142
Nekaj od pridelovanja turšice v Ribniški
okolici na Dolenskim.
Pri velikim zboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani v letu 1843 so častitljivi gosp. Jožef IIu deš nekoliko stokov Ribniške turšice na oojed postavili 5 in pri ti priložnosti zbranim udam na znanje dali 5 kako se Ribničanje z njo obnašajo , rekoč:
„Že davnej vemo v Ribniški okolici, kako veliko pridelka turšiea od druziga žita donese ? in jo za koninam med vsimi poljskimi pridelki nar bolj obrajtamo. Od tega se lahko sleherni človek sam prepriča, če le mesca Kozoperska v Ribniško sosesko pride, in ondi nektere vasi obhodi; povsod bo vidil okoli kmetiških hiš toliko turščinih stokov obešenih sušiti se,  de jih je veselje viditi.
Akoravno zavoljo preojstriga podnebja ajde ne sejemo, se vender le malokdaj primeri, de bi v teh krajih turšiea ne dozorila. Zato jo pa tudi zgo-dej, in če je le mogoče, že proti koncu Mali-travna, nar raji pa okoli sv. Jurja, sejemo.
Iz ravno tega vzroka, ker visoka turšiea z dolgimi stoki, ki jo v gorkejih krajih po Dolenskim, Hrovaškim in spodnjim Štajarskim sploh sadijo, tukaj ne dozori, sejejo Ribničanje bolj zgodno sorto, ktera, akoravno ni tako dolgih stokov, jih vender po več prav lepih zadela: rodi skorej ravno tako, kakor visoka turšiea, in zasluži, de bi se je kmetovavci bolj visocih in merzlih krajev sploh poprijeli.
Turšici dajo pri nas vselej dobro, močno zemljo , to je tako, kakoršna pšenici služi, ako le ni prem okra; nekteri jo sejejo na preorano deteljše, nekteri pa več let poredama na ravno tisto njivo, samo de je vsako leto dobro pognojena. Oboje ravnanje ji prav dobro tekne, in večidel se nam prav dobro obnaša.
Sadijo jo v poversti skopane jamice, in kmalo po tem , ko viin pride, jo oplevejo in z matiko okopajo ; ravno pri ti priliki tudi fižol med turščine verste sadijo.
Čez 14 dni jo vdrugič oplevejo in okopljejo, in kader so steblica do poldruziga čevlja visoko zrastle, jo osipavajo (osujejo") in sicer \iši^ ko jo morejo, zato, de je pozneji veter tako lahko polomiti in na tla pometati ne more. Vse te dela opravijo pri malih kmetijah z rokami, ker nimajo ne sejavne ali sadivne mašine, ne osipavniga drevesa.
Okoli Ribnice dozori turšiea po navadi v drugi polovici K i m o v ca, v bolj merzlih letinah pa večkrat clo v mescu Kozopersku.
V dobrih letinah pridelujejo Ribničanje po 80 mernikov turšice na oralu dobre zemlje; zraven tega pa tudi 20 do 28 mernikov fižola."
Nekaj semena Ribniške turšice so gosp. Ilu-
deš pred nekimi letmi gosp. Dolšajnu, c. k. poštarju v Logatcu, poslali, ki jo tudi poterdijo, in pravijo, de se tam bolj ponaša, kot navadna domača turšiea,  in de jo Logatčanje sploh prav obrajtajo.