POEZIJA
Jože Snoj
Posvetila
plod
za Lino
rastoči mesec, drobcena lunica
v meščevem mleku dekla Gospodova
na niti ne-biti
sad j&blanov za ozkimi vrati na prepišju svetov
vate se včrvil iz brezčasja v čas
je petrogelni Jahve sedemstebrni Bog
rastoča luna iznad sedmero zvezd ziblje mesec za ta votli
svet
mesec, meseček človeški otrok rojen boš, luč bogo-metrična, pred še ožji izhod
človek
ko mu sonce izsesa
vse rdeče-
bele
končiče
in glas razčeše v trave in rože za mravlje in čebele
ko ga prst s6dnji kot nepovabljeno pričo odslovi s poslednje sodbe zašumi,
ugasnjeni spekter, za v-
etrom neslišne godbe
jagnje v volčji koži križ božji, joj, križ božji
pes
v očeh iz gumbov z jantarske naveze
ki ti našil jih je na dušo novi bog ko je izumil šilo brez pameti modrost razsodnost brez namere
obraz vladarja grb nad pokrajino ki se raz njega odčitava mežikanje
analfabetskega čuvaja
ti lepotica zver z omamno kačjo hojo žensk, ti pes
ti prvi
ki, poklicanemu po imenu,
se biti zvest ti v zavest še zdaj godi
edini drug iz gole pradavnine ki v njej na ukrojeni čas še zdaj sneži
in ki pritekaš mi na žvižg nazaj od tam in včs
kako bi svojo umno in razsodno glavo
ti pol6žil na koleno in pod dlanjo zatisnil v spokoj oči
grob
tu
ko te zdani in tu
ko te znoči ko te m6či in ko te žge v vse-samoti
tu
v tem pobočju in tej izravnani travi pred temi snetimi vrati navpik in na-vznik
s temi bedečimi ptiči
v vse-
gluhoti
nič več
več kot nič-
več
biti
prerok
Tinetu Hribarju
v gluhoti, tej kužni bolezni hrupa,
na pčlti rdeče-
lično
belih
stigma svčta iz tišine
iz obupa
bitja ne-biti
iz brezdanje kajnovine in prosi:
Oče, naj gre mimo mene ta kelih, a se t6či vanj in se daje piti
o ne-
izpolnjenina biti ljubezni
sveto
Spomenki Hribar
riba po morju plava,
riba Faronika
na zemlji pokopava
brata
Antigona
na hrbtu nosi zemljo riba Faronika ne sprejme bratov zemlja,
sprejme Antigono
obrne se na hrbet riba Faronika zasveti ribji trebuh se v siju Svetega
spregovorijo slepi mutci spregledajo plameni v morju groze sežgd Antigono
pesnik
Nikotu Grafenauerju
ti, ki (se) kličeš in ti
ki (v sebi) odmevaš
ti, ki (se in vse) poimenuješ
in ti ki (se in vse)
razodevaš
kako smrti daješ živeti!
tebi, ki ti (in si) odgovarja tebi, ki ti (in sebi) odmeva tebi, ki se (s seboj) poimenuje ki se s teboj raz-skriva
in v tebi ne-najdeva
kako ti iz molka daje govoriti!
ti šarenica čudežnega vsega zenica,
ki ji je dano zgolj čuditi se in zreti in ki (se) iz nje on gleda
on pred, ti več-beseda