V tem letu mine 200 let, kar je bil sv. Ivan Nepomuk proglašcn za svetnika (1729). Kot spomin te 2001etnice bode v Pragi v prvi polovici meseca majnika posvečena stolna cerkev sv. Vida na Hradčanih, ki je s kraljevim gradom vred prenovljena po načrtu arhitekta Slovenca prof. Jožefa Plečnik. V veličastni stolnici je še sedaj videti krasni grobni spomenik, kjer so v dragoceni rakvi shranjeni ostanki sv. Janeza Nepomučena. Želeti je in je tudi skrajna polreba, da se velika cerkev sv. Janeza pri Marenbergu dostojno prenovi do 2001etnice njene postavitve (1735 do 1935). Nekaj zgodovine: Leta 1729 je postavil premožni kmet Marko Gerold na svojem posestvu na vrtu hriba, Suhi vrh imenovanega, v čast sv. Janezu zaprto kapelo za sto ljudi. Ker je kmalu postala premajhna vsled vedno večjega števila romarjev, so jo podrli in namesto nje postavili sedanjo cerkev. 4. majnika 1735 jo je posvetil lavantinski škof grof Attems iz Št. Andraža; mudil se je tukaj dva dni, prvi dan je bilo posvečenje cerkve, drugi dan birma istotam, birmancev je bilo 2777. Isto leto je prišlo okoli 20.000 romarjev. Kakor so prihajali darovi, tako se je tudi cerkvena oprava spopolnjevala. Največji dobrotnik jc bil marenberški samostan, brez njega bi se cerkev v tej velikosti ne bila nikoli postavila. Poleg sedanje cerkvene hiše je stala posebna duhovska hiša, cerkev je imela svoja posestva, v Marenbergu travnik in gozd, pri Mariboru vinograd. Odkup tega se je obrnil v dobro marenberškemu župniku. Leta 1756 so naročili iz Celovca štiri krasne bronaste zvonove, pripeljali so jih po Dravi, veliki je tehtal 2225 kg. Skladno zvonjenje je bilo predmet splošnega občudovanja in pohvale. Vojska je zvonove leta 1916 vzela. Pred leti je slovelo lepo petje v tej cerkvi. Nekdaj so se tukaj že na predvečer goda sv. Janeza z^irali v velikem številu romarji, Slovenci in Nemci. — Notranjščina cerkve je, kar vsak obis- kovalec prizna, lepa, motijo le številnl papirnati venci, kar je pač kmečki okus. Če prideš zvečer 15. maja na hrib, se bodeš, vstopivši v cerkev, čudil, kako je osnažena in ovenčana, čudil se boš njeni prostornosti, dolgosti, širokosti, visokosti, njenim krepkim zidovom in lepi razsvetljavi. Dolgost njena znaša 40 m, širokost 16 m, notranja višina do stropa 10 m. Ima tri ladje in je, kakor rečeno, jako svetla. Tega žal v mnogih cerkvah ni, zlasti tam, kjer so slikana ali barvana okna. Zunanjščina je pa zelo zanemarjena, zlasti je oblika zvonikove strehe neprimerna, je to samo zasilna streha po požaru. Leta 1910 je kipar Ivan Cesar iz Mozirja prav lepo prenovil veliki oltar, ki je posnetek marmorja z bogatim pozlačenjem, med svetovno vojno so razni darovalci pripomogli, da se je ruaročilo iz Dunaja rnnogo lepe cerkvene oprave. Drugo čaka na dobra verna srca. — Od leta 1913 do leta 1919 je bil Sv. Janez središče izobraževalnega dela. Francoski učenjak Jurij Claude za« stopa mnenje, da vsebuje slana morska voda precej zlata. Pridelovanje zlata iz morske vode bi pa stalo več, nego bi bil vreden na ta način pridobljen zlati zaklad. Claude je resnega mnenja, da je na svetu jezero — oziroma morje — ki j6 neizmerno bogato na raznih dragocenih tvarinah, kojih pridelava bi se izplačala in to predvsem zlata. To izredno jezero je Mrtvo morje v Sveti deželi, kojega vsebina soli je 40krat tako velika kakor v vseh drugih Oceanih na svetu. Leta 1927 je opozoril Claude francoskega ministrskega predsednika Poincareja, naj bi zastavila Francija svoje moči, da si pridobi pokrovitelistvo nad Palestino, kojega imajo sedaj Angleži. Ako bi držali Francozi roko nad svetimi krajl, bi se lahko lotili dviganja zlatega zaklada iz Mrtvega morja, kjer je 20krat toliko zlata nego v vseh drugih' tnorjih na svetu. V vsakem kubičnem metru vode iz Mrtvega morja je zlata za 24 Din. Okroglo vzeto znaša vsebina celega Mrtvega morja 130 kubi.nih ki- fometrov, njegov zlati zaklad je prece njen na 2960 milijard Din. Tekom 1 let bi se lahko pridobila ena tretjina ?,aklada zlata za 960 milijard Din. Pridobivanje zlata iz Mrtvega morja bi bilo tem lažje, ker leži to ogromno jezero 395 m nižje nego je morska viši na. Iz Mrtvega morja bi izkopali kana: v pravo morje in vodni tok v kanalu b nudil dovolj moči za pogon strojev, k bi izpirali zlato. Kdo ae bo lotil v Mrt vem morju takozvanega zlatega zakla da, še ni znano. u Vodja nemške zračne ladje dr. Eckener je prvotno razglasil, da bo nastopil drugi polet preko krajev krog Sredozemskcga morja že 20. aprila. Vreme in posebno še vetrovi v višjih zračnit legah so bili tako nevarni in neugodni da je upal zrakoplov na pot iz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru še le 22. aprila v pondeljek ob pol dveh popoldne. »Zeppelin« je tokrat krenil iz pristanišča proti Franciji in je bil ob 9. uri zveeer nad francoskim mestom Bordeaux. Iz Francije je krenil proti Španiji, kjer je naletel na izredno jasno ter toplo vreme. Posebno navdušeno so sprejeli zrakoplov, ko se je prikazal nad španskim glavnim mestom Madrid. Spustil se je nizko nad mesto in vrgel pošto. Španska Ietala so sfrčala V višine v znak priznanja in pozdrava »Zeppelinu«. Iz Španije je zavila ladja ob afriško obal. Afrikanci in to domačini se niso mogli načuditi zrakoplovu, katerega so videli prvič. Iz Afrike je zakrožil »Zeppelin« nazaj proti Friedrichshafenu preko San Rema in Nizze. Pristan Friedriclishafen je bil dosežen po 57urni neprestani vožnji 25. aprila ob 11. uri v noči. Prvič je tokrat pristal »Zeppelin« v nočni uri. Cela vožnja je potekla dobro in na občo zadovoljnost vseh potnikov, ki so posebno hvalili varnost zrakoplova in izvrstno prehrano. Prvotno je bilo razglašeno, da bomo pri tokratnem poletu videli »Zeppe lina« tudi nad Sloveniio, a se to žalibog ni zgodilo radi slabega vremena, Ki tlači in mrcvari naše kraje že celi april z malenkostnimi izjemami. Sedajni francoski Poincarejevi vladi Be je posrečilo po dolgem boju v skupBčini izvojevati dovoljenje nokaterim misi)onskim drxižbam, dase lahko v domovini slobodno gibljejo in skrbijo za naraščaj. V Franciji so bile radi zloglasnega »Combes-zakona prepovedane več Iet vse cerkvene družbe in redi. Stanje francoskih članov raznih samostanov je znašalo pred Combes postavo 75%, po le 49%. Francoski tokratni opoziciji (radikalom in socijalnim demokratom) je bilo dobro znano plodonosno delovanje francoskih misijonskih družb v inoEemstvu na nepregledVio korist Fran- cije; a kljub temu se je upirala z vsemi močmi dovoljenju istih doma' v — Franeiji. Eden od voditeljev radikalov je rekel pred kratkem: »Dancs dovolimo belim bratom šole v Afriki; jutri bo že izročena cela pokrajina našemu najbolj temnemu sovražniku —¦ jezuitom.« Jezusovo družbo je francoska opozicija napadaia in jo še napada in se je boji najbolj. Kadarkoli danes gromijo voditelji opozicije v parlamentu proti cerkvi in duhovščini, mislijo vsikdar na jezuite. Akoravno s tokratnim omiljenjem proticerkvencga zakona niso prejeli jczuiti nobene ugodaosti ali ve- jezuitje na vseh misijonskih postajah: zvezdarne, vremenska opazovallSča^ zavode za merjenje neznanih krajev,; magnetizma in radijo-postaje. Vas francoske radijo postaje na Kitajakenof so pod vodstvom očeta jezuita Froc. Tako se glasi na kratko izjava vodltelja francoskih jezutiskih misijonof na Kitajskem p. Giberta, ki pa prebiva' stalno v Parizu. Iz ravnokar označenega delovanja francoskih jezuitov, pravi poroeevalec: dxmaiskega dnevnika, uvidim, da sa rajši pustita francoski zunanji minister Briand in predsednik Poincare —zmerjati za na,zadniaka, kakor bi pa čje prostosti v domovini, so ravno ta red opozieijonalci z vso besnostjo na-Iianad vse kulturno delovanje V n«,.r,,ini franccskih cerkvenih družb ii padali pri vsakem govoru v narodni skupščini. Pri vseli napadih pa je po celi Franciji dobro znano, da delujejo tisočkrat izgnani in prokleti jezuiti sicer na tihem, a tem pridnejše, akoravno nc srne jo v javnost. Poroeevalec dunajskega liberalnsga dnevnika je obiskal te dni v Parizu vo- ditelja jezuitskih kitajskih. misijonov očeta Giberta. < Častiti bradati menih šc za uadaljc trdovratno onemogočeva- raznih in redov. Ako razširjajo cerkvene družbe mofi in slavo francoske kulture po vseh delih sveta, zakaj bi je pa doma na Francoskem ne! Posefo&esM prekooeeasskega parnika. Diie 18. julija bo nastopil prvo prckooceansko vožnjo parnik »Bremen«, ki vil, da se nove francoake proticerkvene olajšave nikakor ne tičejo jezuitov. — Francosko zxxnanje ministrstvo še danes razglaša in povdarja: »Vi jezuitje ste dobri za izvoz; vendar doma nn naj demo nobenc potrebe za Vašc delovanje.« — In tako se tudi resnično goiii: >Jezuitski misijoni v inozemstvu uži,rajo pokroviteljstvo francoskega zunanjega ministra. Voditelje misijonskih postaj francoska vlada uradno in avno hvali ter jih odlikuje. Na Kitajskem in po Sibiriji iim prepušča celotni pouk ondotnih Francozov in franvoskih podanikov; v Franeiji sami so pa vse jezuitske šole najstrožje zaprte. Ravno isti, ki v tujem delujočo Jezusovo družbo hvalijo in priznavajo njono kulturno delo, jo doma zmerjajo za dvorezne in hinavske jezuite.« Po zadnji statistiki vzdržujejo fran- coski jezuitje med neverniki 2200 mi- sijonarjev in stcer: 1422 duhovnikov, drugi so xičitelji ter bratje iz vseh mo- :očih narodnosti, ki so pa vsi franco- ki državljani. Pravih Francozov je le 069. Po izjavi zgoraj ornenjenega p. Gi- berta je število francoskih jezuitskih misiionarjev še veliko premajhno. Preci vsem primanjkuje naraščaja iz ''rancije; akoravno delujejo ravno je- uitje med neverniki kot pijonirji fran oske kulture. Na otoku Madagaskar (ob vzhodni ifriški obali, kjer je najbolj razširjena nalarija) vzdržujejo francoski jezuitje sno šolo in en kolegij z 2476 učenci. Na ¦rednji jezuitski šoli v Borabaju v Iniji se šola 3000 dijakov. V mestu Beiut (severno od svete dežele) so francoke jezuitske ljudske, srednje in visoke ole. Najbolj znamenita in že 25 let obstoeča jezuitska visoka šola ]e v Šanghau na Kitajskem. 251etnico je slavil ta :avod ob navzo^nosti francoskega kon ula. Razven šol pa vzdržujejo francoski je last sevcronemškega Lloyda in ga dogotavljajo y nemški ladjedelnici v je takoj izja-11 Bremenu. Morski velikan tehta 46.000 ton in bo največji in najhitrejši parnik Stroji proizvajajo 100.000 konjskiji sii in ladjo bodo gonili štiri vijaki iz 'brona, od kateiih tehta vsak po 17.000 kg. V vsah prostorili parnika bo žareio 35 tisoč eloktričnih žarnic*in zvonilo ob potrebi 10.000 električnih zvoncev. Ladja je opremljena z motornimi rešilnimi čolni. Posebnost parnika bo letalo. Aeroplan bo sfrčal z ladje 1000 km pred ciljem, da bo izročil ekspresno pošto v pristanišču en dan pred prihodom parnika. Žsas!cl poIkovKik obsojec Smo že poročali, kako je Angležinja Valerija Smith skozi leta vodila za nos ugledno angleško javnost v ulogi polkovnika in voditelja angleških fašistov v Londonu. Slednjič so jo razkrinkali, obtožili in tc dni je bila obsojena na devet mescev ječe, ker je javila v državno matično knjigo napačno svoj spol in ime. Sodba je izredno omiljena, ker sicer določa zakon zaporno kazen 7 let. Ženski oberst je zagrešil zločin, ker se je upisal v državno matico kot moški in poročil z mladim dekletom.