KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 12 (4)
1NDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1. FEBRUARA 1929.
PATENTNI SPIS ST. 5499.
Dr. Friedrich Neuwirth, kemik, Donawitz, Avstrija.
Postopek za čiščenje plinov vseh vrst od žveplovih spojin, vsebovanih v njih. Prijava zdne 27. junija 1927.	Valja od 1. decembra 1927.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 30. junija 1926. (Avstrija.)
Znano je razžvepljevanje žveplo vsebujočih plinov (posebno generatorskih plinov in plinov premogove destilacije) s pomočjo aktivnega ali poroznega, oglja ali koksov. Vsi ti postopki pa imajo nedostatek, da niso ekonomični za obrate, pri kalerih pridejo v poštev velike množine plinov, ki naj se razžveplijo, n.pr. večji obrati za Martin-jeklo, z množinami plinov od preko 50 m3 pro minuto. V teh slučajih jo namreč potrebne množine dobrega poroznega ali aktivnega oglja ali koksov pie-draga.
Našlo pa se je, da se more na tehničko uporabljiv način izvesti razžvepljevanje s pomočjo mlajših rjavih premogov (lignitov), ki so enostaven in cenen materijal. Postopek obstoji v tem, da se skozi ligniten rjavi premog pri običajnih temperaturah vodi plin, ki je bil samo praktično razka-tranjen, pri čemur premog navzame pri obratovalnih poskusih 70 do 90°/° v plinu vsebovanega žvepla.
Temu nepričakovanemu pojavu vsekakor niso vzrok čisti apsorpcijski pojavi, ker je vzprejemnost surovega, vodo vsebujočega, lignitnega rjavega premoga (20 do 30° o H20) za žveplove spojine višja od vzprejemnosti istega premoga po predhodnem osušenju z vodno paro ali ješnimi plini (suhi premog z 10 do 15% HaO) in dosega vzprejemnost tiljnega koksa, dobljenega iz iste vrste premoga. Pri laboratorijskih poskusih so bila n. pr. opazovana sledeča navzetja žvepla iz generatorskega plina:
pri surovem premogu z 20 do 30% H2O navzetje od 100 do 90%, pri suhem premogu z 10 do 15 /o H2O navzetje od 90 do 70%. pri tiljnem koksu iz istega premoga 100 do 90% žveplovih spojin.
Vzrok tega važnega pojava se dosedaj še ni mogel čisto pojasniti, najbrž pa gre tu za katalitično pospešen oksidacijski postopek, ker se iz plina navzeto žveplo po večini taloži na razžvepljevalnem premogu v obliki sulfatov.
Predmetni postopek se od drugih kata-litičnih pri višjih tempetaturah 120 do 1700 delajočih razžvepljevalnih postopkov s pomočjo oglja ob primešavanju zraka ali oksidirajočih plinov k plinu, ki se naj čisti, razlikuje v tem, da tu zadostuje običajna temperatura in se lahko opusti vsakršno primešavanje zraka ali oksibirajočih plinov, tako da je s sigurnostjo isključeno poslabšanje plina, ki sicer more nastati vsled evdntualnega parcijelnega C0-zgo-renia.
Regeneracija premoga, ki je postal neučinkovit ali kojega učinkovitost popušča, se izvrši na zelo enostaven način s samim obdelovanjem z vodo, n. pr. s po-curljevanjem pri normalni temperaturi. Ta postopek se lahko tudi konbinira z že znanimi rf generacijskimi postopki za razžve-pljevalne premoge, kakor z razgrevanjem, presoparjenjem i t. d. Cesto se bo regeneracija tega cenega materijala lahko opustila, ker se mlajši rjavi premog, ki je po sebi reven žvepla, lahko po navzetju žve-
D in S-—
pla še kljub temi uporablja v druge svrhe pri katerih vsebina žvepla ni merodajna, in to še posebno, ker se žveplo večjidel nahaja kot sulfat-žveplo.
Pričakovati je, da bodo iste razžveplje-valne lastnosti pokazale tudi šote.
Primer: Generatorski plin, dobijen iz S-bogatega starejšega rjavega premoga, se vodi s hitrostjo 100 l.na uro pri temperaturi 20° akozi 200 mm visok sloj 600 g. lignitnega surovega rjavega premoga (su-
rovi rjavi premog iz Koflach-a); surovi premog ima vsebino vode 20%. Surovi piin ima S-vsebino povprečno 8 g. pro m3, čisti plin pa povprečno 0.5 g. pro m8.
Patentni zahtev:
Postopek za čiščenje plinov vseh vrst od žveplovih spojin, vsebovanih v njih. označen s tem, da se plini vodijo skozi jeden ali več slojev mladega rjavega premoga (lignita) brez posebnega dodatka.