smo že večkrat omenili — s suojimi lastnimi očmi vidijo, kaj se v bivši coni B dogaja. Važni zasedanji pomorskih združenj V aprilu bo prvič v Trstu letno zasedanje «Far Eastern Passanger Conference«, ki skrbi za povezavo med raznimi plovnimi družbami, katere prevažajo potnike med Evropo in Daljnim vzhodom. Pobudo zasedanja je dal Tržaški Lloyd, ki je maja lani ponovno postal član združenja. Tako se bo zbralo v Trstu mnogo odličnih predstavnikov brodar-stva. saj je v omenjenem združenju včlanjenih 19 plovnih družb iz 10 držav. #Conference» bo zasedala 11. aprila na ladji »Africa« med vožnjo iz Trsta v Benetke in med njenim postankom v Benetkah. 10. aprila pa bo v palači Tržaškega Lloyda tudi skupščina združenja »Interchange Lines«, ki se je ustanovilo po vojni, da bi nudilo potnikom razne ugodnosti in s tem pospeševalo turizem. Tako je združenju uspelo doseči, da lahko turist prekine vožnjo na ladji, si o-gleda kako mesto ter z isto vozovnico nadaljuje potovanje z ladjo druge družbe. Združenje šteje v svoji sredi evropske, kanadske in avstralske plovne družbe in se poteguje tudi za to, da bi se olajšal zelo zapleteni postopek pri vkrcavanju in izkrcavanju potnikov na ladje, kar je na letališčih in na suhozemskih mejah mnogo bolj preprosto. Tudi za *o skupščino je dal pobudo Tržaški Lloyd, ki je član združenja. Peta premiera SG v letošnji sezoni Nušičev «Dr.» v Avditoriju je izzval priznanje in smeh Uprizoritev, ki bo našim ljudem gotovo ugajala I Finančna intendanca spora-ča spričo bližnje zapadlosti roka za prijavo dohodkov v letu 1960, da je finančno ministrstvo kot prejšnja leta odredilo, da smejo državni, pokrajinski občinski uslužbenci v glavnih mestih pokrajin predložiti enotno prijavo vseh dohodkov do 31. marca kar svojim načelnikom uradov. Načelniki uradov morajo pritisniti na prijave žig z datumom predložitve ter jih po 31. marcu, najkasneje pa do 10. aprila poslati okrajnemu davčnemu u-radu skupno s seznamom v dveh izvodih vseh uslužbencev, ki predložijo prijavo. Okrajni davčni urad bo nato vrnil en izvod seznama. Sinoči se je v Avditoriju petič v letošnji sezoni odprl zastor Slovenskega gledališča za premiersko predstavo. Na vt sti je bila komedija srbskega dramatika in komediografa Branislava Nušiča «Dr.», ki je bila gost domala že vseh večjih in manjših jugoslovanskih gledaliških hiš. O komediji sami in o njenem avtorju smo v teh dneh pred premiero že marsikaj povedali in ne bi kazalo tega ponavljati v tem kronističnem zapisu, čeprav se človeku ob neposrednem podoživljanju dela in igre kot take pojavljajo nove misli, nove ugotovitve in neposrednejši občutki, ki se morda nekje le razlikujejo od tega kar smo že brali in vedeli. Ugotoviti moramo pa vendarle, da Nušič ne bi bil to za kar velja, če ne bi vsako njegovo delo iz enega ali drugega razloga bilo vedno dobrodošlo za gledalca, ki se hoče od časa do časa pošteno zabavati in tudi do solz nasmejati hibam oz. lastnostim Nušičevih junakov, ki so kljub svoji časovni in lo- Izpred kazenskega sodišča Z so varilnim aparatom hoteli odpreti blagajno Tatinska trojica je kradla vsevprek - Dva mladoletnika skupine pomiloščena - Starejši član obsojen na 26 mesecev zapora Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, so se morali zagovarjati včeraj trije mladeniči zaradi raznih tatvin in neka starejša oseba zaradi odkupa ukradenega blaga. Na zatožni klopi so se znašli: 21-letni Aldo Conti od Spodnje Magdalene 318, Emilio Stopar, star 18 let od Sv. Sobote, 17-letni Albino Furlan iz Ul. Rachelli 12 ter 40-letni Michele Rutiglia-no, ki tabori na področju Sv. Pantalejmuna, v bližini čistilnice Shell. Prvi trije obtoženci so bili v priporu od 16. januarja letošnjega leta. Furlana so obdolžili raznih tatvin avtomobilov, lambret, ali pa predmetov, ki so bili shranjeni v motornih vozilih. Te tatvine je mladenič zagrešil v razdobju od junija lanskega leta, do dneva aretacije. Predvsem se je posvetil kraji v javnih lokalih: okradel je gostilno «Velocipede» v okolišu Sv. Pantalejmuna, neko prodajalno časopisov pri Spod-Magdaleni, kjer je odnesel razne revije, policijske romane in drugo čtivo. Kradel je še nadalje v gostilnah De Žan v Ul. dei Macelli. Furlana in Contija so dolžili, da sta v noči med 18. in 19. decembrom lanskega leta u-kradla 37.800 lir v mlinu Valentina Brusola v Ul. Follatoio št. 8. Oba sta nadalje sodelovala v noči med 3. in 4. novembrom 1960 prj tatvini v gostilni Giarizzole na istoimenskem trgu, kjer sta odnesla 18.000 lir in več steklenic pijače. Tudi gostilna ex Biasi pri Sv. Soboti ni ušla njunemu budnemu očesu: v njej sta si prilastila 8.000 lir ter več steklenic pijače. Stopar in Conti sta bila obdolžena kar petih tatvin. Najprej sta vdrla v skladišče družbe »Carbonafta« pri Sv. Soboti, kjer sta ukradla 13.000 lir in eno uro. Nadalje sta kradla v gostilni «Kačun», kjer sta si prisvojila določene količine kave in jestvin. Skoraj 12.000 lir sta ukradla tudi nekemu mlinarskemu podjetniku v Ulici Follatoio. 13.000 lir je izginilo iz blagajne bencinske črpalke v Ul. Rio Primario, a 3.000 lir in pol pršuta iz gostilne Nardin De Nadal, Vse tri mladeniče so končno dolžili, da so v noči med 16. in 17. decembrom lanskega leta ukradli 1 revolver kal. 7,65 neke nemške znamke, 15 nabo- jev, razno pecivo in nekaj steklenic penečega vina Herbertu Schneiderju, in sicer iz blagajne Tovarne baterij in elektro-kemijskih proizvodov, ki ima svoj sedež v industrijskem pristanišču. Pri tem tatinskem podvigu so mladoletni tatovi preplezali zunanji zid, razbili šipe na oknih ter vdrli skozi vrata v urade. Blagajno so naj-pi'ej poskušali odpreti z varilnim aparatom. Končno so napravili luknjo na zadnji strani ter odnesli iz blagajne zgoraj omenjene predmete. Poleg teh zločinov so bili obdolženi tudi prekrška nedovoljene posesti in nošenja strelnega orožja. Rutigliana so končno obtožili nakupa ukradenega blaga, in sicer zato, ker je kupil od Contija revolver in naboje. Poleg tega so ga obtožili tudi nedovoljene posesti in nošenja strelnega orožja. V svojem obtožilnem govoru je javni tožilec pripomnil, da so omenjeni mladeniči začeli svojo zločinsko dejavnost s tem, da so kradli slaščice in kak pršut. Potem so se spravili na avtomobile, ki so jih resno poškodovali. Kasneje so prešli na področje pravcatega kriminala, dokler se niso lotili visokokvalificirane tatvine (primer blagajne). Vsled tega je javni tožilec zahteval, da sodišče obsodi Contija na 6 let zapora ter 60.000 lir globe in 1 mesec zaporne kazni. Za Stoparja in Furlana pa je zahteval 4 leta in 6 mesecev zapora, 46.000 lir globe ter 1 mesec zaporne kazni. Za Rutigliana pa je menil, da bi ga moralo sodišče oprostiti glede obtožbe nakupa ukradenega blaga, toda ga obsoditi na 2 meseca zaporne kazni zaradi nedovoljene posesti in nošnje strelnega orožja. Na včerajšnji razpravi so trije mladeniči priznali svojo krivdo. Pripominjajo, da je policija prišla na sled tatinski dejavnosti trojice, ker je oče enega izmed obtožencev nekega dne našel v kleti določeno količino cigaret ter prijavil zadevo policiji. Rutigliano se je s svoje strani branil češ da je nameraval zaprositi za policijsko dovoljenje za posest in nošnjo orožja še pred dokončnim nakupom samokresa. Sodišče je obsodilo Contija na 2 leti in 2 meseca zapora, na 14.000 lir globe ter na 20 dni zaporne kazni. Stoparja in Furlana je pomilostilo zaradi njune mladosti, medtem ko je razsodilo, da nista zagrešila inkriminiranega dejanja glede samokresa. Končno je oprostilo Rutigliana obtožbe nakupa ukradenega blaga, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. Z druge strani pa ni zagrešil prestopka, ki zadeva posest in nošnjo strelnega orožja. «Vsemirska raketa* je dečku poškodovala oko Včeraj popoldne okoli 13. ure se je zgodila v Ul. Com-merciale na dvorišču poslopja št. 75 precej huda nesreča, ki bi lahko stala življenje 6-let-nega dečka Franca Zugno, stanujočega v omenjenem poslopju. Mali Franco se je igral na dvorišču in k°t je danes v navadi tudi že med najmlajšimi, je hotel pognati v «vsemirje» svojo »raketo«. Na delce železa je pritrdil naboje otroške pištole ter jih hotel pognati v zrak. Po nesreči mu je eksplozija vrgla v desno oko drobec železa, ki mu je prebil roženico ter povzročil krvavitev v sprednji očesni duplini. Dečka so prepeljali v bolnišnico na okulistični oddelek, kjer so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. «» •• Pri prečkanju ga je podrl motor Sinoči ob 21. uri so prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico 53-letnega Enea Pullinija iz Ul. Rossini 10, ki ga je bil podrl neki motorist v Ul. Udine v bližini poslopja št. 32. Zdravniki so ugotovili, da ima ponesrečenec hude poškodbe na levem sencu in možganski pretres. Pullinija so sprejeli na 1. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Nekaj pred omenjeno uro je Pullini hotel prečkati z negotovim korakom ulico. V tistem trenutku je privozil mimo z motorjem 20-letni Mario Sardo iz Ul. S. Michele, ki je Pullinija vrgel na tla. Pretekli teden se je v Ul. Machiavelli 22 vršil redni občni zbor SAK Jadran. Občni zbor je otvoril dosedanji pred. sednik kluba F. Furlan, ki je prisotne najprej pozdravil, na. to pa predlagal predsedstvo občnega zbora, ki je pod vodstvom Saše Rudolfa začel z delom. Po kratkem blagajniškem poročilu, je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal Igor Kosmina. Najprej je orisal delovanje kluba v preteklem obdobju, nato pa nadaljeval z analizo položaja med slovenskimi akademiki v Trstu. Ti pripadajo različnim strujam in idejam, kar znatno ovira delovanje kluba. Pouda. ril je, da bi bilo treba za boljše razumevanje in uspešnejše delovanje narediti konec dosedanjim razprtijam in nesporazumom, ki hromijo slovensko akademsko skupnost, sklicujoč se na medsebojno kolegialnost in dolgoletno poznavanje. Da je povezanost med slovenskimi akademiki na Tržaškem potrebna, naj bodo v svarilo nedavna divjaštva desničarskih elementov na našem ozemlju, ki niso bila naperjena specifično zoper posamezne skupine, tem. več so bila masovna manifestacija nasprotovanja in sovraštva slovenski skupnosti kot taki. »Predpogoj za uspešno delovanje kluba bi bili primerni društveni prostori, kjer bi se delovanje plodneje razvijalo in to ne samo v korist Občni zbor SAK Jadran nliiiHitiiiiiiHiiimHiiiiiHMiHiiiMmiiiiiiiMimniMitiHiiHiiiiiHiiiimiiiiiitiiiiiltiiiimititiiiiitiiimiiiiHiiimiiimiiiHmimiitMiiMHiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiintiiiiiimiiiiiii ki bi združeval heterogene e-lemente pa se zdi za sedaj utopija. In to je žalostno. Mimo tega ni mogoče iti, če naj se zahteva razjasnitev položaja. Eno je premalo, drugo nemogoče, tako se vsaj zdi. Bilo bi nerealistično in morda celo napačno zahtevati, da ena izmed skrajnosti popusti in preide na pozicije druge Pot je treba iskati nekje v sredi in ta pot resnično obstoji, vprašanje je le oblika. Eno je namreč gotovo: z dosedanjo razkosanostjo ne bo mogoče živeti v nedogled, saj enotnost terja potrebe nacionalne skupnosti, zlasti, ker je prisiljena živeti izven meja matične domovine. Zavedati se je namreč treba, da bodo slovenski akademiki jutri prisiljeni v taki ali diugačni obliki prevzeti vodilne vloge. In kako naj se vodi slovenska narodna skupnost strnjeno v svoji borb) za obstoj, ko pa akademiki sami tavajo v temi kot slepci n. nimajo tiste volje in ne kažejo vitalnosti, ki bi jo morali imeti, da se doseže tista trnna oblika sodelovanja, ki je potrebna v času, ko sovražni elementi vstajajo zoper nas in kažejo, da ne mislijo odnehat.. Slovenska javnost prav to pričakuje od mladine in menda ima pravico pričakovati. A treba bo mnogo dobre volje in poguma, da se izločijo škodljivi elementi, ki jim je partikularna korist nad skupno. Sedaj je še čas vprašanje je le, do kdaj. godniC slovenskih akademikov, ampak tudi vse slovenske študirajoče mladine. Dasi ta želja v sedanjem času meji skoro na utopijo, bi bil to vendarle prvi korak za resno medsebojno sodelovanje, odpravo sumničenj in pretiranega nezaupanja, ki na žalost označujejo slovenske tržaške viso-košolce,# je končal svoj govor Igor Kosmina. Sledile so volitve novega odbora, ki so dale naslednje rezultate: Za novega predsednika kluba je bil z veliko večino izvoljen dosedanji tajnik Igor Kosmina, s pravne fakultete, podpredsednik je Sergij Delak, tajnik Samo Pahor, blagajnica pa Živka Marc. V odboru so še Sonja Štolfa, Učka Ščuka in Ivan Sancin, nadzorni odbor pa sestavljajo: Saša Rudolf, Lojze Abram in Vida Košuta. Nato se je razvila diskusija o bodočem delovanju kluba ter bližnjih volitvah na univerzi. Ce je prevladalo gle. de prve točke popolno soglasje, so se glede volitev pokazale razne težave. Pokazala pa se je želja, da bi glede tega prišlo do širšega sestanka, kjer naj bi prišlo do končne razjasnitve. Mnenja sem, da bi ne bilo nnpačho ustaviti se nekoliko ob klubu kot instituciji in bilo razvidno iz tajniškega poročila, ni bila klubova dose-dunja dejavnost posebno bogata in učinkovita, saj je jasno, da za akademski klub ne more zadostovati, da je vsa teža njegovega delovanja na plesih, izletih in podobnih družabnih prireditvah. To bi pomenilo, da se klub v ničemer ne razlikuje od drugih prosvetnih društev. In ravno to pomanjkanje neke druge oblike delovanja je, kot se zdi, glavna ovira, da je večji oei slovenskih akademikov izven njega. Ti gledajo na kluo, kot na papirnato organizacijo s svojim statutom, ki sicer vsebuje mnogo dobrega in pozitivnega, vendar se je v tem smislu poskušalo malo narediti. Druga in morda glavna hiba kluba pa je njegova svečane poudarjena apolitičnost. A če je res, da je v sedanjih la/.merah, posebno po znanih dogodkih ob preteklih volitvah na univerzi, to edino možna podlaga za neko obliko sodelovanja, ni nič manj res, da je tako zasnovana apolitičnost močna rušilna sila z vidika ciljev, ki naj bi se jih doseglo — enotnost. Zakaj, da smo si na jasnem, apolitični klub je čisto navadno prosvetno društvo, kot jih je toliko, ki životarijo na našem pod- njegovem delovanju. Kot jelročju; politično obarvan klub, kalni srbski pogojenosti v svojem bistvu vendarle občečloveške in zato ne samo razumljive temveč tudi v svojem bistvu še vedno aktualne. Ce pa se k sami zgodbi dogajanja pridruži še dobra in temperamentna igra, s kakršno so nam še enkrat postregli naši gledališčniki, potem je Nušičeva folklorna komičnost še dvakrat bolj simpatična, ne glede na to, da v svoji slovenski presaditvi izgubi marsikaj na svojem edinstvenem sibskem žargonu. Pa tudi temu so naši igralci hoteli od-pomoči s tem, da so se skušali temu žargonu čimbolj približati, kar so navsezadnje zahtevale tudi vloge same. Na tem mestu ne bi hotel ocenjevati posameznih kreacij in režije, ker bo to naloga našega kritika. Povem naj le, da je bil pri izvedbi angažiran skoraj ves ansambel, povrhu še pomnožen z nekaterimi gosti. Vsi so se dobro potrudili in če lahko sodimo po reagiranju gledalcev tudi med scenami samimi, potem so v svojem trudu tudi uspeli in dosedanjim pridružili še eno lepo uprizoritev, ki bo med našimi obiskovalci gledališča žele ob reprizah še mnogo uspeha in priznanja. j. k. Prošnje za službo v počitniških kolonijah Vladni komisariat poziva vse osebe, ki bi se hotele zaposliti na vodilnih, pomožnih in drugih položajih v počitniških kolonijah v prihodnjem poletju, da vložijo prošnje na prefekturni urad za kolonije v Ul. Teatro Romano 1, in sicer od 1. do 29. aprila. V prošnjah je treba navesti vse interesentove kvalifikacije. Priložiti je treba tudi potrdilo o italijanskem državljanstvu. Učno osebje in tisti, ki so ga že predložili lanskega leta, so izvzeti. V prošnji je treba označiti tudi ustanovo, pri kateri interesent želi biti zaposlen. Za vsako ustanovo je treba predložiti posebno prošnjo. Med raznimi ustanovami, ki prirejajo počitniške kolonije so tudi tri slovenska dobrodelna društva. 8 dni počitnic za veliko noč Kot smo že poročali, je ministrstvo za javno vzgojo odredilo, da bodo trajale letošnje velikonočne počitnice 5 dni, in sicer od četrtka 30. t. m. do vštevši ponedeljka 3. aprila. V Trstu pa je sedaj šolsko skrbništvo sklenilo, da podaljša počitnice za 3 dni, fako da se bodo pričele v sredo 29. t. m. in bodo trajale do 5. aprila; zato se vrnejo učenci in dijaki v šolo šele v četrtek 6. aprila. Šolsko skrbništvo je lahko sprejelo ta sklep, ker je ministrstvo za javno vzgojo svoj čas od določitvi počitnic za vso državo določilo, da lahko vsak šolski skrbnik doda še štiri dni počitnic ter določi njihov datum, kakor se mu zdi najbolj primerno. Šolski skrbnik v Trstu je najprej dodelil en dan počitnic 21. novembra, ko se tu praznuje Ma. ti božja zdravja, ostale tri dni pa sedaj ob veliki noči. Reden pouk pa bo 27. marca, ko se praznuje 100-letnica proglasitve zedinjenja Italije v turinskem parlamentu. Barkovljanske žene poslancu Erminiju Dovoljujemo si Vas opozoriti, da je bila sprejeta na proslavi mednarodnega ženskega dne, ki je bila 12. marca 1961 v Barkovljah pri Trstu, sledeča resolucija; Demokratične žene v Barkovljah, zbrane na krajevni proslavi 8. marca, odločno ob. sojajo deislvo, da je bila razprava o pravni ureditvi slovenskih šol v Trstu, Gorici in Vidmu ponovno odložena. Menijo, da je vsako zavlačevanje v škodo slovenskemu šolstvu in škoduje narodnim koristim Slovencev. Zato zahtevajo, naj se nemudoma razprava zopet nadaljuje in zaključi, da bodo dokončno rešena vsa vprašanja slovenske šole v Italiji, ki že toliko let čaka pravilno ureditev. Občinski predpisi za praznik v Birmanjih Dolinsko županstvo sporoča, da bodo danes, ob priliki praznika sv. Jožefa, zaprte v Ricmanjih za avtomobilski promet nekatere ceste. Ukrep zaoeva naslednje ceste: 1. 0:1 železniške postaje v Ricmanjih do Domja, in sicer do kiižišča s glinško pokrajinsko cesto. 2. Spodnja občinska cesta pri Ricmanjih na odseku od odcepa na pokrajinski cesti Ricmanje-Prebeneg (Barde) do spojitve z zgoraj omenjeno občinsko cesto. Županstvo sporoča nadalje, da je prepovedano postavljanje stojnic, miz in tako dalje v današnjem dnevu vzdolž notranje glavne ceste v Ricmanjih, in sicer od poslopja št. 11? do konca vasi v smeri proti Lo- gu in stranskih cest proti Borštu, razen na niže navedenih kiajih: 1. Prostor pred po- slopjem št. 112 do vhodnih vrat; 2. vogal pred poslopjem št. 6 do vhodnih vrat; 3. prostor pred vodnjakom na cesti za Barde; 4. prostor pred poslopjem 142; 5. prostor prei poslopjem 102; 6. vogal in nasip v bližini poslopja 100; 7. stranska cesta ob poslopju 9; 8. stranska cesta ob poslopju 101 z izjemo vogalov; 9. prostor nasproti poslopju 24; 10. prostor ob poslopju 22; 11. stranska cesta začenši od poslopja 55; 12. vogal poslopja 151; 13. stranska cesta od poslopja 63; 14. trg pred poslopjem 56. V vsakem primeru mora biti cestišče prosto za prehod. «»-------------------- O Županstvo sporoča, da od 30. aprila dalje bodo morali imeti vsi psi napisni ščitek za letošnje leto, kot to določa zakon o krajevnih financah. Napisni ščitki se dobijo na IV. oddelku županstva v Ulici Rettori 2, III. nad., soba 272. StiJrSttJr-SfS-KSS-Silf Slovensko gledališče v Trstu Danes 19. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU ponovitev «Dr,» Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija) OLASBENA MATICA TRST V sredo 22. t. m. ob 20.30 uri na OPČINAH BRANISLAV NUSIC «Dr.» V ponedeljek, 20. marca 1961 ob 20.30 uri v AVDITORIJU koncert komorne glasbe Sodelujejo Komorni godalni orkester Glasbene Matice, dirigent Oskar Kjuder, solista Dejan Bravničar (violina), Aleksander Vodopivec (klavir), pri klavirju spremlja Leon Engelman. Spored: J. S. Bach: Koncert za violino in godalni orkester v E-duru allegro, adagio, alle-gro assai B. Ipavec: Serenada za godalni orkester S. Mihelčič: Pentaton za klavir in godalni orkester E. Ysaye: Sonata za violino solo C. Saint-Saens: Introdukcija in rondo capriccioso za violino in klavir Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 Ki) ^DAROVI IN PRISPEVKI Ob petdesetletnici Roberta Birse darujejo prijatelji 6500 lir za Glasbeno Matico. Namesto cvetja na grob pokojne Štefanije Petkovšek daruje učiteljstvo svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva 2800 lir za Dijaško Matico. Ob šestnajsti obletnici smrti Danila Pregarca daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico. K I N 0 Fenice 14.30 ce«, techmeolor, ™ Deboie Reynolds. Excelsior 14.00 «S°'J ,,ap Filodrammatico H.M* ^f putt«. Zverstva vodstvom zloglasnega na. . -j s- Grattacielo 14.30 «B>** a 0f ju«. Gorje na Ji»«u “ do 1945 Arcobaleno 14.00 * va je vedno boU*JV nicoloi, Gary Mitchum, Jean ^jji' Supercinema 14 00 cvjesta. Rima« Rossana F00 Madison. _ Alabarda 15.00 'Fts ljubezen«, prepove«" , Aurora 14.30 «Watu*“' Cristallo 14.00 «Ve11* , Tony Curtis. Garibaldi 15.00 »I *‘‘Ldi.P linda Lee, Alberto dini prepovedano. Capitoi 15.-00 »Siad^LarfP Katherine Spaak mladini. Impero 14.30 »Lov na 1 i«? Italia 14.00 «D°nl0V.„,f pjlf technicolor, Eleon Robert Mitchum. ^ m TevaK, * jr ■hnicol°r’ Massimo 14.00 <:HcVa's\, Kartagine«, tecb Paiance. „ei,i »J Moderno 14.00 ^ (V «Plavi balončki*' ^ V »Nevesta«. Zsdap 300 in 400 lit- m Astra 15.00 »Marsov ^ Asloria 15.00 soncem«, Egan. Sandra ~ ■ j no mladini. ,» i Ur ittorio veneto "^let f Kansasa«, Jeti ,h,3 tr.-t Marconi 14.00 «N*^rt V tajsko«, James L-u. se>> * Ideale 15.00 ^ color, Marilyn v r ^ Savona 14.30 «P°rtI' technicolor. Lana g,,)««... dra Dee, AnthonjJ CP Odeon 14.00 pher Lee Timcfta predvaja danes 19. in jutri 20. t-Metro Cinemascope Metrocolor f'1® Doma po neutfi (A casa depo Ftiragano) Sije- -ScčS* [ OLKPALlICA T VERDI Danes ob 16. uri bo za dnevni abonma za vse rede druga predstava Zandonajeve opere «Francesca da Rimini«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri bo predstava goldonijevske skupine Ce-sca Baseggia s komedijo v treh dejanjih »Sior Todaro bronto-lon« Carla Goldonija. Jutri ponovitev ob 17. uri. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Jutri ob 21. uri bo za koncertno društvo nastopil kvartet Berodin s skladbami Sošta-koviča in Beethowna. tiuiiiiiillMililllliiuiiiiHiiiliiliMiiHinillliliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii Nastopajo ROBERT MITCHUM, ELEANOR in drugi znani igralci OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI lot POROKE Dne 18. marca se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 11 oseb. V tednu oa 13. do 18. marva je oilo 18 porok. HODI, J SO SE: Luisa Fu n gone, Ctauuia Vassila, Fabio Siega-brus.alin, Loredana Irobez, bu-cia Mazzella, Fubrizio Gambule, Chiara Simon, Glauco Stazedo-nig, Giovanna De Bonis, Palri-zia i.acar, Renata Zanstelli, Paolo Toiful in Clara Pitich. UMRLI SO. 62-4 etni Angelo Bertoni, 67 letni Angelo D'An-dria, 49-1-tni Gioraano Primožič, 75-letna Adela l-arpan vd. Mor-purgo, dz-letna Caierina Angeli por. Salvadori, 72-leti.i Comatidi-no Ugolini, 69-letni Rodolio Del-la Santa, 69-letni Emilio Sacchi, 74-letna Maria Caterina i-etro-r.io, 5 dni star Corrado Lorenzi 'n '1 dru star Glauco Siazeaoruh. OKLiCl: učitelj Gaeiano Manco in gospodinja Mariagrazia U-derzo, mizar Giuseppe leva in krznarka Maria Pia Naeglaln, železničar Mario Todaro In gospodinja Lidia Cod.glla, urad,uk Stelio Cecchi in uradnica Laura Kossut, šofer Salvatore Leonar di in šivilja Liliana Bisianl, u-rar Ricciotti Battaglia in uradnica Nerina Devide, bolničar Car-lo Smaldino in gospodinja An-mta Colecchia, mehanik Giorgio Sentieri in frizerka Rosanna Sapi a, uradnik Gastone Kervin in uradnica Maria Luisa Bandini, uradnik Arturo Galuppo in u-radnica Itala Famulari, delavec Vittorlo Starri in frizerka Liliana Bisciani, težak Eugenio Zlatic« in šivilja Luciana Finotti, prodajalec Mario Tiziani in šivilja Adriana Simonini, prodajalec Romano Pitacco i« prodajalka Luciana Bubnič, barist Giorgio Suzzi in gospodinja Anna Maria Zago, uradnik Graziano Zorzet in prodajalka Graziella RaciL, tolmač Sergio Pa,po in gospodinja Norina Rieppi, uradnik En-"io Alland. In gospodinja Isa-belia Tregnaghi, električar Au-relic Hom In gospodinja Nive: Crrssi menanik Narciso Riosa in prodalalka Nevia Stefani, nil-:ar Sergi Vatta in prodajalka Luciana Glonchetti, karabinjer Antonio Nenzi in gospodinja Maria Coronica, uradnik Francesco Petromo in uradnica Liliana Pe-teanl, modelist Carlo Sardo in gospodinja Maria Bonifacio, težak Sergio Sctierlovai in gospodinja Mira Furlan, trgovec Mario Stulle in gospodinja Ildegar-da Postet, uradnik Marjo Serra in gospodinja Ardea Migilorini, uradnik Giuseppe Ceccarelli in uradnica Nella Schmidt, upokojenec Giacomo Turco in gospodinja Margherita Rottini, ladijski natakar Claudio Lugnani in frizerka Bruna Pahor, predilec A-drlano Salvador in predilka Anna Maria Maier, uradnik Bruno Spazzali In gospodinja Gianna Faccnlni, uradnik Llvio Myolin in uradnica Giuliana Kreisel. u- pokojenec Giordano Mauro in trgovka Olga Perotti, ladijski graditelj Cario Ghez in uradnica Mansa Basilisco, kuhar Gino Bertossa in prodajalka Elda Le-pre, trgovec Giusto Merluzzi in larmacevtka dr. Lidia Piazza, ladijski natakar Gino Marnmucari m ladijska natakarica Anna Maria D’Andrea. tkalec Fabio Schvveitzer in delavka Nella Cre-vatin, uradnik Sergio Cozzi in gospodinja Clara Pea, agent javne varnosti Valerio Pontello in uradnica Lieta Maria Cossettini, zidar Ivano Francescato in gospodinja Erminie Simonutti, stražnik javne varnosti Giuseppe Cubeddu in gospodinja Bruna Lidron, trgovec Dario Rossi in prodajalka Brura (Wally) Zuiz, uradnik Rcsario Messina in u-radr.ica Livia Vascotto, mehanik Giuseppe Viccari in gospodinja Nerina VVieser, železničar Glo-vanni De Cecro in šivilja Laura VoJpe, kovač Franz Dvvorschak in uradnica Bianca Spinetti, zidar Silvano Bencieh in delavka Anria Binkar, uradnik Felice Bal-bi in uradnea Adriana Canzia-ni, mehanik Giorgio Nardin In uradnica Ariella Rondi, mehanik Claudio Giovanoni in delavka Ai na Mana Bellezza, uradnik Renato Volcich in zdravniška sestra Flavia Lussinl, zdravnik Franco Pompei in dijakinja Anna Maiia Rigonat, kmetovalec Giuseppe Palcich in gospodinja Ottilia Lužnik. «»-------- LOTERIJA BARI 43 6 70 72 I CAGLIARI 31 35 42 51 60 FLORENCA 2 45 85 74 56 82 75 31 25 76 50 45 18 51 2 33 59 2 50 6 8 30 19 29 16 5 87 76 89 48 15 22 17 78 . 51 76 87 60 7 ENALOTTO XXI 2 X X 111 X X 2 KVOTE: štiri dvanajstice dobilo vsaka po 4.787.000' lir; enajsti-ce vsaka po 93.200 lir; desetice vsaka po 10 000 lir. GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE TE P' LEKARNE ODpI1 ^ Ali’Alabarda, Barbo-Carniel, T[‘ C»%. 'j Croce Azzurra, ■ frS C'i 26; de Leitenbur*' u, na 5; Al Gal'" ' Iti )y (Sv. Ivan); | tj, ■ 2; Vielmetti, <*” NlC° Miani, BarkovU - denJ- A NOČNA INAM Al L 4. f red 20 septemb^ ja r./ sv Jakoba L ^ * to-smo 9 7; trg 12 VCEHAJSN jjE? ^ NA TRGU N v (V prvem Sy°dVf,f/ Slfje.Ts- pomaranče • ' ' # limone jabolka i- • ' * # jabolka H* hruške l. • • * * , pesa • • • " # # artičoke ••***, zelje cvetača ••***« ohrovt.........* # cikorija čebula koromač • * ' # razna solata prva solata • * * # krompii • ’ ' t rdeči radič • • * < zeleni radič * * ^ zelem radič # zelena • • * ' , špinača . * Večina blag*1 prevlad, <’pnl s; v ;i 53 ;i }9 jj 83 6 *l Z P i 63 KH Ml rj ■ '/f'" sf p (»■ ZAHVALA • 'n Vsem, ki so z nami sočustvovali in gge<* koli način počastili spomin našega pr6^8 K« STANKA GLAŽARJA se iskreno zahvaljujemo. Žalujoče družine: GLAZAR Trst, 19. marca 1961. SM! Vprašanje poslanca Vidalija Nesmiselna obtoži vojakov posebnih bataljonov Kli, 'čejo jih pred sodišče zaradi vojaškega 'a» čeprav niso bili vojni obvezniki Poslal°rv 1°^ .iz Padove 1 Podeželia nekaterim moškim “io 2araif P°21V. naj se zgla-!0 obtožen; r.aYnave, češ da ®re ga nVfV°iaškega Pobega. P,resega ’ ki v nosnici - —ga v.-i > resnici *** zori leta°ioitr°' 9' marca ®ddelki oht ,? SJ vojaški u80n>k ter - ?rosek in r°5 40 mi jagnali z doma ln ’9- letom m-ničev med 17- ,!!o bili vnia-l' niladeniči še !? jih Dohr.i* obvezniki in ?!csih kraiik podobno kot po HPts° hotel, ”? Pnimorskem, ne bi sil preprečiti, atkem nnct v,partizane- P° fjerskem P°atai}ku na karabink" so na^eiiIStvu na Pro-I-.v°iašnic0 Sp8.1 mladeniče 5 ! ban na ni ^0.lanu. nasled-S*! ^v- Jn.tn v,2'aa't0 okrožje thli kr&i. Tu so jim do- ° jih na' Qan r,' nasiea- S*! ^v- Juetn v,2'aa't0 okrožje thli krnfa^i. Tu so jim do-v°iPa 80 jih L'f poreljo. na-v,‘k™ » meseci a .At>u!li so še- iih m° z zverrf-dali voiaško & Uvrstili ,y , *cami ter so ,1't so jih vI-i?e,.avsko četo, Imeli Jezba>' neoborože-namreč kot ustvo v b. '• »nS v*1 da b0 v to-Ucinih Prostorih 2d'30 v druS’ TSi124'1' VEcpd Skedenjski u- SLMKovATKOh E’ SjEfc SMtr°ham° članstvu, Jli. ca in bo*ato založena '3* do j” t0 V5»k četrtek od ^IPbvesti i,a ,^SoN‘ JECAJ SP°T 5ki u Prirod nsko društvo £■"**»****, '.etos večteden-^ dobrim Pr>hv 'k T nll™. v Glinssi- in obvesti0 26' t m-*tor.V tJlici R ,.na sestanku (s V* 21 . L • Manna 29-11. 'kh^hnikn „ od 21 ■ do 22.30, * lotrin _ Pa najkasneje do V*r*« "‘•llTj, »on ,milt naJ. -v ‘“tanek ob 20-30 ob>- JJTeTt , ***« 'Zlet SPDT «4* SiStgfeA '*H 5? taera mimo Cerk-bw,?estu. Po Otočec pri No- H’",3 na PovrVa^StihZagreb-„CJn zvečer i^K0blsk P°'- S«,nUi 'O Vnl 'ane-w "• v „ vanJe v Ul. dnevnih urah. Prhlv3u 7~~ ----- 2 z«etk0m anes 19- t m. db uri Ci-m barvni fum 0spodar *e,<*arn , ““»'Lil...,™,., glavn,), Pa‘a V LVl0gah nastb-- Omani št. 1 RcEUn stal 'Or , *«'-§iaiVA0N' >,K, 01VI'.GOSPO. v,, jali PIRHI p^5ar^ fh. 'naičkea2Veselite ^ u?‘ Pirhe °dt» ceni. Slovence (takrat so jim rekli «allogeni» — drugofodci) za sumljive. Po cl.veh mesecih so jih dodelili letališču v Foggi. kjer so morali popravljati vzletišča za nacistična letala, katera so Američani ponoči bombardirali. Kasneje so morali preseliti fante iz barak na letališču pod šotore na mestnem robu, medtem ko se je njihovo poveljstvo preselilo v San Severo. Toda kmalu je prišlo do pravega razsula poveljstva in mladeniči so o-stali brez vsake dobave, brez hrane in vsi razcapani. Okrog 70 se jih je tedaj odločilo, da gredo v Aquilo na poveljstvo svojega polka. Ko pa so prišli tjakaj, je bilo ravno napovedano premirje in poveljniki so jim rekli, naj se razidejo in si pomagajo, kakor vedo in znajo (pač običajni «squa-giiarsela»). Tako so se tisti mladeniči, ki so ostali živi —- marsikdo je namreč pod bombami umrl — vrnili domov in mislili, da se je s tem končalo njihovo romanje. Toda pred nekaj meseci so bivše vojake posebnih bataljonov zopet poklicali na karabinjerske postaje (čeprav pravijo, da se zgodovina ne ponavlja), kjer so prizadeti pcdrobno pojasnili vso zadevo. V zvezi s to zadevo je poslanec Vittorio Vidali vprašal obrambno ministrstvo, ali ne misli intervenirati, da bi preklicali poziv pred vojaško sodišče, kar je pravi nesmisel. Mladeniče so takrat zajeli in jih vtaknili (pravzaprav dobesedno šele mesec dni kasneje) v vojaško suknjo, čeprav niso imeli še nobenih vojaških obveznosti. Na poziv vseh treh sindikalnih organizacij Popoln uspeh 24-urne protestne stavke tekstilnih delavcev V Podgori je stavkalo 96 odst., v Ronkah pa 100 odst. delavcev Na poziv vseh treh sindi- i Starancanu, Doberdobu, C MALI OGLASI ISCEM VAJENKO in polkvalifi-cirano delavko. Krojačnica Grilanc Roman, Kontovel 93. OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce. Jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. URADNIK s perfektnim znanjem nemščine, italijanščine in slovenščine išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. POUČUJEM MATEMATIKO, latinščino in slovenščino za nižjo gimnazijo in strokovne šole. Naslov v upravi Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv Frančiška 20. 14—KLETNI PEKOVSKI VAJENEC dobi takoj zaposlitev. Trst, Ulica Galileo 8. ISCEMO VAJENCA — Agricola Istriana — Trst, Ul. S. Giacomo in Monte št. 13, tel. 96-648. 15—16-LETNEGA FANTA praktičnega za trgovino jestvin išče Klun, Ul. Istria 2. KLAVIR ePARTAHTa prodam po nizki ceni. Telefon 51-779. ISCEMO mizarskega delavca in vajenca. Mizarska delavnica Počkaj, Ul. Gbiriandaio 7, tel. 41809 VISOKOSOLKA poučuje srednješolce v vseh predmetih. Telefonirati na št. 71-693 od 13.30 do 15.30. BIFE’ v mestu išče vajenca od 16 ao 17 let. Obrnite se na Slovensko gospodarsko združenje v Ul Filzi 8, tel. 37-808. kalnih organizacij je bila včeraj v Podgori in v Rortkah enodnevna protestna stavka tekstilnih delavk in delavcev, ki je potekala v znaku ogromne udeležbe in velikega navdušenja stavkajočih. V podgorski tekstilni tovarni je stavkalo 96 odst., v Ronkah pa 100 odst. delavcev.' Stavka je bila proglašena v znak protesta proti ravnateljstvu tekstilnih tovarn, ki noče sprejeti zahtev sindikalnih organizacij po izplačilu proizvodne nagrade, povečanju minimalnih tarif za akordno delo in plačilo nagrade za pomožna dela, zmanjšanju razlik v mezdah iplajših in starejših delavcev, izplačilo doklade za menzo itd. Ce bi delodajalec ne hotel sprejeti zahtev sindikalnih organizacij se bo akcija poostrila. Pred vhodom v podgorsko tekstilno tovarno se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo kakih 300 stavkajočih delavcev, ki so skrbeli, da je bila stavka popolna. Stavka ni razširjena samo na goriški podjetji, ampak na vse tekstih ne tovarne Tonielle, ki so v Piemontu in Lombardiji in v katerih je zaposlenih blizu de. set' tisoč delavcev,- Toniellova skupina je po moči tretja v Italiji, medtem 'ko je podgorska tekstilna tovarna največji obrat. Menični protesti na Goriškem V drugi polovici februarja je bilo na Goriškem 440 meničnih protestov in sicer 186 v Gorici, 94 v Tržiču, 35 v Gradiški, 23 v Krminu, 21 v Ronkah, 14 v Gradežu, 8 v S. Canzianu, 7 v Fari, 5 v Zagraju itd. OBVESTILO UDELEŽENCEM IZLETA V DALMACIJO Vse tiste osebe, ki so se prijavile za naš izlet v Dalmacijo, pozivamo, naj v tem tednu sporočijo v našem uredništvu svoje osebne podatke, če tega še niso storile, obenem naj prinesejo nekaj denarja na račun, ker moramo v roku izpolniti pogodbene obveznosti finančnega značaja. Desetletnica smrti Andreja Paglavca Jutri bo deset let, odkar je umrl v Podgori znani prosvetni in politični delavec in duša slovenskega kulturnega kulturnega življenja v Podgori, Andrej Paglavec. Deset let že počiva na podgorskem pokopališču in prav gotovo bodo njegoui šteuilni prijatelji in znanci jutri okrasili njegov grob s cvetjem. Pravijo, da na svetu nihče ni nenadomestljiv. In vendar je za Andrejem Paglavcem v Podgori po desetih letih še vedno praznina. Vsi se še spominjajo velikega poštenjaka in dobrega človeka, ki pa je bil obenem tudi odlbčen borec za pravice svojega naroda ter so ga v tem svojstvu spoštovali ne samo prijatelji in somišljeniki, ampak tudi pošteni nasprotniki. Leta 1948 je bil med štirimi izvoljenimi občinskimi svetovalci DFS v Gorici in na prvem zgodovinskem zasedanju tega sveta v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu je naš Paglavec pozdravil v slovenščini, kljub ostremu reagiranju šovinistične reakcije. Tudi po- Z občnega zbora prosvetnega društva ((Briški grič» v Števerjanu Nedelja, 19. marcu 1991 Radio Trst A 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slo- venski motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše: »Mojca«, pravljica; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 15.40: «Jam-Session», razmotri-vanja o jazzu; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo, nato Plesna čajanka; 18.30: Iz italijanskega glasbenega sveta; 19.15: Motivi iz filmov in revij; 20.00: Šport; 20.30: Bud Shank in Toods Mondello z orkestroma Lenom Meroerjem in Jackie-jem Gleasonom; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.25: Brahms: Trio v H-duru, opus 8 za violino, čelo in klavir; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Glasba iz davnih časov. Trst 7.15: Kmečko življenje v pokrajini; 9.30: Danes na stadionih; 14.30: »Eil Campanona za Trst in «E1 fogolar* za Videm in Benečijo; 20.00: Kronike in športni rezultati. Koper 7,15: Glasba za dobro jutro; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Joe Sen-tierl; 10.00: Prenos RL; 10.30: Odlomki iz oper; 11.15: Jugoslovanski ljudski plesi in pesmi; 12.10: Glasba za vas; 12.35: Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.50; Glasba za vas; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 1515: Poje kvintet »Kranjčani«; 15.30: Igrajo orkestri Paul VVeston, Armando Trovajoli, David Rosč, Ciril Stapleton in George Melachrino; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL, Nacionalni program 6 30: Vreme na ital. morjih; 7.15: Jutranja glasba; 11.15: Hugo Winterhalter in njegov orkester; 12.20: Glasbeni al- bum; 14,15: Vesele botre iz Pinerola; 14.30: Poje Gino Be-chl; 15.00: Ray Conniff in njegov orkester; 15.15: Iz varietejskega sveta; 16.00: Van Wood in njegov orkester; 16.15: Nogomet minuto za minuto; 17.45: Simfonični koncert za mladino; 21.00: Srečanje s To-tojem; 22.35: Koncert pianista Paula Badure Škode; 23.00: Napolitanske slike. II. program 8.30: Preludij z vašimi priljubljenimi; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedelj- ski orkestri; 11.45: Športni tiskovni urad; 13.30: »Diverten-tissimo«; 14.05: Avtorji pojejo svoje pesmi; 15.35: Album pesmi; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Pesmi in ritmi pol stoletja; 21.45: Večerng glasba; 22.30: Nedeljski šport. III. program 16.15: Skladbe Hačaturjana in Mijaskovskega; 18.00: Skladbe Giovannija Battiste Martinija; 19.00: Franz Schubert — sonatina op. 137; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30: Gian Francesco Malipiero: Nočni turnir; 22.40: «Za don Cichiota« — komorna opera Jeana Pierra Riviera; 23.10: Ottorino Respi-ghi: »Egipčanska Marija«. Slovenija 7.35: Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 8.47: Iz albuma skladb za otroke; 8.57: Z zabavno glasbo v novi teden; Imate pokvarjen televizor/ TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke »Radio TREVISAN» Vam iugotavljajo ta-kojštijo intervencijo 9.50: Ivo Lhotka-Kalinski: Zemlja; 10.00: Se pomnite tovariši; 10.30: Finale tekmovanja za evropsko popevko za Veliko nagrado Evrovizije 1961; 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30: Za našo vas; 13.45: Od tu in tam; 15.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30; Kar radi poslušate; 16.00: Humoreska tega tedna; 16.20: Pianist Pierre Dorsey s svojim triom; 16.40: Peli so jih mati moja; 17.00-17.15: Reportaža s skakalnih tekem v Planici; 17.15: Zvoki za nedeljsko popoldne; 18.43: Albert Roussel: Mala suita za orkester; 18.49: Polk in valčkov poln koš; 19.30: Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20.50: Orkester Larry Sohn; 21.00: Obisk pri skladatelju I-vu Petriču; 23.05: Nočni komorni koncert. Ital. televizija 9.45: Nikoli ni prepozno; 10.15: TV za kmetovalce; 16.15: Športni popoldan* 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Mali oder; 19.50: Vittorio De Sica pripoveduje; 20.15: Kino-selekcija; 20.30: Dnevnik; 21.15: »Giallo duh« — «Nekdo je izdal«; 22.30; Ozračje 20. stoletja; 22.55: Športna nedelja in dnevnik. Ponedeljek, 20. marca 1961 12.45: TV šola; 16.45: Kolesarska dirka Mentone-Rim; 17.00: TV za otroke; 18.00: Tvoja prihodnost; 18.30: Dnevnik; 18.45: Domače ugodje; 19.00: Vodič za emigrante; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.15: Film: «Tatova beseda«; 22.45: Potovati; 23.15: TV dnevnik. Jug. televizija Zagteb 9.30: Oddaja ža kmetovalce; 15.00: Športno po- poldne. Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Kje je sreča '— italijanski celovečerni umetniški film. Ponedeljek, 20. marca 1961 Beograd 18.00: Medic — serijski film. Zagreb 18.30: Znanost in tehnika; 19.00: TV pregled: 19.30: Glasba in instrumenti baroka. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Ljubljana 20.30: Miloš Mikeln: Golobje miru — TV drama. zneje je dosledno zastopal koristi in pravice tistih, ki so ga izvolili. Obenem pa je bil, kot rečeno, duša prosvetnega življenja v Podgori, ki je takrat najbolje uspevalo predvsem po njegovi zaslugi. Podgorci in vsi goriški Slovenci se ga v tem svojstvu še najbolj spominjamo in prav bi bilo, če bi se ob njegovem vzgledu učila tudi naša mladina, saj ima dandanes takih zgledov vedno manj. Občni zbor posojilnice v Sovodnjah V nedeljo 26. t.m. bo v dvorani občinskega doma v Sovodnjah, z začetkom ob 11. u-ri, redni letni občni zbor Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah. Na občnem zboru bo upravni odbor predložil Obračun svojega delovanja in delovanja posojilnice v preteklem poslovnem letu, pogovorili pa se bodo s člani tudi o bodočem poslovanju in o sklepih, ki bi se izkazali potrebni za nadaljnje napredovanje tega domačega denarnega zavoda. Kot znano, je posojilnica v Sovodnjah med najboljšimi u-stanovami te vrste in se je domačini pridno poslužujejo ne samo za najemanje posojil, ampak tudi za vlaganje svojih prihrankov, saj imajo za to pri njej najboljše pogoje. Za boljše medsebojno spoznavanje Videmska revija poroča o jugoslovanskem kulturnem življenju Tudi v Gorici se pripravljajo slikarji na skupno razstavo v Novi Gorici V Vidmu izhaja ze drugo leto mesečna revija *Politica e cultura», ki je namenjena čitateljem treh pokrajin bodoče deželne ureditve Furlanija-Julijska krajina. Posebnost te revije je, da si je znala pridobiti sodelovanje številnih kulturnih delavcev v inozemstvu in prinaša zato zanimive članke iz kulturnega in političnega življenja. raznih evropskih dežel in držav. Med njimi je tudi vrsta jugoslovanskih kulturnih delavcev in revija ima celo Staro, toda vedno pereče vprašanje Kako si občina zamišlja ureditev poroka Korena Potrebovali bi še kakšnih 300 milijonov, če bi hoteli položiti železobetonski obok še na preostalih 1.900 metrih Pred časom so slovenski občinski svetovalci v Gorici poslali županu dr. Bernardisu vprašanje, kaj namerava občinska uprava ukreniti, da bi se preprečilo širjenje smrada in ustvarjanje nehigienskih razmer med Ul. sv. Gabrijela in Catterini, ki jih povzroča potok Koren. Na pismeno vprašanje svetovalcev je župan nekaj dni kasneje poslal pismeni odgovor, v katerem pravi, da se je vprašanje, kdaj se bo pokril potok Koren, pravzaprav pojavilo z nastankom samega mesta in je v tesni zvezi z njegovim širjenjem. Po županovih izjavah se bo reševalo postopoma, kakor v prejšnjem stoletju, ko so regulirali precej kanalov. Od teh jih je do danes ostalo še nekaj in še ti so zelo kratki. Nahajamo jih vzdolž nove meje med občinskim parkom in bivšim Lenas-sijevim zemljiščem, v Ul. Ra-batta in drugje. Večidel teh kanalov so že pokrili. Vsa ta bonifikacijska dela, ki so bila izvršena z namenom, da bi se zboljšali higienski pogoji in javno zdravstveno stanje, so stala občinsko upravo precej finančnih sredstev. Še sedaj se pripravljajo razni načrti, da bi se odpravile pomanjkljivosti na tem področju, precej pa bo treba še napraviti, ker proučevanje in načrtovanje ni niti v začetni fazi. Dosežki na tem področju so bili po županovih izjavah precejšnji, zlasti po drugi svetovni vojni. V to vrsto vprašanj spada tudi potok Koren in njegova ureditev, to se pravi pokritje, ki mu uprava posveča velika pozornost. Prvič je županstvo pokrilo del Korna pred 100 leti, in sicer na odseku, ki sedaj nosi ime Largo Pacassi. Potok so pokrili med zgradbo Perinčiča v Ul. Balilla in Do-nattijevim zemljiščem, kjer je bil v tistih letih eden izmed dohodov v mesto. Drugi del potoka, in sicer od mosta v Ul. Silvio Pellico do Perinčičeve hiše, so pokrili leta 1923. Za izvedbo tega dela je prispevala sredstva država. Najdaljši del potoka so pokrili pod zavezniško vojaško upravo v letih 1946 in 1P47; za to delo je prispevala sredstva ZVU in pa magistrat za vode v Benetkah. Ce upoštevamo, da je bilo ob tej priliki potrošenih 200 milijonov lir, tedaj si lahko ustvarimo vsaj približno sliko obsežnosti tega pomembnega javnega dela. Od 2.900 m, kolikor znaša dolžina potoka Korena od državne meje pa do izliva v Sočo pri Stražicah, so napravili železobetonski o-bok čez potok v dolžini 650 iiiiiiiiiiiiiihmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuihiiuhhi Volilna shoda goriškega PSI in KPI Italijanska komunistična partija in Socialistična stranka Italije sta te dni uradno pričeli volilno kampanjo na Goriškem za obnovitev občinskih in pokrajinskega sveta v nedeljo 28. maja. Včeraj ob 19.30 je bil v Ljudskem domu v Gradiški shod KPI, na katerem je član centralnega komiteja D’Onofrio govoril občinskim in pokrajinskim svetovalcem stranke ter pokrajinskim in sekcijskim voditeljem. Socialistična stranka Italije bo imela svoj shod istotam v nedeljo 26. marca ob 9.30. na katerem bo govoril Lucio Luzzatto. Tudi na tem sestanku bodo prisotni strankini voditelji in pokrajinski ter občinski svetovalci. S tema dvema shodoma se bo v goriški pokrajini uradno in sicer od kraja Largo slovanskimi oblastmi, ker spu- Pacassi pri pokrajinskem vojnem muzeju na Kornu do mosta, čez katerega pelje Ul. S. Chiara. Ostalima dvema odsekoma vzdolž Ul. sv. Gabrijela in do mosta Ul. S. Chiara do Drevoreda Oriani, pa so uredili samo strugo. S takšno ureditvijo potoka je bi.o omogočeno položiti vzdolž struge kanalizacijsko cev, v kateri se zbirajo odpadne vode številnih hiš. Kanalizacija je v Ul. Brig. Casale speljana v Ul. del Prato in Lungo Iscnzo ter se južno od Ulice della Barca izliva v Sočo. Po vsem tem je mogoče u-getoviti, da bi bilo treba položiti železobetonske oboke čez Koren v dolžini 1900 m, če bi ga hoteli dokončno pokriti, in potrošiti nekaj nad 300 milijnoov. Zadeva s Kornom ne bo u-rejena toliko časa, dokler se ščajo onkraj meje v potpk odpadne vode, ki povzročajo širjenje smrdljivih plinov zaradi razkrajanja organskih odpadkov. Po županovem mne-rju bi bila najboljša takšna ureditev, da bi regulirali samo strugo in pustili potok odprt, ker bi se s pomočjo zraka in sonca razkrajevalni posti pek neprimerno pospešil. Spuščanje odpadkov v Koren je pri nas precej poslabšalo higiensko in zdravstveno stanje, ki bi se samo še poslabšalo, če bi podvzeli katerikoli enostranski ukrep. Vprašanje ne bo mogoče rešiti samo s finančnimi sredstvi, ampak z mednarodnim sporazumom. Seveda bo preteklo precej časa, preden bodo vsi ti podatki zbrani, kar pomeni, da sedanja občinska uprava zaradi bližnje zapadlosti mandata tega vprašanja ne more jemati v poštev. podružnico svojega uredništva v Ljubljani, ki jo vodi Ciril Zlobec. Tako prinaša v št. 4 članek Maksa Snuderla «0 reformi jugoslovanske ustave», ljubljansko uredništvo pa je pod naslovom «Festivali in kultura. prispevalo vrsto krajših člankov o jugoslovanskem kulturnem življenju. Ciril Zlobec in Luciana Morandini pa v članku «Mlada jugoslovanska poezija» poročata o devetih sodobnih jugoslovanskih pesnikih, med katerimi so Ivan Minatti, Gregor Strniša in Slavko Mihalič. Številko krasi tudi več zanimivih posnetkov del kiparja Draga Tršarja, ki ga je v posebnem članku predstavil italijanskim čitateljem Zoran Kržišnik. Zelo potrebno in tudi koristno ;e. da se kot neposredni sosedi bolje spoznamo med seboj, zlasti pa na kulturnem področju, saj je za večino naših sodržavljanov italijanskega jezika naše slovstvo in kulture prava špansko vas. Prizadevanje revije ■Politika e cultura» v tem smislu so hva- V PROSVETNI DVORANI V GORICI Korzo Verdi št. 13 danes 19. t. m. ob 16. uri Proslava praznika žena Po govoru o pomenu tega mednarodnega praznika naprednih žena za našo narodno manjšino v Italiji, predvsem pa za naše žene in matere, bo sledil kulturni program, pri katerem sodelujejo: 1. Tamburaši s Proseka-Kontovela 2. Folklorna skupina z Opčin 3. vmes deklamacije in recitacije Napredne goriške žene vabijo tudi može in fante k čim večji udeležbi. ne bo uredila zadeva z jugo- hiuhiiiliiiHiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiifliiimiiiriniiiHiiiiiniiiimiiimiriNNHfMiiiiiiHiHiiHtiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Incident med kmetom in financarji iz Škrljevega Zaradi prerekanja s financarji je bil obsojen na 28 tednov zapora Zakaj so Ovidonija aretirali po 22. uri na domačem dvorišču brez pismenega dovoljenja pristojnih oblasti? Pred okrožnim sodiščem v Gorici so v petek med drugim razpravljali tudi o zadevi 34-letnega kmeta iz Škrljevega, Erminija Ovidonija, ki se je moral zagovarjati zaradi razžalitve tamkajšnjih finančnih stražnikov. Po izpovedi Ovidonija in financarjev se je zadeva razvijala takole: Iz zapisnika pri financarjih v Škrljevem izhaja, da je O-vidoni dne 9. novembra okrog poldne obrezoval trte v svojem vinogradu blizu financar-ske vojašnice. V tem .se je pojavil tam brigadir Manlio Cictti, katerega je Ovidom začel z besedami žaliti. Brigadir se je kmalu vrnil še z dvema drugima financarjema in skupaj so odvzeli Ovidoni-ju nož, s katerim je obrezoval trte ter ga, ker se je prvotno upiral, s silo odvedli v vojašnico. Tu so ga zaslišali in nato odvedli v zapore v Krminu. ter prijavili sodnim oblastem. Pri sodnem zasliševanju pa je Ovidoni izjavil, da se je nekaj dni prej, in sicer 1. novembra 1959 okrog 22. ure, razgovarjal pred svojo hišo z občinskim svetovalcem Gui-dem Perigojem in Ivanom V olentinčičem o občinskih davkih. V tem sta prišla mimo dva finančna stražnika in ga pozvala, naj gre z njima v kakih 100 m oddaljeno vojašnico. Ovidoni sprva ni hotel iti češ, da nimata nobenega razloga zahtevati od njega kaj takega, ker pa sta onadva vztrajala, je šel z njima. Tam pa ga je brigadir Manlio Ciotti tako močno oklofutal, da se mu je ulila kri iz nosa. Tudi so ga vklenili, ko pa so videli, da je ves krvav, so ga razvezali in poslali domov, kamor se je vrnil okrog dveh ponoči. Dne 9. novem-bia, ko je zagledal brigadirja Ciottija priti iz vojašnice, mu je Ovidoni dejal v šali: »Kako naj napravim, da bi lahko vrnil dobljene klofute?«. Ne da bi kaj odvrnil, se je brigadir obrnil nazaj v vojašnico in se kmalu vrnil z dvema financarjema ter aretiral Ovidonija, ki so ga najprej zaslišali in nato odpeljali v krminske zapore, kjer je bil zaprt več dni ter pozneje izpuščen na začasno svobodo. . Sodišče je pretekli petek pričela volilna kampanja dveh j spoznalo Ovidonija za krive-največjih opozicijskih strank, j ga in ga obsodilo na šest me- secev in 15 dni zapora ter nn plačilo sodnik stroškov. Branil ga je odv. Pascoli. Obsojeni Ovidoni je vložil proti razsodbi priziv, ker še vedno ni dobil odgovora na vprašanje, zakaj so ga finančni stražniki pravzaprav aretirali po 22. uri zvečer na njegovem domačem dvorišču, ne da bi imeli za to pismeno dovoljenje višje oblasti, ki je v takih primerih po določilih ustave potrebno. Ne glede na njegovo krivdo ali nekrivdo po obtožnici in ne glede na njegove izjave o tem, kar >e je dogajalo pri njegovem zasliševanju v financarski vojašnici, bi bilo potrebno razčistiti prav to vprašanje, saj gre za eno temeljnih določil državljanskih pravic, ki smo jih pridobili z novo demokratično ustavo po zrušenju fašizma. ««------ Fluorojjrafiranjc otrok v Županstvo iz Sovodenj opozarja vse prizadete/da bodo jutri, v ponedeljek, z začetkom ob 9. uri dopoldne pregledali in fluorografirali v prostorih o-snovne šole v Sovodnjah o-troke s področja te občine. S tem v zvezi vabi županstvo starše, da poskrbijo, da bodo ob navedeni uri zbrani tam tisti njihovi otroci, ki pridejo za to v poštev. Propaganda za varčevanje po s Tudi letos so organizirali propagando za varčevanje po šolah na Goriškem, ki se bo zaključila v torek 28. t. m. in katere glavni pobudnik je mestna hranilnica v Gorici. V zadnjih dneh se je izpraznilo precej hranilnikov in njihovo vsebino so prenesli na hranilne knjižice malih vlagateljev. S tem v zvezi naj omenimo, da ima tudi Kmečka hranilnica, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli, na razpolago lične hranilnike, ki se jih lahko posilijo otroci za svoje prihranke. ................ Korak naprej v premagovanju stihije V Gorici so ustanovili «Sahovski klub kavarna Bratoš» levredna in pomenijo nov doprinos Vidma na tem področju. Prav bi bilo, če bi jih tudi v Gorici bolj posnemali v teh in drugih podobnih zadevah. Prvi korak v tem smislu nameravajo napraviti pri nas slikarski umetniki, ki so združeni v APA1 in ki pripravljajo skupno slikarsko razstavo v Novi Gorici, do ka-teie bi menda že prišlo, če bi ne zaprli meje za tri tedne zaradi slinavke. Sovodenjski župan in tajnik pri prefektu V četrtek opoldne sta bila sovodenjski župan Jožef Ce-ščut in občinski tajnik Primo Cresta na razgovoru pri goriškem prefektu dr. Nitriju zaradi upravnih zadev, ki se tičejo občinske uprave. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V obdobju od 12. do 18. marca se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 11 oseb, poroki sta bili dve, oklici pa 4. ROJSTVA: Mario Pini (rojen mrtev), Alessandro Brussi, Cristina Cicuta, Rita Pelarin, Nadia Storari, Marco Simoniti, Paolo Interbartolo, Miranda Bertossi, Patrizia GiovL nazzo, Lorella Crivellaro, Dorina Visintin, Monica Miot, Marialuisa Pacifico, Lea Viz-zini, Alfredo Gabbana, Laura Bassani, Claudio Sussi, Mas-simo Bozzini. SMRTI: gospodinja 86-letna Elisabetta Bressan, vd. Hvala, gospodinja 76-letna Francesca Kaltnekar, vd. Schleiner, u-radnik 34-letni Aldo Marcon, gospodinja 79-letna Cristina Bisiach, vd. Zottar, upokojenka 77-letna Elisabetta Calliga-ro, vd. Sossich, občinski ob-hodnik 65-letni Amadio Cuffo. lo, gospodinja 68-letna Emilia Chitarro, vd. Driussi, šofer 58-letni Giuseppe Sgubin, upo. kojeni svetnik višjega prizivnega sodišča 76-letni dr. Alfonz Rakušček, upokojenec 69. letni Antonio Iseppon. POROKE: karosir Franco Di Dio in otroška vrtnarica Gio-iella Venica, kmetovalec Bogomir Gravner in gospodinja Ludmilla Žbogar. OKLICI: Albertin Krascek in Ida Blasco, oficir italijanske vojske Carlo Lomauro in učiteljica Liliana Buonassisi, soboslikar Walter Foschian in tkalka Luigia Visintin, trgovski zastopnik Enzo Pellegrino in uradnica Lilia Brumatti. KINO Izvolili so odbor in nadzorni odbor - Klub bodo vpisali v federacijo Po dveh uspelih šahovskih srečanjih med igralci kavarn Bratuš in Pošta, so se številni in dobri slovenski šahisti kavarne Bratuš odločili ustanoviti svoj klub. Pred dnevi so imeli ustanovni občni zbor, na katerem so se dogovorili, da se bo novi klub imenoval ((Šahovski klub kavarna Bratuš«. Ob tej priliki so izvolili odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: Predsednik Peter Lutman, tajnik Slavko Bednarik, blagajnik Milan Pavlin, gospodarji Albin Šuligoj, Jan Za-kel in Elo Merkuža. Določili so že članarino in prispevke, ki jih bodo plačevali podporni člani, katerih število je že kar precejšnje. Sklep o ustanovitvi so že poslali federaciji, od katere bodo v kratkem prejeli izkaznice. Izvršili bodo tudi notranji tur. nir za kvalifikacije. Medtem ko pozdravljamo u-stanovitev tega kluba, da bi koordiniral vse slovenske šahovske sile, ki so bile doslej prepuščene stihiji, in mu želimo veliko uspehov, pozivamo vse ljubitelje te igre, zlasti mladino, da se vanj vpiše in se prične učiti te igre ob pomoči izkušenih starejših članov. t’ GORICI CORSO. 14.00: «Venera v vizo-nu», Elizabeth Taylor, Eddie Fisher. Cinemascope v barvah; ameriški film. VERDI. 15.00: »Ester in kralj«, J. Collins in R. Egan. Cinemascope v barvah, ameriški film. VITTOR1A. 15.00: «Smeh radosti«, A. Magnani in Totč. Italijanski film. CENTRALE. 15.00: »živi in mrtvi«, V. Priče in M. Da-mon. Technicolor. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 15.00: «Svet brez konca«, H. Marlovve in N. Gates. Cinemascope v bai> vah. v TRŽIČU AZZURRO. 14.00; »Resnica«, Brigitte Bardot in režija Clauzot. PRINCIPE. 14.00: »Francozinje in ljubezen«, Jean Paul Bel-mondo, Martine Carol in An-ne Girardot. Francoski film. EXCELSIOR. 16.00: ((Neapeljski zaliv«, Clark Gable in So-fia Loren. NAZIONALE. 14.00:. »Londonska pošast«, Dawm Adams in Christopher Lee; Tehnicolor. «» — TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici r.ujvišjo temperaturo 19 stopinj nad ničlo ob 13. uri in najnižjo 2,4 stopinje nad ničlo ob 6 50. Povprečno dnevno vlago smo imel 76-odstotno. dezurna””lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’Udi-r.e, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. DEŽURNE TRAFIKE Danes so v Gorici dežurne naslednje trafike: Ul. Sauro 11, Crispi 8, Pellico 6, Veniero 2, Brigata Pavia 27, Orzoni 44, Brigata Casale 4, Livada 16, Korzo Italia 129, Travnik 18, Trg Cavour 2, Ul. G. Cesare 6, S. Chiara 4 in Cotonificio 18 (v Podgori). Vse druge tobakarne so za prodajo tobačnih izdelkov danes ves dan zaprte in smejo prodajati le časopise in revije. 101 rnevm — 8 19. marca 1!« Nogometno prvenstvo B lige \ enezia - nov kandidat za napredovanje v A ligo Triestina bo v Alessandriji reševala krizo in moralno depresijo z znatno spremenjeno formacijo Cim bolj se prvenstvo približuje zaključni fazi, tembolj se vse zanimanje zanj polarizira na obeh skrajnostih lestvice, to je na vrhu in na dnu, kjer se že bije ostra borba za prva tri mesta oz. za obstanek v B ligi. Po dosedanjem razvoju in po rezultatih zadnjih kol se zdi, da se je borba za vstop v A ligo že zožila na šest e-najstonc in sicer na Mantovo, Messino, Simmenhtal, Palermo, Venezio in Heggiano. Kaže, da imajo v tej borbi še največ upanja na uspeh Mantova, Messino in predvsem Venezia, ki je s serijo zaporednih zmag, predvsem pa z vidnima uspehoma proti Genoi in Triestini potrdila, da je v pravem času dosegla vrhunsko formo. V jutrišnjem kolu bo igrala na domačih tleh in proti nasprotniku, ki ima samo še to ambicijo, da si utrdi položaj na sredini lestvice. Zmaga nad Bro Ba-trio bi ji zaradi tega nikakor ne smela uiti, z njo pa bi napravila še en krepek korak naprej, posebno še, ce bi kateri od enajstoric, ki so trenutno pred njo, spodrsnilo. Kaj takega bi se utegnilo zgoditi v prvi vrsti Simmen-thalu iz Monze, ki bo gostoval v Parmi, kjer se domača enajstorica praktično že bori za rešitev, čeprav ima eno ali dve točki naskoka pred svojimi sovrstniki. Prav tako ni mogoče predvidevati kako se bo izvlekla Messino v Catan-zaru, ker je njen nasprotnik preteklo nedeljo v Palermu dokazal, da se zna odlično braniti tudi pred boljšimi nas-protniki. V precej boljšem položaju je Palermo, ki bo sprejel v goste poslednjega z lestvice Marzotta za katerega se zdi, da je razen s tehniko na tleh tudi z moralo. Njegov zaostanek za predzadnjim je namreč že tako velik, da mu preostaja le še res samo trohica upanja na rešitev. Drugače je seveda z OZO Mantovo, ki je že včeraj o-pravila z Genoo z rezultatom, ki ne dopušča nobenega dvoma o tem, da je genovsko moštvo zašlo v hudo krizo. Mantova je slej ko prej čvrsto v vodstvu. Na dnu pa je položaj glede na prognoze za današnje kolo naslednji: Ce računamo z verjetnostjo. da bo Marzotto ostal pri svojih 15 točkah in z veliko verjetnostjo, da tudi Foggi ne bo uspelo doseči v Sambene-dettu del Tronto mnogo več kot časten poraz, potem je vsa pozornost osredotočena v prvi vrsti na Verono, Genoo, Trie-stino in Parmo. jasno pokazale, da je slej ko prej edini cilj lahko samo še — rešitev. Prav zaradi tega pa bo njeno gostovanje v A-lessandriji, če že ne končno odločilno, pa vsaj izredno važno tako za njen «gmotni» položaj, kot za njeno športno moralo. Upoštevajoč oba ta vidika, bi tudi že neodločen rezultat pomenil uspeh. Medtedensko srečanje v Padovi je trenutnim tehnikom tržaške enajstorice dalo nekatere ideje glede sestave moštva, katerih vrednost bo mogoče presoditi šele po preizkušnji. Po vesteh iz Alessan-drie bodo namreč vključeni v moštvo nekateri elementi, za katere bo nastop v prvem moštvu predstavljal debut ali pa vsaj letošnji debut. To velja predvsem za Cossarja, ki naj bi igral v krilski vrsti namesto poškodovanega Lari-nija, ter za Mantovanija, ki je po odsluženju vojaškega roka spet začel redno trenirati. Razen tega naj bi se povrnila v moštvo Demenia kot vodja napada in Fortuna-to na levo krilo, v krilsko vrsto pa Bizai. Poškodovanega Luisona bo zamenjal De Min, branilski par bo ostal isti, kot rezerva pa bo na razpolago še Degrassi, če bi v zadnjem trenutku padla odločitev glede izločitve Cossarja. Kot vidimo torej gre za obsežne, skoraj revolucionarne spremembe, o katerih neposrednem učinku je težko kaj predvidevati. Preostali dve srečanji imata tipično sredinski pomen. vendar s to posebnostjo, da bi poraz Reggiane v Comu lahko pomenil njeno izključitev iz sedanjega ožjega kroga favoritov za prva tri mesta, poraz Prata pa poslabšanje njegovega, že itak ne preveč rožnatega, položaja. Trenutek s sinočnjega zaključnega notranjega prvenstva društva «Bor» v odbojki, ki je bilo v dvorani na stadionu «Prvi maj». Nastopili Goričani in Tržačani so iiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimitimmnjiimniiiiiMHiiiiniiiimttiiiiitittmiiiiimiimniiiimiiiiiiiuuiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiii 52. kolesarska dirka Milan . Sanremo Francoz Poulidor Van Looy na čelu skupine Anticipirana tekma B lige OZO Mantova-Genoa B:0 Položaj Mantove utrjen, Genoa v nevarnih vodah MANTOVA, 18. — V antici-pirani nogometni tekmi B lige je OZO Mantova danes premagala Genco z rezultatom 3:0 (1:0). STRELCI: v prvem polčasu v 38’ Recagni; v drugem polčasu v 1’ Uzzecchini, v 5’ Simoni. OZO MANTOVA: Negri; Ta-rabbia, Cancian; Longhi, Pini, Castellazzi; Simoni, Giagmo-ni, Uzzecchini, Gianmarinaro, Recagni. GENOA: Pranci; Corradi, Beccattini; Occhetta, Baveni, Beraldo; Bolzoni, Rivara, Pan-taleoni, Leoni, Frignani. SODNIK: Leiza iz Vidma. KOTI 10:1 za Mantovo. Gledalcev 13.000. Čeprav je Mantova igrala razmeroma slabo, je vendarle z lahkoto premagala demoralizirano Genoo. TENIS Italijana Benedetti in Bruni na četrtem oz. petem mestu SAN REMO, lt. — Francoz Raymond Poulidor je zmagal na 52. kolesarski dirki Milan-San Remo, dolgi 288 km. Glavni favorit dirke Belgijec Van Looy je zmagal v finalnem sprintu glavnine in zasedel drugo mesto nekaj sekund za zmagovalcem. Od italijanskih kolesarjev se Je najbolje plasiral Benedetti, ki je bil četrti, Bruni pa peti. Uradni vrstni red- 1. Poulidor (Fr.) 7.41’07” s povprečno hitrostjo 38,196 km na uro. 2. Van Looy (Bel.) 7.41T0”, 3. De Cabooter, 4. Benedetti, 5. Bruni, 6. Van Aerde, 7. Liviero, 8. Sartore, 9. Darri-gade, 10. Musone, 11. De Haan, 12. Reroo, 13. Grous-sard, 14. Schoubben, 15. Bru-gnani, 16. Daems, 17. Garau, 18. Alonar, 19. De Filippis, 20. Sorgeloos, 21. Bobet, 22. Van Est, 23. Nencini, 24. Ruby, 25. Altig, 26. Simpson 27. Hassen-forder, 28. Minieri, 29. Gac-zyck, 30. Picot, 31. Mahe, 32. Ronchini. 33. Van Geneugden, 34. Kazala, 35. Plankaert, vsi časom Van Looya. Ob 9,30 je startalo 214 kolesarjev. Borba se je takoj razvnela, vendar je resnejši pobeg uspel šele v bližini Pa- 'Veroni se na vsak način ne obeta nič dobrega. Brescia i-ma namreč kljub uspehom v zadnjih srečanjih še vedno veliko potrebo po točkah in ka.i lepše priložnosti zanjo, da si izboljša položaj, kot jo lahko nudi zmaga nad enim izmed direktnih kandidatov za izpad. Izrek «Mors tua, vita niea» bo v tem in še v katerem srečanju današnjega kota, igral pomembno vlogo in bo dejansko borbena parola vseh prebivalcev spodnjega doma. Za Genoo, je bilo v znatni meri odločilno včerajšnje anti-cipirano srečanje z OZO Mantovo. Poraz z rezultatom 3:0 Ji tu samo dokončno prekvižal vse lepe načrte za letos, tem več jo je celo spravil v naravnost kritičen položaj. Ce ne bo v najkrajšem času prebolela svoje tehnične in moralne krize, ji grozi C liga, kar bi bilo za tako slavno moštvo zares tragično. In tako smo pri naši Trie-jtiut. Nemila usoda, delno nespretno tehnično vodstvo in delno skromno kvalitetno povprečje njenih sil, jo je pripeljalo na rob nevarne cone, čeprav so jo v začetku prvenstva šteli v ožji krog favoritov. Interni poraz proti Vene-ziji je razgalil vse njene hibe, ki so lahko vsakemu še taitc zagrizenemu optimistu vie Sarazinu, ki si je pridobil pol minute naskoka. Kmalu pa se mu je pridružilo še 7 drugih kolesarjev, katerih naskok se je od Voghere povečal na 2 minuti, 70 km po startu pa celo na 3’40” Tedaj pa se je zganila tudi glavnina. V naslednjih km je prišlo do formiranja dveh vodilnih skupinic, ki sta se končno združili s prednostjo 1’ pred glavnino, kmalu po Noliju (200 km) pa je prišlo do splošne združitve. Potem je ušel Belgijec Janssen, toda glavnina se ni dala ukaniti. Pri Alassiu pa je nenadoma ušlo 23 kolesarjev, med katerimi je bil tudi favorit Van Looy in njihova Pietrangeli v finalu ALEKSANDRIJA, 18. — Italijanski tenisar Nicola Pietrangeli se je uvrstil v finale mednarodnega teniškega turnirja v Aleksandriji v Egiptu z zmago nad Brazilijancem Fernan-dezom z 11:9, 6:4, 6:3. ((Pokal Foemina« v A betonu to bodo potrebne spodbujanja. Upamo, da bodo Goričani s prisotnostjo moralno podprli tržaška dekleta, ki so si zadate nalogo, da častno zastopajo barve Bora v tem italijanskem turnirju. Druga tekma prvega kola bo v Trstu in sicer ob 15. uri med ekipama Casa della Lampada in Villaggio Sereno. Tržaška ženska ekipa Julia, ki tudi sodeluje na tem prvenstvu, bo danes počivala. Škamperlovci prvaki «Bora» v odbojki stla na 300 m pred drugo skupino, ki jo je vodil Mahe, medtem ko sta glavnino, ki je zaostajala za 10”, vodila Altig in Defilippis. Za njimi sta se spustila Poulidor, Darrigade in še nekateri in jih tudi ujela. Nastalo skupino 29 kolesarjev pa je kmalu ujela tudi glavnina. Nato so skušali uiti Carlesi, Desmet in Forrestier, vendar tudi zaman. Na vzponu Berta je spet potegnil Carlesi, za njim pa Van Looy in vsi o-stali, dokler se ni na splošno presenečenje prerinil v ospredje Poulidor, pustil na vzponu Poggio di Sanremo za seboj vse ostale in neposredno pred ciljem vzdržal napad glavnine, v kateri se je uveljavil Van Looy. Poulidorjeva zmaga je bila tesna, vendar je bila odraz njegove inteligence Kljub ravnotežju med domačimi in tujimi kolesarji, so se tudi tokrat morali Italijani sprijazniti s tem, da je trofeja odšla v inozemstvo. Avstrijka Ditfurth zmagovalka v smuku ABETONE, 18. — Avstrijka Christl Ditfurth je zmagala v smuku na 11. mednarodnem tekmovanju za aPokal Foe-mina». Atletika Indoor Berruti v Tokiu drugi na 50 m TOKIU, 18. — Livio Berruti je bil v svojem prvem nastopu v Tokiu premagan. V okviru tekmovanja v dvorani ((Metropolitan Gymnasium» je bil namreč v teku 50 m šele drugi za Japoncem Masaru Kamato, vendar pa je to pokazala šele fotografija. Obema so izmerili isti čas 5”8. Berruti je startal z zakasnitvijo, potem pa je prehitel vse Sinoči se je na stadionu ((Prvi maj» zaključilo notranje prvenstvo «Bora» v odbojki Naslov društvenega prvaka so osvojili odbojkarji Skamperla A, ki so v finalnem srečanju odpravili moštvo Dijaškega doma z 2:0, potem ko so v predtekmovanju premagali z enakim rezultatom tudi Goričane. Tudi med ženskami so osvojile prvo mesto igralke Skamperla. K tekmovanju se bomo še povrnili. Tehnični izidi: Finalna tekma za prvo mesto: Škamperle A-Dijaški dom 2:0 (16:14, 15:12) Škamperle A - Gorica 2:0 (15:13, 15:11) Finalna ženska tekma: Škamperle-Rod modrega vala 2:0 (15:5, 15:6) VIGNA trst, Ul.Crispi 73 - tel. 90-021 Specializirana delavnica z; popravilo in obnovitev izpuš nih naprav in rezervoarje) AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER vrst — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potom svojih poslovnih enot: Koprska založba «Lipa» (Nadaljevanje s 3. strani) LJUBLJANA, SEŽANA, NOVA GORICA, KOZINA, JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA, ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN NOVI SAD, SUBOTICA Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prireditvah, M ^ organizira organizira v .• ZAGREBŠKI VELESEJEM Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem 14.-23. IV. 1961 Tckstn Proizvodi Široke potrošnje — Prebrana — Pohištvo "j * :o konfekcija — Revija sodobnega oblačenja - TUrlz" gf AdiiAl.nn !.«% Toboilro STOiV 1Č*.1T 18 tl gostinstvo — Medicina ta tehnika — Tehnika varjenja «, .................................■ Avtomatizacija - Strokov« mka merjenja ta urejanja teratura. , jfl- Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreto, Aleja driča, tel. 51-666. _ m SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovoma linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst. New Yorlc. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našeg* AGENZIA MARITTIMA M EDITERRANEA, Via no 4-1, Trsit telefon 24-188 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJF LA GORIZIA^ GORICA • Ul. Duca d’Aosta 68 . Tel. 28-45 • Bl>* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA Pri MADALOSSO v Trstu, Ul. Torre biai)W dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške vogal XXX Ottobr«, VOZlCl® žimnice — originalne PERMAF1.EX — Cene Op tekmovalce Kamato. razen Zensko prvenstvo v odbojki Danes v Gorici AGI - ŠZ BOR Danes zjutraj bo v telovadnici na Trgu Medaglie d’oro v Gorici prvo srečanj« ženskega deželnega prvenstva v odbojki med domačo ekipo Associazione Giovanile Italia-na in gostujočim športnim združenjem Bor iz Trsta. Borove igralke bodo prvič nastopile v Goricj in prav za- prednost je v kratkem nara- imuni umi ............................................................. mu..... Priložnostna misel ob plezalnem tečaju SP D Planinstvo in plezanje Ta je pa lepa! — se bo zdolgočasen ali presenečen znesel nad vestjo povprečni tržaški filister. Kdo pa še danes leze v hribe. Kvečjemu kak norec se gre ubijat v skale, modruje kaka enako razgledana brumna dušica. Kajpak njegovo obzorje ne sega tako daleč, da bi opazil, da so od vseh sto tisočev in milijonov ljudi res kulturnih narodov, ki lezejo na hribe v vseh letnih časih, — ponesrečen i res bele vrane. Medtem Pa ne vidi, da se že itak strašno visok odstotek dnevnih ponesrečencev pod kolesi avtomobilov še vedno grozljivo veča, in da danes sodobna blaznost, pa naj jo imenujemo po Mikula-Letičev-sko kakor koli, emotoritis» ali «avtomobilitis» še vedno b olj na široko kuži, nori in kosi mlado in staro, žensko ali moško, fUlstrsko ali pustolovsko nastrojeno. Učinki te norosti so otipljivi vsak dan bodisi iz črne kronike, ki jasno govor i, koliko zrelih ljudi in dozore- vajoče mladine dnevno izkr-t vavi na cestah. Toda kdor ne pozna življenja od blizu, ne ve kakšne so posledice te socialne pijanosti v družinskih financah, v medsebojnem družinskem življenju, v duševni neuravnovešenosti mladine. In ravno ta socialna pijanost, prava priučena psihoza, ki prevzema mladino po vzgledu ulice, časopisa, radia, celo šole, socialne sredine je najhujše zlo. Ta vrtoglavi vzgled z desne in z leve, jemlje mladini in ljudem nasploh že vsako možnost premisleka, trezne, samostojne pameti. Ljudje postajajo avtomatične lutke, ki jih ta norost vodi v smrt na cesto, enako kot nešteto drugih socialnih pijanosti, ki so danes «moderne». V tej moderni, vedno večji živčni napetosti teh pijanih norosti, je končno mladina v duši do smrti zdolgočasena v svoji brezciljnosti. Za vsem tem pa je velika odgovornost staršev, šole, vzgojiteljev... Značilno je ,da pri velikih, resnično kulturnih narodih — pravim resnično kulturnih narodih, kajti milijonska proizvodnja avtomobilov na tekočem traku in poulično modno poziranje ter plesni ekshibicionizem še zdaleč ne pomenijo kulture — odstotek take živčno uničene mladine še zdaleč ni tako visok kot je pri nas. Jedro mladine ostaja zdravo z vsemi mogočimi kulturnimi, športnimi prizadevanji in tekmovanjem v napredku. In med temi zanimanji, na pol kulturnimi, na pol športnimi razvedrili je planinstvo z vsemi svojimi vrhunskimi panogami, smučanje, plezanje itd. še vedno in bo ostalo na enem prvih mest. Zdravje in živce blažeči vpliv mogočne gorske narave, blagodejni telesni napor in vedno nov svet z novimi problemi, ki vzgajajo k treznemu premisleku in pogumnemu, res kulturnemu stremljenju. To so velike vzgojne vrednote, ki jih nudi planinstvo in plezanje kot najvišja naponska parabola ter vodijo res kulturne vzgojitelje, da mladino navajajo v svežo in zdravo naravo. Toda oni tradicionalni bav-bav pred plezanjem po skalah... Tudi ta hudič še zdaleč ni tako črn, oz. sploh ni črn kot ga slikajo tisti ki ga ne poznajo. Kakor povsod se tudi v gorah, posebno pri plezanju zgodijo nesreče le po neprevidnosti neizkušenih, ki planin ne poznajo, ki se spontano, brez premisleka zaletavajo. Zato pa je potrebna šola, izkušnja in trezen premislek, ki zna danes že s tolikšnimi sredstvi tve ganje znižati skoro na nič. Le bele vrane so taki plezal ci, ki se spuste v tveganje težavnostne šeste stopnje, kjer pa je tudi največja nevarnost nepreračunljivih elementarnih prirodnih nezgod. Zato je upravičeno pričakovati, da trezni starši in zreli mladeniči tudi pri nas ne bodo oklevali, da se lotijo te ga plemenitega udejstvovanja Z. J. značilnosti te velike knjige in prav tako velike literature kot medicinske znanosti v teh bitnih vrednotah: nepopustljiva, brez- obzirna iskrenost, epska širina in osebna zanosnost razvejevanju fabule, vseskozi rastoč optimizem, zlasti pa — skoraj kot nujen rezultat tradicije francoske književnosti od humanistov naprej — neprecenljiva človečnost, človečnost za vsako ceno. Skratka: knjiga, ki naj bi jo prečital sleherni bralec. Ne le zato, ker je prevedena že skoraj v jezike vseh narodov, ampak zato, ker odkriva asedmo tenčicos pred obrazom zdravnika, ki je lahko velik, ker je najprej človek, in ki je lahko neznaten, ker je samo zdravnik. Založba «Lipa» si je z izdajo tega monumentalnega dela zagotovila perspektivne simpatije svojih bralcev in za tokrat utrdila ugled svojega knjižnega programa. Želimo si, da bi v tej smeri delovala še za naprej. «»----------------- Izvrstni učenec (Nadaljevanje s 3. strani) violinista Dejana Bravničarja v Beogradu in lahko re čemo, da je osvojil beograjske obiskovalce koncertov Triindvajsetletni Dejan Brav ničar ne obvlada samo v popolnosti vse tehnične in stilsko izrazujoče predpogoje za visok nivo violinskega muziciranja, temveč je tudi u-metnik, ki lahko hitro vzpostavi neposreden stik s poslušalci. V tem ne uspeva s koncesijami okusu, temveč z jasnostjo izražanja muzikalnih idej, ki jih interpretira z reliefnim, izčrpnim in izdelanim predstavljanjem vsebine v enotnosti in raznovrstnosti tega pojma: neo- porečno čisto gradi arhitekturo skladnih muzikalnih oblik; izredno plastično razdvaja tiste vsebinske sfere, ki jih ni mogoče označiti v notnem tekstu. Po tem kar smo na tem violinskem koncertu slišali, lahko brez dvoma rečemo, da smo v Dejanu Bravničarju dobili izvrstnega violinista)). Zelo važno V NEDELJO 12. MARCA 1961 JE BILA ODPRTA ZA JAVNOST NAJLEPSA IN NAJBOLJ POPOtS* V VSEJ ITALIJI RAZSTAVLJENI SO NAJBOLJŠI VZORCI PROIZVODNJE ZERIAL-DOMAČE-INOZEMSKA VSTOP JE PROST IN SE OBISKOVALEC LAHKO PO SVOJI KRETA, OGLEDUJE IN SODI. V0l^ VAŽNOs OSREDOTOČENJE PROIZVODNJE IN PRODAJE OMOGOČA, DA KO PRODAJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH V DEŽELI. OBIŠČITE Našli boste prekrasen kompleks. Neverjetno izbiro. 5.000 kvadratnih metrov razstave. 1 kilometer poti. 4 dvigala in zagotovljen parkirni prostor. Filobusi: 11 - 18 - 19 - 20 - 21. V tednu otvoritve od 12- °^eje t. m. je razstava odprta v čih urah: , urf med tednom: od 8.30 do in od 14. do -1 ob nedeljah in praznikih: ure od 9.30 do *>■ urc in od 16. d° * v Nato bo razstava ostala 0 P običajnih urah. m ZERIAl Ulica Settefontane 62 '*c ■ in h ih,-, i"« v S VEN FLEURON ...................... VOLČJA JAMA *«»••••••••••••• Oba volkova, ki sta zdaj z njo vred sedela v jami, je prav gotovo mučil pošten glad, ki sta ga morala potešiti, saj sta zaradi njega tvegala pot preko tankega jezerskega ledu. Toda padec v jamo, občutek, da sta bila na usoden način prevarana, in instinktivna gotovost, da ni več rešitve — vse to jima je pregnalo lakoto in tako uničilo njun pohlep, da je strahopetnost prevladova-la. Le renčala sta in kazala zobe, ko se je njuna ječa tako pomnožila še za enega jetnika. Uboga ženica je obsedela sključena, na pol nezavestna tam, kamor je padla. Tisoč misli in podob ji je šlo »kozi možgane. Dogodki, do- življaji — že davno pozabljeni, so zdaj nenadoma oživeli. Spomnila se je, kako je često neki zajec plezal skozi luknjo v ograji očetove hiše in kako je prežala nanj potem, ko je njena mati postala vdova: legla je poleg ograje in se vrgla na živalico, komaj se je zrinila skozi luknjo jo je prijela za uhlje in se valjala z njo po snegu, medtem ko je zajec z zadnjimi nogami toikel okrog sebe in spuščal piskajoče glasove. Hotela je zajca ujeti za mater. To bi bila dobra, redka pečenka, odkar ni bilo v hiši nobenega moškega. «Toda zajec je vendar pobegnil!« je zdaj zaklicala V zmedenosti. To se ji je zdelo kot tolažba v groznem položaju. Zdaj sta jo zveri gotovo enako poželjivo gledali kot ona takrat zajčka. V jami"je vladala popolna tišina, prav tako, kot če jastreb lebdi nad vršički gozda in se skrijejo vse ptice. Tudi ona se je skrila, zlezla vedno bolj sama vase, vendar je bila tako omotična da bi kaj lahko zaspala. Toda sveženj drv, ki se je med padcem pomaknil in jo je ves zbadal okrog ušes in vratu, je pregnal privide in skrbel za to, da jc ostala budna. Odvezala si je breme in opazila, da je smrad po zvereh, ki jo je sprva hotel zadušiti, uhajal zdaj sko-zi luknjo v stropu ki jo je naredila pri svojem padcu. Zato pa je prodrl k njej v kot, kjer se je stisnila na kamen, ki je pri kopanju jame ostal v njej, tu in tam duh po hladni noči, pomešan z duhom po smrekovih vejah, ki so pokrivale zahrbtno jamo. Ta vonj po smrekah, ki ji je bil znan in ljub ves čas njenega življe- nja, je globoko vdihovala, kot bi bil pozdrav od starega, zvestega prijatelja. Ta duh je imel takšen vpliv nanjo, da je zopet prišla k sebi in si lahko rekla, da ji bo le malo pomagalo, če se bo predajala okupu, temveč da mora trdno verovati v odrešenje. Toda najprej — to ji je bilo jasno — sl mora sama pomagati in se z lastnimi silami braniti, pri čemer ji bo lahko največ pomagala sekira, če jo bo uporabljala proti zverem s prav takšno vnemo kot prej pri sekanju vej. Gozd ji je vse življenje bil dom, njemu je iztrgala zemljo za krompirjeve njive, v njem sta našli hrane njeni kozi in iz njega je dobivala les, kadarkoli ga je potrebovala. Seveda — sekira! To je bilo najbolje! Toda tedaj se ji je ustavilo srce: moj bog — sekira! Saj je sploh ni vzela s seboj, ko si je nalagala les. Jasno jo je videla zasajeno na drevesnem panju, da bi pozneje ne zgrešila prostora. Na drugi strani jame je slišala capljati oba volka, molče, negotovo in vendar tako grozljivo. Odkritje, da je popolnoma brez obrambe, jo je skoro oropalo vsega poguma. Gole pesti — da, u-bogega zajca se je z njimi lahko obranila — toda proti volčjim krempljem in čekanom bo morala podleči. Groza se je je polastila, če je le pomislila, da bi morala seči po njima. Oh, ne, ne, ona ni bila otrok gozda tako kot oba volkova, ki se znata posluževati vseh čutov, kože in udov. Znala je samo razmišljati in če je hotela, da popolnoma ne izgubi igre, je to pomenilo, da mora ostati ves čas prisebna. Z njo je zdrsnil pri padcu v jamo tudi močan kol in zdaj stal poševno pred njo. Zgrabila ga je. Z udarcem ga je prelomila na pol in je tako dobila kij. Neverjetne, kako ji je to okrepilo pogum, čeprav ji je srce trepetalo in so se ji tresla kolena. Prav nobenega pojma ni imela, kako malo teh svojih junaških naporov je potrebovala. Popolnoma na drugem koncu jame sta se namreč stiskala njena dva sojetnika. Divjost svobodnih je padla od njiju in s tem tudi veselje do napada. Medtem ju je komaj še lahko razločevala. Tema ju je požrla. Le njuno premikanje, vlačenje nog in sopihanje, ki je vedno znova prekinjalo tišino, je izdajalo njuno prisotnost. Hladna, zvezdnata noč: Molčeč, zdaj popolnoma zasnežen gozd! Poznala je razpoloženje takšne noči v gozdu, svetlikanje snega in neresničnih mesečevih senc — vse to je še bolj poglabljalo molčanje zimske pokrajine. Ali se ni pogosto dogajalo, da je takrat, ko je zvečer zapirala vrata svoje hišice, postala za hip in poslušala, kot da bi čakala, da bo kje kakšen glas prekinil tišino... krik sove, pasji lajež, tuljenje volkov? In zdaj, v tej noči... premagana od usode in vržena volkovom v plen, moj bog, kakšna nesreča! Ponovno se je zgiudila v svojem kotu, premagana od utrujenosti in trepetajoča v mokrih oblačilih ter za nekaj minut zaspala. Bil je zimski večer pri starem gozdarju... popolnoma jasno je stala slika pred rjo. Mraz, prav pošten zimski mraz je bil. Na snegu, obsijanem z mesečino, je ležala modrikasta megla in les v stenah je na kratko in jasno pokal. Toda v hiši je bilo prijetno toplo. Nenadoma je iz gozda prišlo votlo tuljenje. Molk, in potem kot odgovor še enkrat, tokrat dolgo, zategnjeno. Bilo jo ogabno. Nadgozdar se je dolgp o-botavljal. Zapregel je sani, hotela sta gozdu izvabiti nekaj teh muzikantov. Ko-čijaž — ta je bila takrat ona — je klečal tedaj spredaj na saneh in zadaj sta vlekla na vrvi za seboj velik šop sena. Nanj je pazil njen gospodar. Takoj sta zavila po poti proti jezeru. Čudno volk je na zaledeneli ploskvi najmanj boječ, kajti tam ima dovolj prostora okrog sebe. To je vedel tudi stari lovec na volkove, kateremu je bil sicer lov z goniči ljubši. Lajal je kot pes, krulil kot prašič — in tako vendarle ujel svojega volka. Tedaj se je z krikom zbudila in zdrznila: šop dlak z volčjega rtpa ji je šel čez obraz. Ali bosta postali zdaj nasilni, zverini? Udarila je s kijem okrog sebe in zopet slišala drsanje in sopenje na oni strani, tesno drugo ob drugem. Zazdelo se ji je, da se svetlika jutro. Morala je torej dolgo spati. In res! Kmalu je lahko razločevala zobe, če sta volkova tam preko odprla gobca, in odpirala sta ju pogosto, ker sta se očitno pričela kregati. Nenadoma je prijel obe zverini tam preko grozen nemir, tekala sta po jami sem in tja ter skakala po stenah... Dan je napočil in mladi ljudje na kmetiji so opazili, da Stine ni bilo. Poslali so hlapca s psom k njej. Ko je ta našel njeno kočo prazno, je poskušal najti njene sledove, vendar se je moral zahvaliti predvsem psu, da je pri tem uspel. Nekaj trenutkov (j, ,(ji prispel do oadi fl(j čar, kateremu j® ,jo J' teka skoro raZ ic0 ^ A. in sporočil dijo v volčji Ja t 9 nega Volčjega jCr)ic.,l' ka in ena sta™vjo, /' zdar se je L $ nožem in Pušk°nagl^,( J vil na pot. V $o,\f smučarske Pal'C.j r. hrale za njim> JTifjj 'V '. ko gričkov mo „ p ter povsod, , t f i ■----1 dašll K-tfl,At>. kazal, spL K je naravnost ,,fi X _ 1 ,rrV K.,. če, vrgel vrV jamo in jo p°uiid "V e -ncl .1 naj položi vrv yeJ j, A po kratki stvici jo je me. Bil je čeden^, in ona stara, na ženica t ‘ to**.« l čim obrazom je brez po- . ljubil, tako sto storil n)®n, sc Z volkovi P ukvarjal. (K 0