POTRESNA NEVARNOST SLOVENIJE - PROJEKTNI POSPEŠEK TAL Veličina na karti: projektni pospešek I Povratna doba: 475 let Verjetnost prekoračitve vrednosti na I Vrsta tal: trdna tla (tip tal A po EC8) Kraje na mejah območij je i projektnega pospeška tal. Karta se uporablja skupaj s Tolmačem (avtorji: B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič, J. Atanackov, P. Jamšek Rupnik, M. Čarman, V. Kastelic. A. Gosar) i prostor, Agencij i okolje I ATICO Design ground acceleratic Return period: 475 years EC8 ground type: A (rock • © Ministry of the Environir MORJE i karta: Geodetska uprava Republike Slovenije, Državna pregledna karta Slovenije 1:500.000,2021 ^ ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Earthquakes in 2021 Potresi v letu 2021, letnik 31 Izid: december 2023 Izdajatelj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Miha Lanj šček Uredniški svet Ina Cecic dr. Martina Čarman Matjaž Godec dr. Andrej Gosar mag. Tamara Jesenko Jurij Pahor Tatjana Prosen dr. Gregor Raj h dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Bojan Uran Polona Zupančič Naslovnica: Nova Karta potresne nevarnosti 2021 - projektni pospešek tal. Postopek priprave je opisan v prispevku te publikacije. Cover Page: New Seismic hazard map of Slovenia 2021 - design ground acceleration. The preparation process is described in the contribution of this publication. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 s- arso potresi Kazalo Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cede, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji v letu 2021 Earthquakes in Slovenia in Year 2021..........................................................................5 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji leta 2021 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2021..........................................25 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 The World's Largest Earthquakes in 2021.................................................................30 Izidor Tasič Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 Seismic Network in Slovenia in 2021...........................................................................40 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 Operation of the seismic network of the Republic of Slovenia in 2021........................48 Dogodki v letu 2021 Events in 2021.............................................................................................................58 Objave v letu 2021 Publications in 2021....................................................................................................63 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Carman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje Seismic hazard model of Slovenia and new national design ground acceleration map (2021)..........................................................................................................................65 Priloge...........................................................................................................................I Kazalo 3 s- arso potresi 4 "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cede, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji v letu 2021 Earthquakes in Slovenia in Year 2021 Povzetek Leta 2021 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila 1850 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, 35 od njih je imelo magnitude, večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres v Sloveniji leta 2021, z lokalno magnitudo 3,2, se je zgodil na božično jutro, 25. decembra, ob 7.18 po UTC z nadžariščem v Pomurju, blizu Ljutomera. Največja intenziteta potresa je bila V po evropski potresni lestvici (EMS-98). Prebivalci Slovenije so čutili vsaj 199 lokalnih potresov in 39 bolj oddaljenih (enega z žariščem na Madžarskem, dva v Avstriji, 8 v Italiji in 28 potresov z žariščem na Hrvaškem). Popotresni niz močnega potresa, ki je konec decembra 2020 prizadel hrvaško pokrajino Banijo, se je nadaljeval tudi v leto 2021. Nekatere izmed popotresov so čutili tudi prebivalci Slovenije, najmočneje tistega, ki se je zgodil 6. januarja ob 17.01 po UTC z magnitudo 4,9. Abstract The Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 1850 local earthquakes in 2021. There were 35 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0. The strongest earthquake with its epicentre in Slovenia in 2021, with a local magnitude of 3.2, occurred on Christmas morning, 25 December, at 7:18 UTC in Pomuije near Ljutomer. Its maximum intensity was V EMS-98. The inhabitants of Slovenia felt at least 199 local earthquakes and 39 regional earthquakes (one with the epicentre in Hungary, two in Austria, 8 in Italy and 28 in Croatia). The series of aftershocks of a strong earthquake that hit the Croatian province of Banija at the end of December 2020 continued into 2021. Some of the aftershocks were also felt in Slovenia, the strongest among them occurred on 6 January at 17:01 UTC with a magnitude of 4.9. Uvod V državni mreži potresnih opazovalnic (v nadaljnjem besedilu: DMPO) je leta 2021 delovalo 26 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Tasič, 2023; Vidrih in drugi, 2006). V letu 2021 je DMPO dopolnjevalo 17 dopolnilnih potresnih opazovalnic v različnih časovnih obdobjih, ki so opremljene z raznoliko seizmološko opremo. Dve dopolnilni potresni opazovalnici (opazovalnica na Cesti pri Krškem - CESS in opazovalnica v meteorološki postaji na Lisci - LISS) pa sta opremljeni z enako opremo in neprekinjenim prenosom podatkov kot DMPO (Tasič, 2023). Leta 2021 je južno od Postojne delovala tudi mreža prenosnih potresnih opazovalnic SLO Karst NFO (Šebela in drugi, 2023). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki nekaterih tujih potresnih opazovalnic v okviru osrednje- in vzhodnoevropske seizmološke raziskovalne mreže (CE3RN, 2021). Predvsem podatki z opazovalnic sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun potresnih parametrov potresov, nadžarišča katerih so blizu državne meje. Za spremljanje potresne dejavnosti v Sloveniji je poleg instrumentalnega beleženja potresov pomembno tudi zbiranje podatkov o njihovem učinku na ljudi, predmete, stavbe in naravo, saj tako opredeljujemo intenziteto potresov po naseljih. Ti makroseizmični podatki bi bili Potresi v Sloveniji v letu 2021 5 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci. Maja 2022 je bilo registriranih 4203 aktivnih poročevalcev (957 jih izpolnjuje papirne vprašalnike, 3246 pa spletne vprašalnike). Veseli nas, da njihovo število iz leta v leto narašča. Registriranim poročevalcem smo leta 2021 poslali 13.306 makroseizmičnih spletnih vprašalnikov za 35 potresov; papirnih vprašalnikov tokrat nismo pošiljali. Spletni poročevalci so na naš poziv izpolnili 5342 spletnih vprašalnikov (40 odstotni odziv). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 19.306 izpolnjenih spletnih vprašalnikov iz 8322 naselij, med katerimi je bilo: • 13.157 poročil, da so poročevalci zaznali potres; • 4904 poročil, da poročevalci niso zaznali potresa; • 1245 poročil, ki se niso nanašala na potrese, temveč na rudniški dogodek, razstrelje-vanje, promet, brez podane lokacije idr. Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2021 Leta 2021 smo locirali 1850 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji in bližnji okolici. Sei-zmografi so zapisali tudi 987 umetno povzročenih tresenj tal zaradi razstreljevanja ali rudarske dejavnosti in vsaj petih skalnih podorov. Za 1680 lokalnih potresov (slika 1) smo zbrali dovolj podatkov, torej zapisov z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo nad-žarišča. Če želimo določiti tudi žariščno globino potresa, potrebujemo zapise z vsaj štirih opazovalnic. Za 1677 izmed potresov, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi lokalno magnitudo. Lokalna magnituda (MLV) potresa je določena kot povprečna vrednost posameznih lokalnih magnitud, izračunanih iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. Po podatkih za obdobje 2000-2020 se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 34 potresov z lokalno magnitudo vsaj 2,0. Trije potresi na leto imajo v povprečju lokalno magnitudo vsaj 3,0 (ARSO, 2022). Leta 2021 je imelo 35 potresov lokalno magnitudo vsaj 2,0, od tega so bili trije z magnitudo vsaj 3,0. Torej je bila potresna dejavnost v Sloveniji leta 2021 zelo blizu dolgoletnemu povprečju. 96 odstotkov vseh lociranih potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7 (slika 2). Vsi potresi v Sloveniji in bližnji okolici so imeli žarišča do globine 24 km (slika 3). Leta 2021 so imeli trije potresi z nadžariščem v Sloveniji lokalno magnitudo vsaj 3,0. Prvi, z lokalno magnitudo 3,0, se je zgodil 20. aprila ob 11.03 po UTC (13.03 po lokalnem času) v bližini Dola pri Ljubljani. Drugi, z lokalno magnitudo 3,1, se je zgodil 21. decembra ob 14.44 po UTC (ob 15.44 po lokalnem času) v bližini Novega mesta. Štiri dni pozneje, 25. decembra ob 7.18 po UTC (8.18 po lokalnem času), se je zgodil najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji leta 2021, z lokalno magnitudo 3,2, in sicer v bližini Ljutomera. 6 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Slika 1: Nadžarišča 1680 potresov v Sloveniji in bližnji okolici leta 2021, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa lokalno magnitudo Mlv. Potresi so zrisani kronološko. (Poznejši močnejši potres lahko zakrije morebitne predhodne šibkejše na istem nadžariščnem območju.) Figure 1: Distribution of1680 local earthquake epicentres in 2021, with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude Mlv. The earthquakes are plotted chronologically (subsequent stronger earthquakes may overlap previous weaker ones with the same epicentre). Magnituda = magnitude; Globina = depth V preglednici 1 so osnovni podatki za 105 lokalnih potresov z izračunano magnitudo vsaj 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 79. Poleg teh je navedenih še 120 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici. V preglednici 1 so navedeni tisti, ki so imeli žarišče na Hrvaškem (34), v Italiji (3) oziroma v Avstriji (6), in sicer v neposredni bližini slovenske državne meje. Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas (ura, minuta, sekunda) po UTC (Univerzalni koordinirani čas je mednarodno sprejet standardni čas, ki se uporablja tudi v seizmologiji, da bi se izognili zmedi, zaradi različnih časovnih pasov in poletnega/zimskega časa, ki se uporablja ter velja v različnih delih sveta. Slovenija leži v časovnem pasu UTC+1.00 (poletni čas: UTC+2.00), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), število opazovalnic, ki je zabeležilo potres (nst), lokalna magnituda (Mlv) in največja intenziteta (Imax) po EMS-98 (Grunthal, 1998), ki jo je potres dosegel v Sloveniji. V stolpcu Potresno območje je za večino nadžarišč v Sloveniji napisano ime naselja, ki je Potresi v Sloveniji v letu 2021 7 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (GURS, 2018), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je zunaj slovenskih meja) smo toponim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi (Google Maps, 2022). Ocena intenzitete po naseljih je najprej določena s samodejnim algoritmom na podlagi spletnih vprašalnikov o učinkih potresa. Če je največja samodejna ocena intenzitete večja od IV EMS-98 ali če je taka ocena dežurnega seizmologa, smo ocene intenzitet za vsa naselja, v katerih so zaznali ta potres, tudi ročno preverili. Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (na primer IV-V). Kadar razpoložljivi podatki za neko naselje niso omogočali določiti niti razpona mogočih vrednosti, smo mu pripisali oznako »čutili«. o 10 S. ® 4— J3 O > (D x» E 700 600 500 400 300 200 100 S ARSO potresi 191 št. potresov / No. of earthquakes = 1677 514 538 -264- 98 49 12 7 4 0 »i o HJ> CO >N ro C O 0-3,0 3,1-6,0 6,1-9,0 9,1-12,0 12,1-15,0 15,1-18,0 18,1-21,0 21,1-24,0 24,1-27,0 1 136 1 319 0 27 3 0 ] 108 S ARSO POTRESI 257 369 št. potresov / No. of earthquakes = 1680 461 100 200 300 število potresov / number of earthquakes 400 500 Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2021 v kilometrih Figure 3: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2021 with respect to focal depth (in kilometres). 8 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica 1: Seznam lokalnih potresov leta 2021, ki so imeli lokalno magnitudo vsaj 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta v Sloveniji. V preglednici je tudi 120 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. * - največja intenziteta v Sloveniji Table 1: List of local earthquakes with MLV >1.5 in 2021, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of the earthquakes felt in Slovenia is also provided. Information is included on 120 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which we also calculated the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth. * - maximal intensity in Slovenia datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 1 1 0 6 55,8 45,90 15,64 4 7 0,7 III Mostec 2021 1 1 0 43 44,8 45,92 15,63 4 31 1,5 III-IV Bukošek 2021 1 1 14 43 58,6 46,29 15,28 11 20 1,2 III-IV Konjsko 2021 1 2 0 9 37,8 46,06 14,55 8 25 1,0 III-IV Ljubljana 2021 1 2 5 4 28,9 46,01 13,98 23 23 1,2 IV Rejcov Grič 2021 1 3 13 24 53,1 45,70 14,20 10 23 1,2 III Slovenska vas 2021 1 3 17 11 18,7 45,96 15,22 8 30 1,4 III-IV Zgornje Vodale 2021 1 5 19 48 2,7 46,26 14,33 18 39 1,9 III-IV Okroglo 2021 1 5 23 25 36,6 46,35 15,22 11 26 1,5 IV Loka pri Dobrni 2021 1 7 6 6 19,3 46,31 13,59 7 17 1,1 III-IV Čezsoča 2021 1 9 0 17 1,6 46,12 14,99 3 13 0,4 čutili Šklendrovec 2021 1 9 1 31 58,9 46,08 15,16 9 27 0,9 III-IV Zavrate 2021 1 9 2 9 56,9 46,08 15,16 9 25 0,8 III-IV Zavrate 2021 1 10 5 1 27,8 45,80 15,52 3 4 0,3 III* Sječevac, Hrvaška 2021 1 11 16 31 48,5 46,39 15,05 12 20 1,6 III-IV Šoštanj 2021 1 12 19 18 13,0 45,57 14,37 19 29 1,3 III-IV Snežnik 2021 1 13 12 18 13,1 46,25 13,77 4 13 0,7 čutili Tolminske Ravne 2021 1 17 0 6 21,1 45,67 14,05 9 20 1,1 III-IV Gornje Ležeče 2021 1 21 3 15 16,8 46,03 14,28 10 38 1,8 III-IV Koreno nad Horjulom 2021 1 21 6 11 35,0 45,50 14,33 10 24 1,5 III Fabci 2021 1 22 1 13 10,4 45,95 15,15 11 31 1,4 III Bruna vas 2021 1 28 23 46 55,9 45,70 14,29 13 38 1,4 III Palčje 2021 1 29 6 21 27,8 46,05 14,16 10 51 1,7 IV Račeva 2021 1 29 6 21 31,8 46,04 14,16 9 14 1,7 Račeva 2021 2 2 17 19 36,3 45,90 15,51 3 8 0,6 III Zasap 2021 2 3 1 23 33,1 46,05 14,95 10 28 0,9 III Zglavnica 2021 2 4 18 18 58,7 46,24 15,57 11 22 1,0 čutili Podplat 2021 2 8 17 59 58,2 45,75 15,65 12 29 1,6 Braslovje, Hrvaška Potresi v Sloveniji v letu 2021 9 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 2 8 20 14 35,6 46,04 15,40 11 20 1,2 III Poklek nad Blanco 2021 2 11 14 9 10,9 45,82 14,69 5 19 0,9 IV Podgora 2021 2 11 15 47 49,3 45,80 14,69 3 5 0,3 čutili Velike Poljane 2021 2 12 17 7 10,4 45,64 15,21 7 7 0,8 III Praprot 2021 2 14 16 18 7,2 45,82 15,19 7 10 0,7 III Sevno 2021 2 15 9 4 1,8 46,54 16,45 19 14 1,6 čutili Trimlini 2021 2 15 19 50 29,8 45,88 15,22 0 9 0,4 III-IV Žaloviče 2021 2 16 0 21 6,7 45,88 14,16 15 20 0,9 čutili Kalce 2021 2 21 0 8 5,4 45,88 15,45 5 21 0,9 III Kalce-Naklo 2021 2 21 7 28 3,5 45,81 15,72 7 50 1,7 III* Samobor, Hrvaška 2021 2 23 10 36 33,5 46,09 15,07 11 37 1,8 III-IV Mali Kum 2021 2 23 10 40 15,0 45,92 14,11 9 3 0,7 III Lome 2021 2 26 11 18 12,0 46,30 13,67 9 29 1,4 III Lepena 2021 2 27 3 5 22,1 45,39 15,22 5 60 1,7 IV* Strgari, Hrvaška 2021 3 2 18 19 39,2 45,58 15,24 10 4 0,5 čutili Pavičiči 2021 3 4 20 0 36,9 45,52 15,25 6 9 1,4 III-IV Bojanci 2021 3 7 4 24 44,2 45,54 15,24 3 12 1,0 III-IV Tribuče 2021 3 13 3 46 10,3 46,12 14,87 7 19 0,8 III Laze pri Vačah 2021 3 13 6 26 27,1 45,92 14,83 10 43 1,3 IV Bojanji Vrh 2021 3 14 2 27 14,9 46,46 15,17 13 10 0,9 III Dovže 2021 3 18 0 51 59,1 46,11 14,81 5 18 0,7 III Jesenje 2021 3 19 0 27 42,3 45,98 15,15 14 26 0,9 III Mali Cirnik pri Šentjanžu 2021 3 20 11 26 37,2 45,67 14,18 8 19 1,2 III-IV Velika Pristava 2021 3 21 17 32 53,7 45,76 15,15 16 6 0,7 III Birčna vas 2021 3 27 19 49 8,3 45,39 15,10 16 60 2,1 III-IV* Stubica, Hrvaška 2021 4 2 8 11 28,8 45,57 15,29 4 8 0,7 čutili Griblje 2021 4 6 4 22 43,3 45,66 14,90 4 12 1,1 čutili Željne 2021 4 6 21 58 51,4 45,87 14,84 4 28 1,2 III Fužina 2021 4 9 18 43 55,3 46,39 13,68 11 62 1,8 IV Bavšica 2021 4 9 23 57 44,2 45,92 14,83 12 47 1,4 III Artiža vas 2021 4 10 0 54 34,2 45,87 14,85 8 33 1,2 III Gabrovka pri Zagradcu 2021 4 10 5 55 0,8 46,49 14,35 18 69 2,7 IV* Ferlach (Borovlje), Avstrija 2021 4 11 13 19 12,5 46,09 14,63 10 31 1,4 III Zaboršt pri Dolu 2021 4 19 1 0 16,8 45,66 15,21 12 5 0,1 III-IV Oskoršnica 2021 4 20 11 3 10,0 46,08 14,66 17 81 3,0 V Kleče pri Dolu 10 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 4 20 12 18 29,2 46,08 14,67 14 20 1,1 IV Kleče pri Dolu 2021 4 21 19 23 59,0 46,26 13,78 8 35 1,1 III Tolminske Ravne 2021 4 25 15 21 23,0 46,08 15,15 13 45 1,7 čutili Zavrate 2021 4 27 6 42 19,1 46,27 13,70 8 43 1,6 III Krn 2021 4 27 12 39 6,4 45,84 15,07 7 26 1,2 IV Golobinjek 2021 5 2 19 26 23,2 45,96 14,39 16 61 1,9 III Prevalje pod Krimom 2021 5 2 22 21 46,4 45,96 14,39 17 28 1,2 III Prevalje pod Krimom 2021 5 3 22 57 2,7 46,63 13,87 15 64 2,0 Villach (Beljak), Avstrija 2021 5 4 14 38 33,5 45,99 14,94 12 39 1,6 III Laze pri Gobniku 2021 5 7 3 29 51,7 46,01 14,49 11 79 2,3 IV Črna vas 2021 5 9 2 1 38,3 46,26 14,62 12 43 1,5 III Brezje nad Kamnikom 2021 5 9 23 59 26,9 45,99 13,98 17 27 1,1 II Čekovnik 2021 5 10 19 58 37,7 46,05 15,14 8 20 0,7 II Močilno 2021 5 13 12 13 4,1 45,59 14,39 20 85 2,7 IV Snežnik 2021 5 13 12 14 26,9 45,58 14,38 18 16 1,5 Snežnik 2021 5 13 18 11 23,1 45,61 14,23 16 40 1,2 čutili Podtabor 2021 5 14 17 28 48,2 46,72 15,22 8 36 1,7 IV* Kogl, Avstrija 2021 5 15 23 3 5,5 45,94 14,57 7 10 0,5 III Pijava Gorica 2021 5 18 21 13 14,6 45,98 14,66 7 17 0,6 III Dobje 2021 5 19 23 29 19,2 45,86 15,51 6 29 1,4 III Bušeča vas 2021 5 19 23 29 33,7 45,87 15,53 0 7 1,3 čutili Gorenja Pirošica 2021 5 20 16 44 38,2 46,07 14,66 15 50 1,9 III Kleče pri Dolu 2021 5 21 22 2 3,2 46,01 14,48 8 12 0,9 čutili Črna vas 2021 5 22 6 43 34,2 46,27 13,72 8 59 2,0 III Mahavšček 2021 5 22 9 54 7,2 46,02 14,32 12 18 0,8 II Lesno Brdo 2021 5 25 0 58 2,1 45,51 15,34 5 19 1,4 III Marindol 2021 5 26 20 53 54,3 45,87 15,22 13 44 1,4 III Šmarješke Toplice 2021 5 28 23 2 31,8 46,30 14,95 15 49 1,8 IV Kokarje 2021 5 31 3 6 14,2 46,16 14,36 18 29 1,3 čutili Godešič 2021 6 1 2 39 37,5 46,17 15,03 11 24 0,7 III Planinska vas 2021 6 1 23 50 41,6 45,95 14,87 13 21 0,7 III Grm 2021 6 2 9 35 29,6 45,84 15,13 16 19 1,1 III Daljni Vrh 2021 6 3 16 3 12,1 46,10 15,18 12 43 1,7 III Veliko Širje 2021 6 5 3 36 37,1 45,45 13,93 12 20 0,8 III* Ugrini, Hrvaška 2021 6 11 1 26 26,4 46,02 15,00 7 30 0,9 čutili Prevale Potresi v Sloveniji v letu 2021 11 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 6 14 14 32 26,5 45,51 14,48 16 24 1,8 Klana, Hrvaška 2021 6 15 11 2 30,5 45,51 14,49 17 44 2,2 Klana, Hrvaška 2021 6 16 3 16 51,5 45,61 14,33 11 21 1,6 čutili Koritnice 2021 6 16 15 28 48,4 45,74 15,73 12 35 2,0 III* Gornja Purgarija, Hrvaška 2021 6 29 23 50 50,5 45,83 15,25 12 29 1,1 III-IV Brezje 2021 6 30 8 53 20,5 46,08 15,12 13 48 1,9 IV Čimerno 2021 7 1 10 50 1,9 45,99 13,89 20 50 1,9 Vojsko 2021 7 2 0 4 31,7 45,99 13,89 20 55 1,8 Vojsko 2021 7 2 0 54 37,0 45,99 13,89 18 34 1,6 Vojsko 2021 7 4 6 45 24,3 45,99 13,88 18 24 1,1 III Vojsko 2021 7 12 19 4 48,5 45,91 15,66 4 6 0,8 čutili Mali Obrež 2021 7 13 7 8 9,4 46,09 14,98 15 18 1,0 čutili Konjšica 2021 7 21 19 45 3,1 45,86 14,53 5 13 0,9 III Sekirišče 2021 7 23 2 11 1,7 45,97 14,86 8 48 1,2 III-IV Bukovica 2021 7 27 20 33 4,4 45,87 14,84 6 26 1,0 III Gabrovka pri Zagradcu 2021 7 27 21 54 51,1 46,01 14,66 11 44 1,8 III-IV Selo pri Pancah 2021 7 28 23 57 2,8 46,22 15,42 10 22 0,9 II Bezovje pri Šentjurju 2021 8 3 2 14 56,0 45,38 15,29 8 50 1,8 III* Podrebar, Hrvaška 2021 8 3 6 12 31,1 45,72 14,44 15 42 1,7 Klance 2021 8 4 22 58 4,8 46,10 14,73 9 29 1,1 čutili Senožeti 2021 8 9 16 2 39,5 45,97 14,99 2 44 1,4 III-IV Gornje Ravne 2021 8 9 16 8 26,0 45,97 14,99 2 64 2,0 IV Gornje Ravne 2021 8 9 16 11 45,1 45,99 14,96 10 5 0,3 čutili Gabrska Gora 2021 8 10 15 21 29,6 46,08 13,41 17 76 2,4 III* Cividale del Friuli (Čedad), Italija 2021 8 10 15 23 1,6 46,09 13,40 16 62 2,1 III* Cividale del Friuli (Čedad), Italija 2021 8 15 1 10 18,6 45,84 15,24 10 21 1,0 III Gumberk 2021 8 16 14 17 16,8 46,28 13,81 11 28 1,7 III Ukanc 2021 8 18 5 20 52,7 45,88 15,19 3 50 2,0 IV Štravberk 2021 8 19 17 37 33,7 45,97 14,88 9 37 1,2 III Temenica 2021 8 21 3 55 16,6 45,74 15,70 12 50 1,7 Novo Selo Okicko, Hrvaška 2021 8 21 4 2 16,6 45,74 15,70 14 63 2,1 III* Poljanica Okicka, Hrvaška 2021 8 22 15 3 26,6 46,08 15,18 13 18 0,9 III-IV Obrežje pri Zidanem Mostu 2021 8 22 16 17 7,5 46,47 14,36 12 65 2,3 Zell-Mittelwinkel (Sele-Srednji kot), Avstrija 2021 8 24 0 3 50,3 46,46 14,36 12 65 2,0 čutili* Zell-Mittelwinkel (Sele-Srednji kot), Avstrija 12 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 8 25 7 46 16,4 46,51 13,83 14 39 1,4 III-IV Srednji Vrh 2021 8 26 10 49 59,2 46,29 13,65 9 34 1,3 IV Lepena 2021 9 3 13 33 32,3 45,51 14,48 16 23 1,6 Klana, Hrvaška 2021 9 3 14 23 34,0 45,52 14,48 15 12 1,5 Klana, Hrvaška 2021 9 4 9 42 11,5 45,51 14,48 17 20 1,5 Klana, Hrvaška 2021 9 6 23 8 44,1 46,04 13,94 16 54 1,4 III Gorenja Kanomlja 2021 9 7 7 30 31,0 45,39 15,08 21 36 1,9 Hajdine, Hrvaška 2021 9 9 3 24 44,7 46,08 15,17 9 26 1,0 III-IV Obrežje pri Zidanem Mostu 2021 9 9 3 25 40,4 46,08 15,17 8 24 0,9 III Obrežje pri Zidanem Mostu 2021 9 9 3 47 13,7 45,94 15,49 2 7 0,5 III Žadovinek 2021 9 19 9 10 29,4 45,53 15,23 4 19 1,2 III-IV Velika Lahinja 2021 9 19 13 4 38,9 45,60 15,32 6 22 1,5 III* Brihovo, Hrvaška 2021 9 21 10 33 38,3 45,49 14,35 11 31 1,8 II Fabci 2021 9 21 23 32 51,1 45,51 14,80 13 40 1,6 Srobotnik ob Kolpi 2021 9 22 6 34 56,5 45,49 14,35 11 29 1,6 III-IV Fabci 2021 9 22 18 25 23,0 45,50 14,35 9 42 1,7 III-IV Fabci 2021 9 23 5 23 37,4 45,81 15,02 16 48 1,9 IV Sela pri Ajdovcu 2021 9 23 11 0 46,7 45,50 14,34 10 24 1,5 III Fabci 2021 9 24 22 2 23,8 46,30 14,22 10 38 1,2 III-IV Lipnica 2021 9 25 8 26 9,1 45,54 14,32 11 27 1,5 Jablanica 2021 10 9 13 10 50,0 46,27 14,67 20 71 2,5 III-IV Krivčevo 2021 10 11 1 8 10,6 45,92 15,07 16 68 2,5 IV Gradišče pri Trebnjem 2021 10 11 11 39 18,5 45,65 15,56 11 70 2,8 III-IV* Pribic, Hrvaška 2021 10 11 15 6 8,5 45,65 15,15 13 49 2,3 IV Sela pri Vrčicah 2021 10 11 16 13 4,5 45,52 15,34 4 18 1,2 III* Bogovci, Hrvaška 2021 10 14 19 40 56,7 45,86 14,71 13 64 2,3 IV Zdenska vas 2021 10 20 15 33 43,1 46,17 15,34 6 10 1,5 III Mala Breza 2021 10 21 17 17 50,4 45,92 15,53 4 5 0,8 čutili Vihre 2021 10 24 6 45 14,4 45,54 15,27 2 11 1,1 III-IV Bedenj 2021 10 25 0 14 3,0 45,84 15,26 8 22 0,8 čutili Dolenje Mokro Polje 2021 10 26 10 4 38,5 46,09 14,31 10 12 1,0 III Setnica 2021 10 28 15 39 47,5 46,18 14,69 12 17 1,1 čutili Čeplje 2021 10 31 1 4 22,2 46,47 14,32 6 60 1,9 III-IV* Zell-Oberwinkel (Sele-Zvrhnji kot), Avstrija 2021 10 31 20 47 3,4 46,09 14,37 10 31 1,2 III Brezovica pri Medvodah 2021 11 1 17 59 9,2 45,67 14,38 13 28 1,4 čutili Juršče Potresi v Sloveniji v letu 2021 13 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 11 2 0 16 4,8 46,01 14,19 14 61 2,2 III-IV Praprotno Brdo 2021 11 6 20 43 2,6 45,65 15,47 17 34 1,4 čutili* Škaljevica, Hrvaška 2021 11 7 1 1 42,1 4628 13,69 8 43 1,3 III-IV Lepena 2021 11 9 16 4 16,6 46,22 14,06 16 22 1,6 Zabrdo 2021 11 11 0 49 37,1 45,92 15,52 4 8 0,6 čutili Vihre 2021 11 12 6 13 38,3 45,82 14,81 6 33 1,7 III Ambrus 2021 11 14 3 44 18,6 45,65 15,58 6 19 1,0 III* Volavje, Hrvaška 2021 11 23 12 53 22,3 45,75 14,18 14 68 2,0 III-IV Grobišče 2021 11 24 14 54 20,5 46,02 15,08 9 50 1,6 III Ravne nad Šentrupertom 2021 11 24 19 49 55,0 45,41 15,25 1 25 1,1 III* Hrsina, Hrvaška 2021 11 24 22 36 4,7 46,21 13,55 15 74 1,9 III-IV Matajur, meja Slovenija-Italija 2021 11 24 22 51 19,6 46,20 13,54 12 17 1,1 čutili* Montemaggiore (Brezje), Italija 2021 11 26 16 46 32,2 46,24 13,55 17 60 2,0 III-IV Sužid 2021 11 28 19 5 27,3 46,15 14,41 15 48 1,6 III Zbilje 2021 12 1 9 18 24,2 46,20 14,09 13 37 1,5 Zali Log 2021 12 2 5 55 12,7 45,51 14,45 15 85 2,9 III-IV* Klana, Hrvaška 2021 12 2 6 2 33,6 45,51 14,45 14 45 1,7 III* Klana, Hrvaška 2021 12 2 6 35 43,6 45,50 14,43 14 13 1,6 Klana, Hrvaška 2021 12 2 9 40 18,0 45,52 14,45 13 32 1,5 Klana, Hrvaška 2021 12 2 11 51 39,7 45,52 14,45 15 31 1,5 čutili* Klana, Hrvaška 2021 12 2 12 15 1,1 45,52 14,45 14 37 1,5 Klana, Hrvaška 2021 12 2 21 16 15,3 45,51 14,45 15 39 1,5 III* Klana, Hrvaška 2021 12 3 0 50 35,2 46,29 13,73 8 20 1,0 III Mahavšček 2021 12 5 19 8 30,2 45,51 14,45 16 40 1,8 čutili* Klana, Hrvaška 2021 12 6 6 0 15,0 46,06 14,78 6 11 1,1 čutili Golišče 2021 12 6 20 59 11,6 46,05 14,72 6 11 0,8 II Dolgo Brdo 2021 12 7 2 5 1,4 45,52 14,45 15 57 2,0 čutili* Klana, Hrvaška 2021 12 7 2 45 17,0 45,51 14,44 15 58 1,9 Klana, Hrvaška 2021 12 10 17 23 13,8 46,12 14,99 9 22 1,1 III Družina 2021 12 13 8 39 33,3 45,51 14,45 13 41 1,6 Klana, Hrvaška 2021 12 15 14 59 16,0 45,63 14,45 7 70 2,5 III-IV Snežnik 2021 12 15 15 24 8,5 45,63 14,45 8 52 1,8 III Snežnik 2021 12 16 21 11 35,8 46,06 14,65 14 61 2,0 IV-V Podgrad 2021 12 19 20 13 38,1 46,03 14,65 8 27 0,8 II Besnica 2021 12 21 11 1 44,4 45,75 15,23 14 24 1,3 III-IV Mali Cerovec 14 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 datum čas (UTC) zem. šir. zem. dolž. h nst Mlv Imax nadžariščno območje leto mes. dan h min s °N °E km EMS-98 date time (UTC) lat lon h nst Mlv Imax epicentral area year mon. day h min s °N °E km EMS-98 2021 12 21 14 44 11,6 45,75 15,23 6 77 3,1 IV-V Mali Cerovec 2021 12 21 14 44 53,6 45,74 15,24 5 11 2,2 IV Mali Cerovec 2021 12 23 22 52 0,3 46,49 15,65 11 22 1,4 III-IV Spodnje Hoče 2021 12 24 1 15 21,9 46,48 15,63 11 26 1,4 III-IV Čreta 2021 12 25 7 18 21,1 46,48 16,19 11 80 3,2 V Mekotnjak 2021 12 25 7 30 28,3 46,48 16,20 11 64 2,0 IV-V Ilovci 2021 12 25 8 51 2,5 45,75 15,25 13 12 1,0 čutili Iglenik 2021 12 25 10 13 32,1 46,46 16,26 9 3 1,5 Lačaves 2021 12 25 11 56 45,0 46,49 16,22 11 14 1,6 čutili Hermanci 2021 12 25 18 34 2,2 46,49 16,23 11 22 1,5 III Rinčetova Graba 2021 12 26 5 28 18,3 46,38 15,05 11 34 1,2 čutili Šoštanj 2021 12 27 4 45 54,6 46,15 15,68 9 14 0,9 III-IV* Gaber, Hrvaška 2021 12 27 5 3 4,4 45,88 14,21 21 81 2,5 IV Grčarevec 2021 12 27 11 50 27,2 46,51 16,17 6 37 2,0 IV Spodnji Kamenščak 2021 12 27 18 7 15,4 46,48 16,20 8 31 1,6 IV Jeruzalem 2021 12 28 6 51 3,3 45,63 14,44 7 39 1,8 III-IV Snežnik 2021 12 28 7 50 31,6 45,89 14,11 15 19 1,1 III Vodice 2021 12 29 5 48 46,8 46,25 15,55 11 22 1,1 čutili Lemberg pri Šmarju 2021 12 29 14 16 48,1 45,63 14,45 11 77 2,4 IV Snežnik 2021 12 31 8 0 3,6 46,04 14,25 6 21 1,0 III-IV Butajnova 2021 12 31 9 10 57,0 46,27 13,80 13 36 1,4 čutili Ukanc 2021 12 31 11 8 8,0 45,90 15,25 5 15 0,9 III Vinica pri Šmarjeti 2021 12 31 22 43 23,7 46,12 14,37 10 16 0,6 čutili Studenčice Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo analizirali zapise na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji in na dopolnilnih opazovalnicah, na opazovalnicah SLO Karst NFO mreže (Šebela in drugi, 2023), postavljenih v okviru projekta RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023), ter na opazovalnicah sosednjih držav, ki jih dobivamo v stvarnem času. Podatke smo dopolnili z bilteni iz Avstrije (ZAMG, 2021-2022), Hrvaške (GEOF-PMF, 2022) in Italije (OGS, 2022). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz trirazsežnostnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak Potresi v Sloveniji v letu 2021 15 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI in drugi, 2000). V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost Mlv za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po EMS-98. V preglednici 2 so navedeni bližnji (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Ljudje so na ozemlju Slovenije čutili en potres z žariščem na Madžarskem, dva v Avstriji, osem v Italiji in 28 potresov z žariščem na Hrvaškem. Večina izmed slednjih so popotresi potresa, ki je 29. decembra 2020 stresel hrvaško pokrajino Banijo (Jesenko, 2021; Jerše Sharma in drugi, 2021; Birko in drugi, 2023). Te potrese zaradi večje oddaljenosti nadžarišča do najbližjega slovenskega kraja (> 50 km) že štejemo za bližnje oziroma regionalne potrese. V preglednici je poleg datuma in časa (UTC) potresa, njegove magnitude in nadžariščnega območja navedena še največja intenziteta, ki jo je posamezen potres dosegel v Sloveniji. Preglednica 2: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije leta 2021 Table 2: List of regional earthquakes felt by the inhabitants of Slovenia in 2021. datum čas (UTC) magnituda Imax v Sloveniji nadžariščno območje leto mesec dan h min Ml EMS-98 date time (UTC) magnitude Imax in Slovenia epicentral area year month day h min Ml EMS-98 2021 1 1 3 52 3,6 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 1 12 43 2,9 II Petrinja, Hrvaška 2021 1 2 18 0 3,4 IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 4 3 20 3,7 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 4 6 49 4,5 IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 5 0 24 2,6 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 5 6 11 3,1 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 6 17 1 4,9 V Petrinja, Hrvaška 2021 1 7 11 6 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 7 17 24 3,8 IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 8 14 19 3,2 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 9 21 29 4,5 IV-V Petrinja, Hrvaška 2021 1 10 11 58 3,8 III Petrinja, Hrvaška 2021 1 10 23 28 3,8 IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 15 1 50 2,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 15 12 1 4,0 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 1 16 23 54 3,1 čutili Tolmezzo (Tolmeč), Italija 2021 1 19 4 44 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 2 18 12 8 4,1 IV Petrinja, Hrvaška 2021 2 24 9 58 4,3 IV Petrinja, Hrvaška 2021 3 2 3 12 2,6 čutili Nagykanizsa (Velika Kaniža), Madžarska 2021 3 3 4 37 4,1 IV Petrinja, Hrvaška 2021 3 7 19 55 2,9 III Petrinja, Hrvaška 16 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 datum čas (UTC) magnituda Imax v Sloveniji nadžariščno območje leto mesec dan h min Ml EMS-98 date time (UTC) magnitude Imax in Slovenia epicentral area year month day h min Ml EMS-98 2021 3 8 12 44 3,6 III Petrinja, Hrvaška 2021 3 27 13 47 5,2 III pod Jadranskim morjem, v bližini Lastova, Hrvaška 2021 3 30 16 25 4,6 III Breitenau am Steinfeld, Avstrija 2021 4 6 8 54 4,6 III Petrinja, Hrvaška 2021 4 19 22 57 4,4 čutili Breitenau am Steinfeld, Avstrija 2021 5 31 7 12 2,0 II Musi (Mužac), Italija 2021 6 8 3 59 4,2 IV Ljubitovica, Hrvaška 2021 7 11 10 56 4,0 III-IV pod Jadranskim morjem, v bližini Ravene, Italija 2021 8 1 23 27 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2021 8 16 23 58 4,7 IV-V Petrinja, Hrvaška 2021 9 6 9 18 3,3 III-IV Venzone (Pušja vas), Italija 2021 9 23 5 46 2,6 III Venzone (Pušja vas), Italija 2021 10 21 0 28 3,8 IV Tolmezzo (Tolmeč), Italija 2021 10 21 2 30 2,1 IV Moggio Udinese (Možac), Italija 2021 10 29 10 53 4,3 III-IV Cartoceto, Italija 2021 12 27 5 28 2,9 III Glina, Hrvaška 2021 9 23 5 46 2,6 III Venzone (Pušja vas), Italija Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije Na ozemlju Slovenije leta 2021 ni bilo potresov, ki bi povzročili večjo gmotno škodo, pri nekaterih je prišlo le do posameznih razpok v ometu. Prebivalci v Sloveniji so čutili skupno vsaj 238 potresov, 199 lokalnih in 39 regionalnih. Trije potresi so imeli največjo intenziteto V EMS-98, pet jih je doseglo intenziteto IV-V EMS-98. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4, na kateri so poleg lokalnih potresov prikazani še regionalni potresi z žariščem pri Petrinji in Glini na Hrvaškem. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa. Potresi na sliki 4 niso izrisani kronološko, temveč od največje magnitude do najmanjše, da močnejši potresi ne bi zakrili šibkejših. V nadaljevanju so opisani trije najmočnejši potresi, ki so se zgodili na območju Slovenije leta 2021, in en hrvaški potres, ki je na ozemlju Slovenije pustil največ posledic. Potresa pri Klečah (pri Dolu pri Ljubljani; Mlv = 3,0) in pri Mekotnjaku (blizu Ljutomera; Mlv = 3,2) sta dosegla učinke V EMS-98, potres pri Malem Cerovcu (blizu Novega mesta; Mlv = 3,2) učinke IV-V EMS-98, potres na Hrvaškem (M = 4,9) pa učinke V EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-8) z vrisanim nadžari-ščem. Potresi v Sloveniji v letu 2021 17 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Slika 4: Nadžarišča lokalnih potresov in potresov z žariščem v hrvaški pokrajini Baniji, ki so jih leta 2021 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Pri razponu mogočih vrednosti intenzitete je prikazana spodnja vrednost. Figure 4: Epicentres of local earthquakes together with earthquakes from the Croatian region ofBanija felt in Slovenia in 2021. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. In the range of possible intensity values, the lower value is shown. Magnituda = magnitude; Intenziteta = intensity Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa. Vprašalnike po potresu pošljemo registriranim prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletnih straneh: ARSO (http://potresi.arso.gov.si/vprasalnik) ali evropsko-sredozemskega seizmološkega centra EMSC csem .org/Earthquake/Contribute/choose_earthquake.php). (https://www.emsc- Na sliki 9 so prikazana vsa naselja, iz katerih smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2021. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (Mlv). 18 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic s- arso potresi Potresi v letu 2021 Potres 6. januarja 2021 ob 17.01 UTC pri Petrinji, Hrvaška, magnitude 4,9 (slika 5) Niz potresov, ki je konec decembra 2020 prizadel hrvaško pokrajino Banijo (Jerše Sharma in drugi, 2021; Jesenko, 2021; Birko in drugi, 2023), se je nadaljeval tudi leta 2021. Prebivalci Slovenije so čutili šestindvajset popotresov. Najmočnejši popotres leta 2021 se je zgodil 6. januarja ob 17.01 UTC (ob 18.01 po lokalnem času) z magnitudo 4,9. V Sloveniji so ga čutili vse do 226 km od nadžarišča oddaljene Kranjske Gore. Prebivalci Depale vasi, Bizeljskega in Šipka so opisali učinke V EMS-98. Posamezni prebivalci so omenili tudi manjšo gmotno škodo na hišah. V marsikaterem slovenskem kraju so opazovalci slišali ropotanje omar, škripanje sten in žvenketanje steklovine. Potres je spremljalo zamolklo bobnenje. 13°30' 14° 14°30' 15° 15°30' 16° 16°30 Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 4,9 pri Petrinji, Hrvaška, 6. januarja 2021 ob 17.01 UTC v posameznih naseljih Figure 5: Intensity of the earthquake near Petrinja, Croatia (M=4.9) on 6 January 2021 at 17:01 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt Potres 20. aprila 2021 ob 11.03 UTC pri Klečah pri Dolu (Dol pri Ljubljani) magnitude 3,0 (slika 6) Potres, ki je 20. aprila ob 11.03 UTC (ob 13.03 po lokalnem času) stresel Osrednjeslovensko regijo, je imel žarišče blizu naselja Kleče pri Dolu, v občini Dol pri Ljubljani. Potres je imel najmočnejše učinke (V EMS-98) v naseljih Depala vas, Ihan in Selo pri Ihanu. Opazovalci, predvsem iz krajev bližje nadžarišču, so slišali močen pok, podoben eksploziji. Zažvenketala so okna, ponekod zanihale luči, zaškripalo je pohištvo. Potresi v Sloveniji v letu 2021 19 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 3,0 pri Klečah pri Dolu 20. aprila 2021 ob 11.03 UTC v posameznih naseljih Figure 6: Intensity of the earthquake near Kleče pri Dolu (MLV=3.0) on 20 April 2021 at 11:03 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt Potres 21. decembra 2021 ob 14.44 UTC pri Malem Cerovcu magnitude 3,1 (slika 7) Potres z žariščem na Dolenjskem blizu Novega mesta se je zgodil 21. decembra ob 14.44 UTC (ob 15.44 po lokalnem času). Čutilo ga je veliko prebivalcev vzhodne Slovenije. Potres je imel najmočnejše učinke (IV-V EMS-98) v sedmih naselij: Gorenje Lakovnice, Iglenik, Petelinjek, Sela pri Zajčjem Vrhu, Cerov Log, Gabrje in Hrast pri Jugorju. Tudi ta potres sta spremljala značilen pok in bobnenje, podobno grmenju. Opazovalec iz Gornjih Lakovnic je pomislil, da se je zrušila skladovnica drv. Ponekod so se premaknili ali prevrnili manjši nestabilni predmeti. Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 3,1 pri Malem Cerovcu 21. decembra 2021 ob 14.44 UTC v posameznih naseljih Figure 7: Intensity of the earthquake near Mali Cerovec (Mlv=3.1) on 21 December 2021 at 14:44 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt 20 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic -g- arso potresi Potresi v letu 2021 Potres 25. decembra 2021 ob 7.18 UTC pri Mekotnjaku magnitude 3,2 (slika 8) Potres, ki se je na božično jutro (ob 7.18 po UTC oziroma ob 8.18 po lokalnem času) zgodil v bližini Ljutomera, je, predvsem zaradi močnega bobnenja, prebudil in prestrašil prebivalce severovzhodne Slovenije. Ta potres je bil leta 2021 najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji. Najmočneje so ga čutili v treh naseljih: Hranjigovci, Ljutomer in Stara Cesta, kjer je imel intenziteto V EMS-98. Tekočina v posodah in v posameznih bazenih je vzvalovila, ponekod so manjši nestabilni predmeti in knjige popadali s polic, nekateri prebivalci so poročali tudi o manjši gmotni škodi na hišah. Posamezni opazovalci so primerjali izkušnjo tega potresa in dveh močnih hrvaških iz leta 2020 in opisovali, da je bilo tokrat gibanje tal pod nogami bolj navpično, medtem ko je pri bolj oddaljenih potresih prevladovalo vodoravno valovanje tal. Potres je spremljalo izrazito in močno bobnenje, ki je prestrašilo veliko prebivalcev tudi v krajih, v katerih je bilo tresenje tal manj opazno. 14°30' 15° 15°30' 16° 16°30' Slika 8: Intenziteta potresa magnitude 3,2 pri Mekotnjaku 25. decembra 2021 ob 7.18 UTC v posameznih naseljih Figure 8: Intensity of the earthquake near Mekotnjak (Mlv=3.2) on 25 December 2021 at 7:18 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt Sklepne misli Leta 2021 se je v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zgodilo 1850 potresov. Dvaintrideset potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, trije pa so imeli magnitudo 3,0 ali več. Večina potresov (96 odstotkov) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi v Sloveniji in bližnji okolici so imeli žarišča do globine 24 km (sliki 2 in 4). V Sloveniji so leta 2021 prebivalci čutili vsaj 238 potresov (sliki 4 in 10). Trije potresi so dosegli intenziteto V EMS-98, pet pa intenziteto IV-V EMS-98. Za preostale potrese (230) Potresi v Sloveniji v letu 2021 21 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI leta 2021 smo uporabili samodejno ocenjeno intenziteto: 37 potresov je imelo največjo intenziteto IV EMS-98, 60 jih je imelo intenziteto III-IV EMS-98, 83 potresov intenziteto III EMS-98 in 9 intenziteto II EMS-98. Za 41 potresov nismo prejeli dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je pri teh potresih ocenjena samo opisno, in sicer z oznako »čutili« (slika 10). 13°30' 14° 14°30' 15° 15°30' 16° 16°30' Slika 9: Največja intenziteta ocenjena v posameznem naselju v Sloveniji izmed vseh potresov v letu 2021 Figure 9: Overall map of the maximum intensity in individual settlements of all the earthquakes felt by the inhabitants of Slovenia in 2021. Čutili = felt; zvok = thunder 90 80 70 60 50 40 30 20 10 $ arso POTRESI 83 N = 238 60 41 37 9 0 53 3 čutili II II-III III III-IV IV IV-V V največja intenziteta po EMS-98 / Imax (EMS-98) Slika 10: Porazdelitev potresov v Sloveniji leta 2021 po največji doseženi EMS-98 intenziteti Figure 10: Distribution of the earthquakes in Slovenia in 2021 with respect to maximum EMS-98 intensity. Čutili = felt 22 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic 0 -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Zahvala Vsem registriranim poročevalcem se za sodelovanje lepo zahvaljujemo, prav tako pa tudi številnim neregistriranim poročevalcem, ki izpolnjujejo spletne vprašalnike o učinkih potresov. Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, na Madžarskem, v pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2021) in v arhivu seizmičnih zapisov pri ORFEUS (2021). Pri lociranju potresov smo uporabili tudi zapise, zabeležene na opazovalnicah SLO Karst NFO mreže (Šebela in drugi 2023), postavljene v okviru projekta RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023). Sliki 1 in 4 smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Viri in literatura ARSO, 2022. Letni seizmološki bilteni, 2000-2021. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Birko, D., Cecic, I., Čarman, M., Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., 2023. Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem. Potresi v letu 2020, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 1318-4792. CE3RN, 2021. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2021. http://www.ce3rn.eu/ (3. 7. 2023). GEOF-PMF, 2022. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. http://www.pmf.unizg.hr/geof/seizirioloska_sluzba/sei-zmoloski_bilteni (2. 8. 2023). Google Maps, 2022. http://www.google.com/maps GURS, 2018. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Grunthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecic, I., Živčic, M., 2021. Potresi v Sloveniji leta 2020. Ujma 34-35, 115-127. ISSN 0353-085X. Jesenko, T., 2021. Najmočnejši potresi po svetu v letih 2019 in 2020. Ujma 34-35, 217-226. ISSN 1318-4792. Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Potresi v Sloveniji v letu 2021 23 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2022. Bolletino della Rete Sismometrica del Fri-uli Venezia Giulia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine. ORFEUS, 2021. Observatories & Research Facilities for European Seismology. http://www.orfeus-eu.org/data/eida/ (3. 7. 2023). Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol. 1, 57, 37-55. RI-SI-EPOS, 2023. http://epos-ip.zrc-sazu.si/ri-si-epos/ (3. 7. 2023). Šebela, S., Tasič, I., Pahor, J., Mali, M., Novak, U., Naparu§ Aljančič, M., 2023. Development of SLO KARST Near Fault Observatory site in SW Slovenia. Carbonates Evap-orites 38, 43. http://doi.org/10.1007/s13146-023-00864-y, (3. 7. 2023). Tasič, I., 2023. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021, Potresi v letu 2021, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 1318-4792. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un.,72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, 79, 579. str. ZAMG, 2021-2022. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt fur Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondar, I., Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. Kazalo 24 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma, Ina Cecic, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic v Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji leta 2021 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2021 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2021 zgodili v Sloveniji, smo s seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri desetih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma. Lokalna mag-nituda (Mlv) obravnavanih potresov je v razponu od 2,0 do 3,2. Njihov žariščni mehanizem največkrat kaže na kombinacijo zmika in nariva. Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2021. For 10 events with local magnitude (Mlv) ranging from 2.0 to 3.2 we had sufficient data to determine fault plane solutions. Focal mechanisms are found to be mostly of transpressive type. Uvod Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljali smo postopek (Snoke in drugi, 1984), s katerim določimo žariščni mehanizem potresa iz smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgoščino (kompresija) ali razredčino (dilatacija). Uporabljeno metodo smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar in Živčic, 2008, 2011). Rezultati V prispevku podajamo parametre žariščnih mehanizmov za potrese, ki so se v letu 2021 zgodili v Sloveniji ali njeni neposredni bližini. Če želimo določiti žariščni mehanizem, potrebujemo zadostno število seizmogramov, s katerih lahko na navpični komponenti zapisa posamezne opazovalnice odčitamo smer vstopa vzdolžnega valovanja. Število vstopov, ki jih uspemo določiti posameznemu potresu, je odvisno predvsem od sproščene potresne energije, tehničnih lastnosti in prostorske razporeditve potresnih opazovalnic. Za leto 2021 smo parametre žariščnega mehanizma uspeli določiti desetim potresom. Lokalna magnituda (Mlv) vseh potresov je v razponu od 2,0 do 3,2. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je od potresa do potresa različno. Potres z največjo magnitudo, Mlv = 3,2, se je zgodil 25. decembra 2021 v bližini Ljutomera. Smer vstopnega valovanja smo pri tem potresu določili na seizmogramih enaindevetdesetih opazovalnic. Za najšibkejši potres, z magnitudo Mlv = 2,0, ki se je zgodil 16. decembra v okolici Ljubljane, smo odčitali petindvajset vstopov. Najmanj kompresij in dilatacij smo določili potresu magnitude Mlv = 2,7, ki se je zgodil 13. maja pod Snežnikom. Temu potresu je bilo določenih dvaindvajset smeri vstopov valovanja na opazovalnico. Za vse potrese so bili poleg seizmogramov državne in dopolnilne mreže potresnih opazovalnic (ARSO, 2022) pregledani tudi seizmogrami, ki so dostopni v evropskem arhivu seizmičnih zapisov (ORFEUS, 2022) ter seizmogrami SLO Karst NFO mreže (šebela in drugi, 2023) Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji leta 2021 25 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI v okviru raziskovalnega projekta RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023). Pri večini obravnavanih potresov smo uporabili tudi seizmograme začasne mednarodne mreže opazovalnic Alparray (AlpArray Seismic Network, 2015). Najbolj oddaljena opazovalnica Miltenberg, pri kateri smo še uspeli odčitati prvi premik vstopnega valovanja najmočnejšega potresa, ima mednarodno oznako MILB (GRSN, 2022). Je del nemške seizmološke mreže. Nameščena je v bližini Frankfurta in je od nadžarišča potresa pri Ljutomeru oddaljena 630 km. Parametri žariščnih mehanizmov vseh potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego potresnih opazovalnic in odčitano smerjo vstopa vzdolžnega valovanja so predstavljene na sliki 2. Na vseh slikah so žariščni mehanizmi izrisani s stereografsko projekcijo geometrije prelomne ravnine na spodnjo poloblo. Slika 1. Lokacije desetih močnejših potresov z žariščnimi mehanizmi na ozemlju Slovenije v letu 2021. Obarvani kvadranti predstavljajo zgoščine, beli kvadranti razredčine, barvažariščno globino in velikost vrednost lokalne magnitude (MLV). Figure 1. Locations and fault plane solutions of ten earthquakes with epicentres in Slovenia in 2021. Coloured quadrants represent compression, white quadrants dilatation, colour focal depth, and size local magnitude (Mlv). 26 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 S ARSO potresi 25.12.2021 07:18 27.12.2021 05:03 Slika 2. Žariščni mehanizmi desetih močnejših potresov na ozemlju Slovenije leta 2021. Kvadratki oz. krogci predstavljajo izstopno mesto glede na geometrijo poti potovanja valovanja od žarišča potresa do opazovalnice iz spodnje poloble žariščnega prostora. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile razredčino, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile zgoščino. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Izrisana je stereografska projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2. Fault plane solutions of ten selected earthquakes in Slovenia in 2021. Squares or circles denote takeoff position based on the geometry of the path seismic waves take between hypocenter and specific station. Squares denote stations with dilatation as the first onset, while circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere stereographic projection is applied. Rešitve prelomnih ravnin so zbrane na sliki 2. Večino potresov najbolje opišejo različne kombinacije zmičnih, reverznih ali normalnih premikov ob prelomnih ploskvah. Tako je bila na primer za potresa pri Jelšanah (13. 5. in 2. 12.) in Ljutomeru (25. 12.) poleg zmične šibko izražen tudi normalna komponenta. Glede na odčitane vstope smo potresu 27. decembra pri Logatcu glede na odčitane vstope določili za Slovenijo neznačilen normalni žariščni mehanizem. Izključno zmično komponento premika smo določili za potres pri Velikih Laščah (14. 10.). Razvrščanje posameznega potresa glede na značilen tip žariščnega mehanizma smo naredili z računalniškim programom FMC (Alvarez-Gomez, 2014). Razvrstitev po tej metodi je podana v zadnji vrstici preglednice 1. Institucije v tujini, ki določajo rešitve žariščnih mehanizmov na globalni ali regionalni ravni, za obravnavane potrese v Sloveniji v letu 2021 niso imele rešitev žariščnih mehanizmov. Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji leta 2021 27 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Preglednica 1. Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2021. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon prelomne ploskve je merjen od vodoravne ravnine, smer premika na prelomu je merjena v od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov, neskladnih z rešitvijo. Klasifikacija tipa žariščnega mehanizma posameznega potresa je določena po metodi, ki jo uporablja program FMC (Alvarez-Gomez, 2014), kjer posamezne črke predstavljajo značilnost preloma, SS: zmični prelom; SS-R: zmično reverzni prelom; R-SS: reverzno zmični prelom, N: normalni prelom, N-SS: normalno zmični prelom, SS-N: zmično normalni prelom in R: reverzni prelom. Table 1. Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2021. Strike is the azimuth of the fault direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T is minimum pressure axis, respectively. Np is the number ofP-wave first motion polarities used. Nnp is number of inconsistent P-wave first motion polarities. Classification diagram (Alvarez-Gomez, 2014). SS: Strike-slip; SS-R: Strike-slip - Reverse; R-SS: Reverse - Strike-slip; N: Normal; N-SS: Normal - Strike-slip; SS-N: Strike-slip -Normal; R: Reverse. datum date 20. 4. 2021 7. 5. 2021 13. 5. 2021 9. 10. 2021 14. 10. 2021 2. 12. 2021 16. 12. 2021 21. 12. 2021 25. 12. 2021 27. 12. 2021 čas (UTC) hh.mm time (UTC) hh.mm 11.03 3.29 12.13 13.1 19.4 5.55 21.11 14.44 7.18 5.03 širina °N lat. °N 46,05 46,01 45,58 46,26 45,86 45,51 46,04 45,75 46,46 45,87 dolžina °E long. °E 14,67 14,48 14,38 14,67 14,70 14,44 14,65 15,24 16,22 14,21 globina km depth km 9 9 15 11 6 13 10 7 7 19 Mlv Mlv 3,0 2,3 2,7 2,5 2,3 2,9 2,0 3,1 3,2 2,5 ravnina 1 smer nodal plane 1 strike 66 61 227 202 25 32 59 225 213 212 naklon dip 50 66 74 59 90 63 45 67 86 56 premik rake 57 51 20 -59 0 -14 36 11 -24 -78 ravnina 2 smer nodal plane 2 strike 291 304 131 333 295 128 302 131 305 333 naklon dip 50 45 71 43 90 78 65 80 66 43 premik rake 123 145 163 -131 -180 -152 129 157 -176 -107 P smer P azimuth 359 178 359 163 340 353 5 180 166 158 naklon plunge 0 12 2 62 0 28 12 8 20 76 T smer T azimuth 269 285 90 270 70 258 259 86 261 293 naklon plunge 65 52 25 2 0 10 53 23 14 10 Np število vstopov Np all po-lari-ties 41 35 22 38 37 23 25 48 91 35 Nnp neskladni vstopi Nnp Inconsistent polarities 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 tip žariščnega mehanizma rupture type R-SS R-SS SS-R N-SS SS SS-N R-SS SS-R SS-N N Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v pokrajini Furlanija -Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času v okviru Srednje in vzhodno evropske 28 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 mreže za raziskave potresov CE3RN (2021) in v arhivu seizmičnih zapisov pri ORFEUS (2021). Uporabili smo seizmograme tudi iz SLO Karst NFO mreže (Šebela in drugi, 2023), ki je del raziskovalnega projekta RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023) in začasne mednarodne mreže opazovalnic Alparray (AlpArray Seismic Network, 2015). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Literatura Aki, K., Richards, P. G., 2002. Quantitative Seismology. University Sausalito Books, Sau-salito CA, 700 str. AlpArray Seismic Network, 2015. AlpArray Seismic Network (AASN) temporary component. AlpArray Working Group. https://doi.org/10.12686/ALPARRAY/Z3_2015 (17. 5. 2022). Alvarez-Gomez, J.A., 2014. FMC: a one-liner Python program to manage, classify and plot focal mechanisms. Geophysical Research Abstracts, 16, EGU2014-10887. ARSO, 2022. Arhiv seizmičnih zapisov, leto 2021. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. GRSN, 2022. Federal Institute for Geosciences and Natural Resources. German Regional Seismic Network (GRSN). Bundesanstalt für Geowissenschaften und Rohstoffe. https://doi.org/10.25928/mbx6-hr74 (7. 1. 2023). CE3RN, 2021. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN. https://epos-ip.zrc-sazu.si/ri-si-epos/ (3. 7. 2023). Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. ISSN 1318 4792. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. ISSN 1318-4792. ORFEUS, 2022. Observatories & Research Facilities for European Seismology. https://www.orfeus-eu.org/data/eida/ (17. 5 . 2022). RI-SI-EPOS, 2023. https://epos-ip.zrc-sazu.si/ri-si-epos/ (3. 7. 2023). Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G., Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data. Earthquake Notes, 55, 3, 15. str. Šebela, S., Tasič, I., Pahor, J., Mali, M., Novak, U., Näpäru§ Aljančič, M., 2023. Development of SLO KARST Near Fault Observatory site in SW Slovenia. Carbonates Evap-orites 38, 43. http://doi.org/10.1007/s13146-023-00864-y, (3. 7. 2023). Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un.,72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, 79, 579. str. Kazalo Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji leta 2021 29 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 The World's Largest Earthquakes in 2021 Povzetek Leta 2021 je bilo po svetu 45 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (Mw) 6,5. Trije potresi so imeli navorno magnitudo večjo ali enako 8,0, šestnajst pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 24 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj je bilo vsaj 2471 žrtev. Najmočnejši potres z navorno magnitudo 8,2 je nastal 29. julija v bližini Aljaske v globini 35 kilometrov. Največ žrtev, vsaj 2248, je zahteval potres, ki se je zgodil 14. avgusta na Haitiju z magnitudo 7,2. Močen potres je 12. oktobra stresel tudi grški otok Kreta, z navorno magnitudo 6,4 pa je bil to najmočnejši potres tega leta v Evropi. Abstract In 2021 there were 45 earthquakes across the world with moment magnitude (Mw) greater than or equal to 6.5. Three earthquakes had a moment magnitude greater than or equal to 8.0, and sixteen in the range between 7.0 and 7.9. At least 24 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 2471 victims. The 29 July 2021 earthquake near Alaska ranked highest in terms of released energy, with a moment magnitude of 8.2. The most devastating earthquake, with at least 2248 victims, occurred on 14 August 2021 on Haiti, with a moment magnitude of 7.2. The strongest earthquake in Europe, with a moment magnitude of 6.4, struck the Greek island of Crete on 12 October 2021. Uvod Potresi so posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov. Zemlja v svoji notranjosti ni homogena, temveč je razdeljena na več plasti, ki se med seboj razlikujejo po kemični in fizikalni sestavi, reološkem stanju, temperaturi ter veliko drugih lastnostih. V osnovi jo lahko razdelimo na skorjo, plašč (zgornji, spodnji) in jedro (zunanje, notranje). Zemljina trdna lupina, imenovana litosfera, obsega Zemljino skorjo in vrhnji del zgornjega plašča ter je povprečno debela približno 100 kilometrov pod celinami in 50 kilometrov pod oceani. Sestavlja jo več večjih in manjših tektonskih plošč. Pod litosfero je astenosfera oziroma preostali del zgornjega plašča, ki je zaradi visokih temperatur viskozen oziroma židek, zaradi česar nastajajo počasni konvekcijski tokovi, ki v dolgem obdobju premeščajo snov. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi nenehno počasi premikajo s hitrostjo od 0,6 do 10 centimetrov na leto. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), pri-mikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč) (Lapajne, 2013; Struktura Zemlje, 2022). Potresi nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Površino, ob kateri je prišlo do premika tektonskih blokov, imenujemo prelomna ploskev. Žarišče potresa je točka, v kateri se je sevanje seizmičnega valovanja začelo, nadžarišče pa mesto na Zemljinem površju navpično nad žariščem (Lapajne, 2013). Čeprav se v povprečju vsak dan po svetu zgodi več sto potresov (IRIS, 2023), je večina šibka in zabeležena le instrumentalno. Med njimi je vsako leto nekaj takih, ki vzbudijo več pozornosti. Na sliki 1 so prikazani potresi, ki so leta 2021 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 oziroma 5,5 za sredozemsko območje, in šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti 30 Tamara Jesenko "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Na sliki 1 so označene tudi večje tektonske plošče, za svetovno potresno aktivnost pa so pomembne še številne manjše. 120' '60' 0' 60' 120' 180 120' -BO' 0' 60' 120' 130 o o O □ □ ■ □ S 7 3 0 33 70 200 700 Magnitude - Magnitude Globina [km] - Depth [km] Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2021. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Prikazane so glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2021. The size of the circle indicates the magnitude, and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih, ki so zaznamovali leto 2021 (NEIC, 2023a; NEIC, 2023b; List of earthquakes in 2021, 2023). Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času oziroma Coordinated Universal Time - UTC (ura, minuta), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina /°/, zemljepisna dolžina /°/), globina žarišča (km) in navorna magnituda (Mw). V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev za posamezni potres. Preglednica se konča z navedbo širšega nadžariščnega območja potresa. Leta 2021 je bilo 45 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Trije potresi so imeli navorno magnitudo vsaj 8,0, kar je precej več od dolgoletnega povprečja, 16 pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9. Od leta 1990 do 2021 se je v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo vsaj 8,0, 14 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2023c), kar pomeni, da jih je bilo malo več od dolgoletnega povprečja. Potresov, ki so zahtevali življenja, je bilo 24. Skupaj je zaradi vseh potresov leta 2021 umrlo vsaj 2471 ljudi. Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 31 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Preglednica 1: Seznam potresov leta 2021, katerih navorna magnituda MW je bila enaka ali večja od 6,5 oziroma 5,5 za sredozemsko območje. Dodani so potresi (15) z manjšo magnitudo, ki so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2021 with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 (5.5) which claimed human lives are also included. J = South; S = North; Z = West; V = East datum čas (UTC) koordinati nadžarišča magnituda globina št. žrtev potresno območje ura.min zem. šir. (°) zem. dolž. (°) Mw km date time (UTC) epicentral coordinates magnitude depth no. of victims area h.min lat (°) lon (°) Mw km 11. 1. 21.32 51,28 S 100,44 V 6,7 10 Turt, Mongolija 14. 1. 18.28 2,97 J 118,89 V 6,2 18 108 Zahodni Sulavezi, Indonezija 21. 1. 12.23 4,99 S 127,52 V 7,0 80 pod morskim dnom, Filipini 23. 1. 23.36 61,81 J 55,50 Z 6,9 15 pod morskim dnom, Južni Shetland-ski otoki 3. 2. 5.23 36,28 J 97,80 Z 6,7 10 pod morskim dnom, zahodni Čilski jarek 3. 2. 8.25 3,00 J 118,93 V 4,9 10 1 Zahodni Sulavezi, Indonezija 10. 2. 13.19 23,05 J 171,66 V 7,7 10 pod morskim dnom, vzhodno od Nove Kaledonije 12. 2. 17.01 38,14 S 73,55 V 5,9 94 1 Murghab, Tadžikistan 13. 2. 14.07 37,73 S 141,77 V 7,1 44 1 pod morskim dnom, Japonska 17. 2. 3.36 38,41 S 22,02 V 5,5 5 Kamarai, Grčija 24. 2. 10.05 63,95 S 22,29 Z 5,6 10 Islandija 3. 3. 10.16 39,76 S 22,18 V 6,3 8 1 Tirnavos, Grčija 4. 3. 13.27 37,48 J 179,46 V 7,3 10 pod morskim dnom, Nova Zelandija 4. 3. 17.41 29,68 J 177,84 Z 7,4 43 pod morskim dnom, otoki Kermadec 4. 3. 18.38 39,79 S 22,12 V 5,8 10 Potamia, Grčija 4. 3. 19.28 29,72 J 177,28 Z 8,1 29 pod morskim dnom, otoki Kermadec 4. 3. 23.13 28,50 J 176,66 Z 6,5 24 pod morskim dnom, otoki Kermadec 12. 3. 12.57 39,88 S 22,09 V 5,6 7 Elassona, Grčija 16. 3. 18.38 54,74 S 163,18 V 6,6 13 pod morskim dnom, Kamčatka, Rusija 18. 3. 0.04 36,92 S 5,20 V 6,0 8 pod Sredozemskim morjem, ob obali Ažirije 20. 3. 9.09 38.46 S 141,65 V 7,0 43 pod morskim dnom, Japonska 23. 3. 21.14 41,82 S 81,16 V 5,3 10 3 Aksu, Sinkiang, Kitajska 27. 3. 13.47 42,44 S 16,07 V 5,5 10 pod Jadranskim morjem, v bližini Palagruže, Hrvaška 3. 4. 1.16 58,01 J 7,84 Z 6,6 10 pod morskim dnom, vzhodno od Južnih Sandwichevih otokov 10. 4. 7.00 8,55 J 112,52 V 6,0 67 10 pod morskim dnom, ob obali Jave 24. 4. 0.23 18,88 J 176,25 Z 6,5 301 pod morskim dnom, Tonga 25. 4. 22.28 21,61 J 177,15 Z 6,5 246 pod morskim dnom, Tonga 28. 4. 2.21 26,78 S 92,44 V 6,0 34 2 Hugrajuli Gaon, Asam, Indija 1. 5. 1.27 38,20 S 141,60 V 6,8 43 pod morskim dnom, Japonska 32 Tamara Jesenko "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 datum čas (UTC) koordinati nadžarišča magnituda globina št. žrtev potresno območje ura.min zem. šir. (°) zem. dolž. (°) Mw km date time (UTC) epicentral coordinates magnitude depth no. of victims area h.min lat (°) lon (°) Mw km 12. 5. 14.05 17,39 J 66,31 V 6,7 10 pod morskim dnom, Mauritius 14. 5. 6.33 0,14 S 96,64 V 6,7 11 pod morskim dnom, Indonezija 19. 5. 0.42 33,07 J 109,40 Z 6,7 10 pod morskim dnom, južni Vzhodni tihooceanski hrbet 21. 5. 13.48 25,74 S 100,02 V 6,1 9 3 Dali, Kitajska 21. 5. 18.04 34,59 S 98,24 V 7,3 10 20 Qinghai, Kitajska 21. 5. 22.13 16,60 J 177,37 Z 6,5 10 pod morskim dnom, severovzhodno od Fidžija 10. 6. 8.54 3,10 J 28,28 V 5,0 10 2 Demokratična republika Kongo 20. 6. 17.05 30,22 J 177,85 Z 6,5 25 pod morskim dnom, otočje Kerma-dec 23. 6. 2.54 12,71 J 76,72 Z 5,8 49 1 pod morskim dnom, v bližini mesta Mala, Peru 10. 7. 2.14 38,92 S 70,55 V 5,7 13 5 Rasht, Tadžikistan 21. 7. 21.15 7,39 S 82,78 Z 6,7 10 pod morskim dnom, ob obali Paname 23. 7. 20.48 13,70 S 120,74 V 6,7 110 pod morskim dnom, Filipini 29. 7. 6.15 55,36 S 157,88 Z 8,2 35 pod morskim dnom, ob obali Aljaske 1. 8. 4.31 36,40 S 27,01 V 5,6 10 pod morskim dnom, južno od otoka Kos, Grčija 11. 8. 17.46 6,48 S 126,72 V 7,1 55 1 pod morskim dnom, Filipini 12. 8. 18.32 57,57 J 25,03 Z 7,5 47 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 12. 8. 18.35 58,45 J 25,32 Z 8,1 56 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 12. 8. 18.36 59,98 J 26,43 Z 6,7 35 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 14. 8. 11.57 55,17 S 157,65 Z 6,9 21 pod morskim dnom, Aljaska 14. 8. 12.29 18,42 S 73,48 Z 7,2 10 2248 Pettit-Trou-de-Nippes, Haiti 16. 8. 11.10 58,37 J 23,36 Z 6,9 17 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 18. 8. 10.10 14,88 J 167,06 V 6,9 93 pod morskim dnom, Vanuatu 22. 8. 0.45 60,14 J 24,24 Z 6,6 11 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 22. 8. 21.33 60,29 J 24,88 Z 7,1 14 pod morskim dnom, Južni Sandwi-chevi otoki 26. 8. 2.14 0,85 J 121,52 V 5,5 8 1 pod morskim dnom, Indonezija 8. 9. 1.47 16,97 S 99,74 Z 7,0 20 13 Acapulco, Mehika 15. 9. 20.33 29,19 S 105,37 V 5,4 8 3 Luzhou, Sečuan, Kitajska 22. 9. 9.57 12,14 S 87,87 Z 6,5 21 pod morskim dnom, blizu zahodne obale Nikaragve 27. 9. 6.17 35,25 S 25,26 V 6,0 9 1 Episkopi, Kreta, Grčija 2. 10. 6.29 21,13 J 174,89 V 7,3 527 pod morskim dnom, Vanuatu 6. 10. 22.01 30,19 S 67,99 V 5,9 9 27 Beludžistan, Pakistan 9. 10. 10.58 21,19 J 174,52 V 6,9 535 pod morskim dnom, Vanuatu Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 33 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI datum čas (UTC) koordinati nadžarišča magnituda globina št. žrtev potresno območje ura.min zem. šir. (°) zem. dolž. (°) Mw km date time (UTC) epicentral coordinates magnitude depth no. of victims area h.min lat (°) lon (°) Mw km 11. 10. 9.10 56,26 S 156,55 Z 6,9 52 pod morskim dnom, ob obali Aljaske 12. 10. 9.24 35,17 S 26,22 V 6,4 20 Palekastro, Kreta, Grčija 15. 10. 20.18 8,33 J 115,46 V 5,1 10 4 Bali, Indonezija 19. 10. 5.32 34,57 S 28,30 V 5,9 45 pod Sredozemskim morjem, vzhodno od Krete, Grčija 10. 11. 15.45 23,59 S 126,45 V 6,6 12 pod morskim dnom, Filipinsko morje 14. 11. 12.08 27,73 S 56,07 V 6,4 10 2 Bandar Abbas, Iran 28. 11. 10.52 4,45 J 76,81 Z 7,5 126 12 Barranca, Peru 12. 12. 8.58 60,79 J 154,14 V 6,6 10 pod morskim dnom, zahodno od otoka Macquarie 14. 12. 3.20 7,60 J 122,23 V 7,3 15 1 pod morskim dnom, Indonezija 29. 12. 18.25 7,54 J 127,58 V 7,3 165 pod morskim dnom, Indonezija ou Mw> 7,0 ® ARSO POTRESI u> 25 (D ra ^ 90 I CT 20 -C t iS 15 1 . i . 1 . . 1 1 i 1 1 . 1 14 1 M— O t iu > S 5 rm n n mn ■■ lili II lllll m mn W 5 7,0 (NEIC, 2023c). Modra črta označuje letno povprečje števila potresov v tem obdobju. Figure 2: Annual number of earthquakes with a moment magnitude > 7.0 for the period 1990-2021 (data from NEIC, 2023c). The blue line represents the annual average number (14) of earthquakes in this period. Najmočnejši potres leta 2021 z navorno magnitudo 8,2 se je zgodil 29. julija ob 6.15 po UTC oziroma 28. julija ob 22.15 po lokalnem času 35 kilometrov globoko pod morskim dnom v bližini Aljaske. Potres ni zahteval žrtev ali povzročil večje škode, saj je nadžariščno območje redko poseljeno. V žarišču najbližjem, in sicer 99 kilometrov oddaljenem naseljenem mestu Parryville z 88 prebivalci so opazili nekaj razpok v zidovih in tleh. Alarm za nevarnost cu-namija, sprožen ob potresu, je bil po treh urah preklican, saj je bil zaradi globljega žarišča navpični premik morskega dna manjši. Največjo višino valov, in sicer 42 centimetrov, so zabeležili v zalivu pri mestu Old Harbour na otoku Kodiak (2021 Chignik earthquake, 2023). 34 Tamara Jesenko "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Potres je nastal v Aleutskem jarku, kjer se Tihomorska plošča podriva pod Severnoameriško ploščo s hitrostjo do 64 milimetrov na leto. Površina ob potresu aktiviranega preloma 200 km x 100 km je primerljiva s površino Slovenije. V bližini njegovega žarišča sta se tudi leta 2020 zgodila dva močna potresa. Žarišče najmočnejšega potresa leta 2020 (Jesenko, 2021), ki se je zgodil 21. julija 2020 z navorno magnitudo 7,8, je bilo 62 kilometrov jugozahodno, še nekoliko dlje pa je bil potres 29. oktobra 2020 z magnitudo 7,6 (slika 3). Pri ameriškem geološkem zavodu (USGS) sklepajo, da sta bila zaradi časovne in prostorske bližine predpo-tresa tokratnega potresa z magnitudo 8,2 (NEIC, 2021a; 2021 Chignik earthquake, 2023). Slika 3: Nadžarišče najmočnejšega potresa leta 2021 in dveh predpotresov leta 2020 v bližini Aljaske in Aleutskih otokov (narejeno s storitvijo Google Moji zemljevidi) Figure 3: Epicentre of an earthquake near Alaska in July 2021, the strongest earthquake in 2021, and its two fore-shocks in 2020 (drawn using Google My Maps) Potresni valovi so od žarišča potresa do slovenske potresne opazovalnice v Ljubljani potovali približno 12 minut (slika 4). Oddaljenost Ljubljane od izvora potresa je približno 78 ločnih stopinj oziroma 8740 kilometrov. Slika 4: Trikomponentni zapis potresa 29. julija 2021 magnitude 8,2 pri Aljaski na potresni opazovalnici v Ljubljani. Prikazan je 120-minutni zapis. Figure 4: Three-component seismogram of the earthquake on 29 July 2021 (Mw 8.2) near Alaska, as recorded at a station in Ljubljana (LJU). The figure shows a 120-minute record. Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 35 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Slika 5: Nadžarišče potresa 14. avgusta 2021 na Haitiju (narejeno s storitvijo Google Moji zemljevidi) Figure 5: Location of the epicentre of the 14 August 2021 Haiti earthquake (drawn using Google My Maps) Potres z navorno magnitudo 7,2, ki je 14. avgusta ob 12.29 po UTC oziroma ob 8.29 po lokalnem času stresel Haiti, je bil po številu žrtev najbolj uničujoč potres oziroma tudi naravna nesreča na svetu leta 2021. Nadžarišče plitvega potresa je bilo na polotoku Tiburon (slika 5) v bližini mesta Pettit-Trou-de-Nippes in približno 150 kilometrov zahodno od glavnega mesta Haitija Port-au-Prince. Nastal je na transformnem oziroma zmičnem stiku med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Karibska plošča drsi proti vzhodu glede na Severnoameriško s povprečno hitrostjo 20 milimetrov na leto. Sledili so mu številni popotresi. Ta najrevnejša država na zahodni polobli si še ni opomogla zaradi opustošenja v potresu januarja 2010, ko je umrlo več kot 222.000 ljudi (Jesenko, 2011). Tokrat je v potresu izgubilo življenje 2248 ljudi, 12.760 je bilo ranjenih. Več kot 136.000 zgradb je bilo uničenih ali poškodovanih (slika 6) in po ocenah je vsaj 650.000 ljudi potrebovalo humanitarno pomoč. Reševanje so oteževali še tropski ciklon Grace, ki je 16. avgusta dosegel to območje, in kriminalne tolpe, ki so težke razmere izkoristile za ropanje ter medsebojna obračunavanja (2021 Haiti Earthquake, 2023). Slika 6: Uničenje zaradi potresa na Haitiju (Vir: https://twitter. com/USAIDSavesLi-ves/status/1426707046838251524) Figure 6: Destruction from the Haiti earthquake (Source: https://twitter.com/USAID-SavesLives/status/1426707046838251524) V Sredozemlju je bilo leta 2021 deset potresov z magnitudo vsaj 5,5 (slika 7). Najmočnejši med njimi, ki se je zgodil 12. oktobra ob 9.24 po UTC oziroma ob 12.24 po lokalnem času na Kreti, je imel navorno magnitudo 6,4. Nadžarišče potresa je bilo v bližini Palekastra, na skrajnem vzhodnem delu otoka. Povzročil je nekaj škode, predvsem na starejših objektih v krajih blizu nadžarišča. 36 Tamara Jesenko "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Kreta leži na Helenskem otočnem loku (slika 8), ki je nastal zaradi podrivanja Afriške plošče pod Egejsko mikroploščo. Razteza se od Jonskih otokov na zahodu do Rodosa na vzhodu in predstavlja južno mejo Egejske mikroplošče. Tu močni potresi, tudi z magnitudo večjo od 7,0, niso redkost. Zgodovinska potresa 21. julija 365 in 8. avgusta 1303 z žariščem v bližini Krete imata ocenjeno magnitudo 8,0 ali več, za seboj pa sta pustila opustošenje in zahtevala več tisoč življenj (2021 Lasithi earthquake, 2002; Hellenic arc, 2023). Slika 7: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2021 v Sredozemlju z na-vorno magnitudo vsaj 5,5. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Prikazane so tudi glavne tektonske plošče. Figure 7: Distribution of the strongest earthquakes in 2021 in the Mediterranean (Mw > 5.5). The size of the circle indicates the magnitude, and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 37 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Sklepne misli Leta 2021 je bilo po svetu 45 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Med njimi jih je bilo le pet, ki svojega žarišča niso imeli pod morskim dnom. V 24 potresih je umrlo vsaj 2471 ljudi. Največ žrtev je bilo v potresu z navorno magnitudo 7,2, ki je avgusta prizadel Haiti. Najmočnejši potres v Evropi z navorno magnitudo 6,4 je oktobra stresel grški otok Kreta, vendar ni bilo poškodovanih ali večje škode. Viri in literatura 2021 Chignik earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 23. 3. 2023). https://en.wiki-pedia.org/wiki/2021_Chignik_earthquake (8. 5. 2023). 2021 Lasithi earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 20. 3. 2022). https://en.wikipe-dia.org/wiki/2021_Lasithi_earthquake (8. 5. 2023). 2021 Haiti earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 28. 3. 2023). https://en.wikipe-dia.org/wiki/2021_Haiti_earthquake (8. 5. 2023). Hellenic arc. Wikipedia [online] (posodobljeno 30. 4. 2023). https://en.wikipe-dia.org/wiki/Hellenic_arc (8. 5. 2023). IRIS, 2023. How Often Do Earthquakes Occur? IRIS, Incorporated Research Institutions for Seismology. https://www.iris.edu/hq/inclass/fact-sheet/how_often_do_earthqua-kes_occur (8. 5. 2023). Jesenko, T., 2011. Močnejši potresi po svetu leta 2010, Ujma, 25, 119-125. ISSN 0353-085X. Jesenko, T., 2021. Močnejši potresi po svetu 2019-2020, Ujma, 34-35, 217-226. ISSN 0353-085X. Lapajne, J., 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar, elektronski vir, Amebis, d. o. o., Kamnik, in Agencija RS za okolje, Ljubljana, Zbirka Termania. http://www.ter-mania.net/slovarji/131/seizmoloski-slovar. List of earthquakes in 2021. Wikipedia [online] (posodobljeno 30. 4. 2023). https://en.wiki-pedia.org/wiki/List_of_earthqukes_in_2021 (8. 5. 2023). NEIC, 2021a. M 8.2 - 99 km SE of Perryville, Alaska. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ak0219neiszm/executive (8. 5. 2023). NEIC, 2021b. M 7.2 - Nippes, Haiti. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/eventpage/at00qxtxcn/executive (8. 5. 2023). NEIC, 2021c. M 6.4 - 4 km SW of Palecastro, Greece. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000ftxu/executive (8. 5. 2023). NEIC, 2023a. Significant Earthquakes - 2021. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. 38 Tamara Jesenko "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/significant.php?year=2021 (8. 5. 2023). NEIC, 2023b. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/search/ (8. 5. 2023). NEIC, 2023c. Lists, Maps and Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://www.usgs.gov/natural-ha-zards/earthquake-hazards/lists-maps-and-statistics (8. 5. 2023). Struktura Zemlje. Wikipedia [online] (posodobljeno 19. 12. 2022). https://sl.wikipe-dia.org/wiki/Struktura_Zemlje (8. 5. 2023). Kazalo Najmočnejši potresi po svetu leta 2021 39 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Izidor Tasič Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 Seismic Network in Slovenia in 2021 Povzetek Leta 2021 je na območju Slovenije delovala Državna mreža potresnih opazovalnic (DMPO) s 26 potresnimi opazovalnicami. V različnih časovnih obdobjih tega leta je delovalo še 17 dopolnilnih potresnih opazovalnic DoPO. ARSO upravlja še 6 začasnih opazovalnic, postavljenih leta 2020, ki tvorijo Mrežo prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne (SLO Karst NFO) in so del projekta Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS. Abstract In the year 2021, the "Seismic network of the Republic of Slovenia"(SNRS) consisted of 26 seismic stations. The seismic observation of the Slovenian territory was increased by additional 17 seismic stations that operated in different periods in 2021, yet they are not part of the SNRS. In addition to these stations, ARSO supervises yet another six temporary stations, set up in 2020, which form the "Network of portable earthquake observatories south of Postojna" (SLO Karst NFO) and are part of the project "Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RRI area - RI-SI-EPOS". Slika 1: Potresne opazovalnice ARSO (rdeči in modri trikotniki) in SLO Karst NFO (zeleni trikotniki; RI-SI-EPOS, Šebela, 2018) leta 2021. Figure 1: Seismic network in Slovenia, supervised by ARSO (red and blue triangles) in 2021 and Slovenian Karst NFO Seismic Network (SLO Karst NFO, green triangles). 40 Izidor Tasič -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Uvod Potresne opazovalnice ARSO (ARSO, 2021) so glede na protokol delovanja, kvaliteto seizmološke merilne opreme, časovno stalnost delovanja ter druge parametre razdeljene v dve skupini. Osnovna je Državna mreža potresnih opazovalnic (DMPO), ki s 26 potresnimi opazovalnicami tvori hrbtenico potresnega opazovanja v Sloveniji (modri trikotniki na sliki 1). V drugi skupini so t. i. dopolnilne potresne opazovalnice (DoPO), ki dopolnjujejo potresno opazovanje DMPO za natančnejše opredelitve potresnih parametrov za posamezno območje kot tudi za potresno opazovanje v urbanih območjih (rdeči trikotniki na sliki 1). V letu 2021 je ARSO v okviru projekta Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023) upravljalo še začasne opazovalnice Mreže prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne (SLO Karst NFO; zeleni trikotniki na sliki 1) (Šebela in drugi, 2020, 2023). Preglednica 1. Državna mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji v letu 2021 Table 1. National seismic network in Slovenia in 2021. oznaka ime opazovalnice začetek delovanja zem. šir. zem. dol. n. viš. litološka podlaga code station name the start of operation lat. lon. elev. lithology leto / year °N °E [m] BOJS Bojanci 2004 45,5043 15,2518 252 apnenec / limestone CEY Cerknica 1975 45,7381 14,4221 579 apnenec / limestone CADS Čadrg 2003 46,2281 13,7369 751 apnenec / limestone CRES Črešnjevec 2002 45,8259 15,4569 431 dolomit / dolomite CRNS Črni Vrh 2005 46,0807 14,2613 712 dolomit, apnenec / dolomite, limestone DOBS Dobrina 1996 46,1495 15,4695 465 lapor / marlstone GBAS Gorenja Brezovica 2008 45,9348 14,4434 525 dolomit / dolomite GBRS Gornja Briga 2007 45,5311 14,8101 610 dolomit / dolomite GCIS Gornji Cirnik 2003 45,8672 15,6275 385 dolomit / dolomite GOLS Goliše 2002 46,0108 15,6245 559 dolomit / dolomite GORS Gorjuše 2004 46,3174 13,9999 1048 apnenec / limestone GROS Grobnik 2002 46,461 15,5018 930 tonalit / tonalite JAVS Javornik 2003 45,8934 14,0643 1100 dolomit / dolomite KNDS Knežji dol 2003 45,5278 14,3807 1035 apnenec / limestone KOGS Kog 2004 46,4481 16,2504 245 glinavec / mudstone LEGS Legarje 2002 45,9488 15,3177 390 dolomit / dolomite LJU Ljubljana 1958 46,0438 14,5278 396 peščenjak / sandstone MOZS Možjanca 2005 46,2941 14,4433 660 apnenec / limestone PERS Pernice 2002 46,6365 15,1139 795 filit / schist PDKS Podkum 2002 46,0612 14,9977 679 dolomit / dolomite ROBS Robič 2002 46,2445 13,5094 245 apnenec / limestone SKDS Skadanščina 2006 45,5464 14,0143 552 apnenec / limestone VISS Višnje 2003 45,8033 14,8393 399 apnenec / limestone VOJS Vojsko 2004 46,0322 13,8877 1072 dolomit / dolomite VNDS Vrh pri Dolskem 2006 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak / quartz sandstone ZAVS Zavodnje 2005 46,4342 15,0246 741 granodiorit /granodiorite Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 41 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Državna mreža potresnih opazovalnic Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 potresnih opazovalnic (preglednica 1), ki so opremljene s širokopasovnim seizmometrom in s pospeškometrom (Tasič, 2018; Tasič in drugi, 2023). Prvi meri hitrost, drugi pospešek nihanja tal. Kombinacija obeh merilih sistemov na enem mestu omogoča večje skupno dinamično območje merjenja. Primer uporabnosti povečanega dinamičnega območja z dvema sistemoma je zelo močen Petrinjski potres leta 2020 na Hrvaškem, kjer so bili na nekaterih lokacijah v Sloveniji seizmometri prekrmiljeni, pospeškometri pa so pravilno zabeležili tudi največje nihanje tal (Tasič, 2022). Merilna sistema sta povezana s sodobnim seizmološkim 6-kanalnim podatkovnikom (zaje-malno enoto), ki podatke digitalizira in opremi s točnim časom ter jih nato samodejno neprekinjeno prenaša v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b v Ljubljani (Vidrih in drugi, 2006) in v rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Ob koncu leta 2021 se je na vseh opazovalnicah DMPO uporabljal isti tip zajemalne enote Q330HRS podjetja Kinemetrics. Tudi v letu 2021 smo na lokacijah DMPO izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme, ki so opisane v članku Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2021 (Tasič in drugi, 2023). Popis opreme na DMPO leta 2021 je zapisan v preglednici 2. Preglednica 2. Oprema na opazovalnicah DMPO v letu 2021 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto; ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu x - oprema je del projekta Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS (RI-SI-EPOS, 2023). Table 2. Equipment on National seismic network in Slovenia in 2021. * - station has been in function in previous year; ** - station continues to operate in 2022 x - equipment is a part of the project "Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RD! area - RI-SI-EPOS« (RI-SI-EPOS, 2023). oznaka opazovalnice senzor/ser. št. čas delovanja (od-do) zajemalna naprava/ser.št. čas delovanja (od-do) station code sensors type/ser. no. operating (from-to) acquisition unit/ser. no. operating (from-to) BOJS T360(x)/1001 *-** Q330HRS/6309 *_** EpiSensor/1723 *-** CEY T120QA/2967; CMG-3ESPC/T35617 *-6. 1. 2021; 6. 1. 2021-** Q330HRS/6104; Fortis/TF465 *-** CMG-40T/T4B19 Q730/2000102 CADS CMG-3ESPC/T36897; CMG-3ESPC/T39926 *-1. 2. 2021; 1. 2. 2021-** Q330HRS/5797 CMG-T5/T5JD6 *_** CRES STS-2/90733 Q330HRS/5878 EpiSensor/782 CRNS CMG-3ESPC/T36081 Q330HRS/6105 CMG-T5/T5JD4 DOBS CMG-3ESPC/T35605; CMG-3ESPC/T34749 *-5. 5. 2021; 5. 5. 2021-** Q330HRS/6314 CMG5T/T5HL8 *_** GBAS T120QA/3091; TH120/2080 *-5. 5. 2021; 5. 5. 2021-** Q330HRS/7329; Q330HRS/5655 *-26. 5. 2021; 26. 5. 2021-** CMG-5T/T5HL9 *_** GBRS CMG-3ESPC/T35893 Q330HRS/6315 CMG-5TC/T5KU6 42 Izidor Tasič -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 oznaka opazovalnice senzor/ser. št. čas delovanja (od-do) zajemalna naprava/ser.št. čas delovanja (od-do) station code sensors type/ser. no. operating (from-to) acquisition unit/ser. no. operating (from-to) GCIS CMG-3ESPC/T34749; STS-2/120925 *-21. 5. 2021; 4. 5. 2021-** Q330HRS/6311 *_** CMG-5TC/T5KU5; EpiSensor/9755 *-28. 10. 2021; 28. 10. 2021-** GOLS CMG-40TBH/T4B26 *_** Q330HRS/6311 *-** FORTIS sn TF459 *—** GORS STS-2.5/151206 *—** Q330HRS/5657 *-** EpiSensor/785 *—** GROS CMG-3ESPC/T39558; CMG-3ESPC sn T36903; T120QA/2973 *-4. 10. 2021; 19. 10.-23. 11. 2021; 23. 11. 2021-** Q330HRS/6312 *-** FBA23/32206; EpiSensor sn 9756 *-4.10.2021; 19. 10. 2021-** JAVS CMG-3T/T37725; STS 2.5/192434 *-23. 6. 2021; 23. 6. 2021-** Q330HRS/5881 CMG-5TC/T5HL6 *-** KNDS STS-2/10416 *-** Q330HRS/5798 *-** CMG-5TC/T5HL5 *-** KOGS CMG-3T/T37085 *-** Q330HRS/5653 *-** EpiSensor/784 LEGS CMG-40TB/T4B29 *-** Q330HRS/7331 *-** FORTIS/TF466 *-** LJU STS-2/40316 *-** Q330HRS/5656 *-** EpiSensor/783 *-** MOZS STS-2/20417 *-** Q330HRS/5654 Fortis/TF089 *-** PERS CMG-3ESPC/T35616 *-** Q330HRS/6102 *-** CMG-5T/T5JD5 *-** PDKS CMG-40TB/T4B28 *-** Centaur-6/198; Q330HRS/7329 *-9. 9. 2021; 9. 9. 2021-** FBA-23/42178 ROBS CMG-3ESPC/T34746; TH120/2070 *-11. 11. 2021; 11. 11. 2021-** Q330HRS/5880 *-** Fortis/TF090 *_** SKDS STS-25/172109 *-** Q330HRS/5658 EpiSensor/786 *-** VISS STS-2.5/151206 *-** Q330HRS/5879 *-** CMG 5T/T5HL7 VOJS T120QA/2973; STS 2.5/172149 *-18. 11. 2021; 18. 11. 2021-** Q330HRS/6103 *-** CMG 5T/T5V48 *-** VNDS CMG-3ESPC/T35448; TH120/2079; CMG-3T/T37725 *-4. 3. 2021; 4. 3.-15. 7. 2021; 15. 7. 2021-** Q3 30HRS/5880; Q330HRS/6100 *-23. 4. 2021; 23. 4. 2021-** EpiSensor/1722 *-** ZAVS T120QA/2976 *-** Q330HRS/6310 *-** Fortis/TF467 *** Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 43 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Dopolnilne potresne opazovalnice Dopolnilne potresne opazovalnice (DoPO; preglednica 3), ki dopolnjujejo potresno opazovanje DMPO, so opremljene z raznoliko seizmološko opremo. V letu 2021 je na ozemlju Slovenije delovalo 17 dopolnilnih potresnih opazovalnic. Osem opazovalnic je opremljenih s pospeškometri ETNA, ki pošiljajo v SOP samo prožene dogodke, se pravi dogodke, katerih amplituda nihanja tal je večja od vnaprej določenega praga proženja. Ostale dopolnilne potresne opazovalnice pošiljajo v SOP podatke v neprekinjenem načinu (preglednica 4). Nekatere od teh so opremljene samo s seizmometri, VJKL in CESS imata tako pospeškometer kot tudi seizmometer, nekatere pa samo pospeškometer. Preglednica 3. Dopolnilne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 (nek) - oprema je v lasti NEK. Table 3. Additional seismic stations in Slovenia in 2021. (NEK) - equipment is owned by NEK. oznaka ime opazovalnice začetek delovanja zem. šir. zem. dol. n. viš. litološka podlaga code station name the start of operation Lat. Lon. elev. lithology leto / year °N °E [m] BZKE Ljubljana 2020 46,038 14,5646 288 prod, pesek, melj / gravel, sand, silt BOVC Bovec 2000 46,3382 13,5543 455 prod, pesek / gravel, sand CENE Centur 2020 45,5097 13,77 161 laporj, peščenjak, breča, apnenec / marlstone, sandstone, limestone CESS Cesta 1996 45,9733 15,4632 372 dolomit / dolomite DOLA Dolsko 1995 46,0938 14,6781 265 prod, pesek / gravel, sand DRZN Drežnica 1998 46,2586 13,6126 544 lapor, peščenjak / marlstone, sandstone DTSE DSO Tisje 2019 46,0251 14,8395 279 glina, prod / clay, gravel GOTE Gotenica 1997 45,6095 14,7464 670 dolomit / dolomite FAGG FGG - Ljubljana 1995 46,0459 14,4944 295 prod, pesek, melj / gravel, sand, silt ILBA Ilirska Bistrica 1995 45,5638 14,2446 404 lapor, peščenjak / marlstone, sandstone KBZP Brezje pri Senušah 1990 45,9405 15,439 208 apnenec, lapor / limestone, marlstone KOBR Kobarid 2000 46,2474 13,5786 234 konglomerat / conglomerate LISS Lisca 2002 46,0674 15,2907 948 dolomit / dolomite NEK0(nek) Krško (NEK) 1994 45,9391 15,5185 156 prod, pesek / gravel, sand VACE Vače 2020 46,1194 14,8379 521 apnenec / limestone VSTG Velika Štanga 2020 46,0428 14,7704 464 kremenov peščenjak / quartz sandstone VJKL ARSO - Ljubljana 2019 46,0652 14,5131 298 glina, prod / clay, gravel 44 Izidor Tasič -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica 4. Oprema na opazovalnicah DoPO v letu 2021 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto; ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu - oprema je del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« RI-SI-EPOS, 2023), - oprema je del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (RI-SI-EPOS, 2023). Table 6. Equipment on Network ofportable seismic stations south of Postojna - "RI-SI-EPOS" in Slovenia in 2021. * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto; ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu ^ - equipment is part of the project "Development of research infrastructure for the international competitiveness of the Slovenian RDI area - RI-SI-EPOS« (RI-SI-EPOS, 2023). oznaka opazovalnice senzor čas delovanja (od-do) zajemalna naprava/ser.št. čas delovanja (od-do) station code sensors type operating (from-to) acquisition unit/ser. no. operating (from-to) GSNE EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/1Q3Q29 JLSP EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/1Q3Q28 MASE EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/1Q3Q25 MPJP EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/1Q3Q24 POST EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/1Q3Q26 PVZP EpiSensor 2g(x) Etna2(x)/sn1Q3Q27 Sklepne misli Na ARSO smo v letu 2021 skrbeli za nemoteno delovanje 49-ih potresnih opazovalnic v Sloveniji. Podatke teh opazovalnic smo uporabljali pri seizmoloških analizah in raziskavah. 46 Izidor Tasič -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Literatura ARSO, 2021. Potresne opazovalnice na ozemlju Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. https://potresi.arso.gov.si/potresne-opazovalnice/ (3. 7. 2023). RI-SI-EPOS, 2023. http://epos-ip.zrc-sazu.si/ri-si-epos/ (3. 7. 2023) Šebela S., Tasič I., Živčic M., Mali, M., Krebelj, M., Čeligoj Biščak, J., Pančur, L., Pahor, J., Čarman, M., Zupančič, P., Gosar, A., 2020. Mreža prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne - „RI-SI-EPOS" https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/pre-nosne_potresne_opazovalnice_a3_format.pdf (1. 3. 2022). Šebela, S., Tasič, I., Pahor, J., Mali, M., Novak, U., Naparu§ Aljančič, M., 2023. Development of SLO KARST Near Fault Observatory site in SW Slovenia. Carbonates Evap-orites 38, 43. http://doi.org/10.1007/s13146-023-00864-y, (20. 10. 2023). Tasič, I., 2018. Seizmometer in pospeškometer - merilni par na potresni opazovalnici. Ujma 2018, 32, 210-217. ISSN 0353-085X. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., Sinčič P., Pfundner, I., Uran B., Prosen, J., 2023. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2021. Potresi v letu 2021, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 1318-4792. Tasič, I., 2022. Funkcionalnost Potresnih Opazovalnic Ob Potresu v Zagrebu in Petrinji. Potresi v letu 2020, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 13184792. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Kazalo Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021 47 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 Operation of the seismic network of the Republic of Slovenia in 2021 Povzetek Z glavnimi parametri, ki so vplivali na zanesljivost delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2021, predstavljamo povzetek analize delovanja ter pregled pomembnejših dogodkov in posodobitev. Podajamo število prekinitev komunikacije (izpadov) za posamezno potresno opazovalnico glede na trajanje prekinitve. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati, ter vzroke za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Abstract The results of analysis of operation of the Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2021 are presented. The main upgrades, as well as the events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are being constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic. Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto in dolgo-perio-dnim seizmometrom ter s pospeškometrom (Tasič, 2023). Tip seizmološke opreme na posamezni potresni opazovalnici, ki je bila nameščena v začetku leta 2021, je prikazan na sliki 1, na sliki 2 pa je prikazano stanje ob koncu leta 2021. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še podporna oprema, ki jo lahko razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor vdora vode in beleženje temperature ob seizmometru. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja na Uradu za seizmologijo je neprestano spremljanje delovanja vse opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. 48 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Slika 1. Državna mreža potresnih opazovalnic na začetku leta 2021. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1. Seismic network of Slovenia at the beginning of the year 2021 (seizmometer = seismometer, pospešk-ometer = accelerometer; zajemalna enota = digitizer). Slika 2. Državna mreža potresnih opazovalnic ob koncu leta 2021. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 2. Seismic network of Slovenia at the end of the year 2021 (seizmometer = seismometer, pospeškometer = accelerometer; zajemalna enota = digitizer). Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 49 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2021). Le-to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri) podajamo tudi njihove vzroke. • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki preglednic in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število samodejnih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice opremljene s tipom seizmometra, ki to funkcijo omogoča). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na potresni opazovalnici. Omenjena analiza je zelo pomembna zaradi ugotavljanja morebitnih okvar na seizmološki merilni opremi. Večina menjav seizmometrov oziroma pospeškometrov se izvede na osnovi te analize. • Časovni potek mirovne lege seizmičnih senzorjev in napajalne napetosti na potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v j aške potresnih opazovalnic. Podaj amo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku izpostavljamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2021). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2021 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Menjave seizmometrov: Seizmometer tipa T120QA smo na potresni opazovalnici CEY nadomestili s seizmometrom CMG-3ESPC. Na potresni opazovalnici CADS smo delno okvarjen seizmometer CMG-3ESPC nadomestili z enakim tipom. Tudi na potresni opazovalnici DOBS smo delno okvarjen seizmometer CMG-3ESPC nadomestili z enakim tipom. Na potresni opazovalnici GBAS smo zamenjali seizmometer T120QA s seizmometrom TH120. Na potresni opazovalnici GCIS smo zamenjali seizmometer, CMG-3ESPC smo nadomestili z STS-2 seizmometrom. Na potresni opazovalnici GROS smo seizmometer CMG-3ESPC nadomestili s TH120. Na potresni opazovalnici JAVS smo zamenjali seizmometer CMG-3T s seizmometrom STS-2.5. Na potresni opazovalnici ROBS smo zamenjali seizmometer, CMG-3ESPC smo nadomestili s TH120. Na lokaciji VOJS smo seizmometer T120QA nadomesitli z STS-2.5. Na lokaciji VNDS smo menjali seizmometre: CMG-3ESPC smo najprej nadomestili s TH120, nato pa smo tega zamenjali s seizmometrom CMG-3T. • Menjave pospeškometrov: na potresni opazovalnici GCIS smo zamenjali pospeško-meter, CMG-5TC z EpiSensorjem. Na potresni opazovalnici GROS smo zamenjali tako pospeškometer FBA-23 s pospeškometrom EpiSensor. • Menjave zajemalnih enot: Na potresni opazovalnici GBAS smo zamenjali okvarjeno zajemalno enoto Q330HRS z enoto istega tipa. Na lokaciji PDKS smo zajemalno enoto Centaur-6 zamenjali s Q330HRS. Na lokaciji VNDS smo zamenjali zajemalno enoto Q330HRS z istim tipom. 50 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 • Vzdrževanje nadzornih sistemov: V letu 2021 smo izvajali kontrolo omenjenega sistema - na nekaterih opazovalnicah smo zamenjali ArduinoUno kontroler, na nekaterih pa le temperaturno sondo oziroma plovec. • Vzdrževanje napajalnih sistemov: Na KNDS smo zamenjali AKU polnilec. • Vzdrževanje jaškov in sidranje betonske podlage (seismic pier): Betonsko podlago smo sidrali (s tremi sidri dolžine 40 cm) na potresnih opazovalnicah BOJS, CRES, GBAS, GBRS, GCIS, KNDS, PERS, SKDS. Ponovno tesnjenje (s silikonom) in barvanje obodov jaškov smo izvedli na potresni opazovalnici PDKS. • Izvedba sanacijskih del - obsežna gradbena dela: o GROS - zaradi vdora vode v servisni in tudi seizmični jašek, smo v letu 2021 izvedli sanacijo potresne opazovalnice. Oba jaška sta bila odko-pana, okoli njih se je naredila drenaža, zatesnile so se vse vhodne cevi. Na lokaciji so bila odstranjena drevesa znotraj ograje. V seizmičnem jašku smo povečali betonski podstavek tako, da sta na njem lahko nameščena seizmometer in pospeškometer. Seizmološko merilno opremo smo tudi termično izolirali - jašek smo obdali z 5 cm stirodur izolacijsko posodo okoli betonskega podstavka . o ROBS - zgradili smo dva nova betonska podstavka, ki smo jih vezali v skalo, saj stari podstavki niso bili v neposrednem stiku s skalo. Nad betonska podstavka smo zgradili zaščitno ''hišico'', ki ščiti pred vodo s strehe jame in pred živalim. Oba senzorja smo tudi dodatno termično izolirali. Delovanje DMPO v letu 2021 V letu 2021 je bila celotna DMPO opremljena z zajemalnimi enotami Q330HRS (Tasič, 2023). Ta tip zajemalnih enot omogoča tudi hranjenje podatkov v primeru izpada komunikacij. Z dvojnim hranjenjem podatkov na lokaciji potresne opazovalnice - na zajemalni enoti in na dodatni enoti JetBox oziroma Raspbery Pi - do izgube podatkov zaradi daljše prekinitve komunikacije praktično ne more več priti. Do trajne izgube seizmičnih podatkov še vedno lahko pride zaradi daljše prekinitve napajanja potresne opazovalnice z električno energijo. Z nadgraditvijo napajalnih sistemov (Mali in drugi, 2008) in ločenim napajanjem komunikacijske opreme in zunanjih pomnilniških enot je avtonomija delovanja seizmološke opreme najmanj en teden. Avtonomija delovanja komunikacijske opreme pa je najmanj en dan. V letu 2021 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014), ki v obeh jaških preverja potencialni vdor vode, na nekaterih lokacijah tudi temperaturo ob seizmometru ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega instrumentalista. Na slikah 3a in 3b je prikazan pregled delovanja DMPO v letu 2021, kjer črna barva (slika 3a) predstavlja nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 51 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI 1 1 1 [ 1 - j 1 II II 1 - 1 1 ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 . BI1 [ 1 1 1 11 III 1 III 1 1 1 1 1 j 1 1 1 1 1 1 1 1 Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Od Nov Dec Jan Slika 3a: Pregled delovanja DMPO v letu 2021. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 3a: An overview of out-of-operation periods (black lines) for Seismic network of Slovenia in the year 2021. Due to the resolution, only out-of operation periods longer than three hours are shown. Slika 3b: Pregled delovanja DMPO v letu 2021. Izpadi so označeni z modro barvo. Na ordinatni osi je podano število opazovalnic, ki so sočasno vključene v izpad. Figure 3b: An overview of out-of-operation periods (blue lines) for Seismic network of Slovenia in the year 2021. On the ordinate axis, the number of stations involved in the out-of-operation period is given. 52 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2021 Table 1: Out-of-operation periods (OOOP) for Seismic network of Slovenia in the year 2021. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov, daljših od dveh ur station code total number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2 hours BOJS 13 1d 7h 51m 41s 2 CADS 72 4h 48m 33s 0 CEY 41 2h 26m 53s 0 CRES 14 0h 58m 15s 0 CRNS 240 11d 11h 26m 30s 5 DOBS 12 0h 57m 17s 0 GBAS 152 5h 27m 13s 0 GBRS 330 3d 19h 11m 52s 2 GCIS 2851 8d 0h 7m 45s 1 GOLS 30 2h 14m 36s 3 GORS 104 16h 46m 41s 1 GROS 141 15d 4h 48m 4s 1 JAVS 86 2h 47m 30s 0 KNDS 1284 8d 15h 38m 34s 4 KOGS 11 0h 54m 14s 0 LEGS 192 5d 3h 13m 50s 1 LJU 59 1d 10h 24m 31s 4 MOZS 71 1d 7h 7m 6s 5 PDKS 25 6h 2m 45s 0 PERS 206 3h 8m 58s 0 ROBS 142 2d 17h 3m 29s 1 SKDS 32 1d 4h 46m 55s 2 VISS 38 1d 18h 31m 32s 2 VNDS 28 3h 19m 1s 0 VOJS 96 1d 22h 53m 18s 3 ZAVS 469 6d 11h 40m 29s 1 I 6739 38 Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 53 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO v letu 2021 in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest out-of-operation periods (OOOP's) for each station of the Seismic network of Slovenia in the year 2021. oznaka potresne opazovalnice nastop najdaljšega izpada datum ob h.min trajanje najdaljšega izpada vzrok station code date/time of the longest OOOP date at h.min duration of the longest OOOP cause BOJS 31. 3. ob 20.32 15h 32m 46s napaka na komunikacijski opremi CADS 30. 9. ob 8.44 1h 20m 9s izpad na komunikacijah CEY 6. 1. ob 10.53 0h 26m 45s izpad na komunikacijah CRES 6. 9. ob 8.26 0h 26m 44s izpad na komunikacijah CRNS 17. 9. ob 5.16 4d 2h 56m 13s okvara modema DOBS 6. 9. ob 8.27 0h 26m 40s izpad na komunikacijah GBAS 23. 3. ob 3.55 0h 31m 27s izpad na komunikacijah GBRS 16. 8. ob 23.10 1d 10h 28m 41s okvara krona zaščite zaradi udara strele GCIS 24. 2. ob 8.02 5d 4h 36m 38s napaka na komunikacijski opremi GOLS 6. 9. ob 8.27 0h 26m 0s izpad na komunikacijah GORS 20. 10. ob 23.53 7h 39m 56s napaka v centrali GROS 4. 10. ob 7.40 15d 2h 8m 3s sanacija opazovalnice JAVS 6. 9. ob 8.27 0h 26m 8s izpad na komunikacijah KNDS 24. 2. ob 8.01 5d 4h 37m 26s napaka na komunikacijski opremi KOGS 6. 9. ob 8.27 0h 26m 2s izpad na komunikacijah LEGS 14. 3. ob 10.57 4d 22h 42m 55s okvara komunikacijske opreme - udar strele LJU 25. 3. ob 10.04 21h 46m 44s napaka na komunikacijski opremi MOZS 21. 8. ob 20.45 7h 42m 35s izpad na komunikacijah PDKS 9. 9. ob 7.56 1h 4m 37s izpad na komunikacijah PERS 6.9. ob 8.27 0h 26m 41s izpad na komunikacijah ROBS 13. 4. ob 1.33 2d 5h 42m 58s okvara napajalnika za modem SKDS 23. 6. ob 10.33 19h 36m 41s izpad na komunikacijah VISS 16. 3. ob 12.21 20h 42m 55s izpad na komunikacijah VNDS 4. 3. ob 9.29 0h 37m 38s izpad na komunikacijah VOJS 17. 5. ob 4.11 1d4h 19m6s okvara porta na usmerjevalniku ZAVS 24. 2. ob 8.02 5d 4h 36m 32s napaka na komunikacijski opremi Na sliki 4 je prikazano skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov, v katere je bilo vključeno enako število potresnih opazovalnic. Postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride 54 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen "g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3 (poudarjeni so izpadi, v katere je bilo sočasno vključenih več kot dvajset opazovalnic). Preglednica 3. Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic Table 3: Simultaneous out-of-operation periods for Seismic network of Slovenia. število opaz. / no. of stations dolžina trajanja izpadov / length of OOOP [min] 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min >120 min 2 545 47 9 2 0 1 5 3 379 12 3 0 1 1 3 4 68 2 1 1 0 0 0 5 11 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 10 1 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 18 0 0 0 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 21 2 0 0 0 0 0 0 22 0 0 0 0 0 0 0 23 0 0 0 0 0 0 0 24 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 26 3 0 0 0 0 0 0 Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 55 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 število potresnih opazovalnic vključenih v izpad Slika 4. Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2021. Figure 4. Total duration of out-of-operation periods that occurred at several seismic stations simultaneously in 2021. Zaključek Predstavili smo povzetek analize delovanja DMPO v letu 2021 in najpomembnejše izvedene posodobitve. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno neka prekinitev na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni in jih v grobem lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi z napajanjem z električno energijo, v drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo, v tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (na seizmometrih ali zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih vzrokov. V letu 2021 smo skupno zabeležili 6739 izpadov od tega 38 daljših od dveh ur. Za primerjavo, v letu 2020 je bilo zabeleženih 8815 izpadov od tega 61 daljših od dveh ur. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. V letu 2021 smo imeli tri izpade v katere je bila vključena celotna DMPO in dva izpada v katerega je bilo vključenih 21 potresnih opazovalnic. Vsi izpadi so bili krajši od petih minut in so bili posledica krajšega izpada komunikacij. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic (20 ali več) izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da v letu 2021 do tovrstnih izpadov ni prišlo. Rezultati analiz delovanja opreme so nam v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. 56 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature. Potresi v letu 2013, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. ISSN 1318-4792. Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. 54- 59. ISSN 1318-4792. SPO, 2021. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2021, interno poročilo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Tasič, I., 2023. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021, Potresi v letu 2021, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 1318-4792. Kazalo Delovanje Državne mreže potresnih opazovanic v letu 2021 57 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Dogodki v letu 2021 Events in 2021 O potresih in potresni varnosti Slovenije za Dnevnikov izbor V oddaji Dnevnikov izbor na RTV Slovenija so 9. januarja 2021 strokovnjaki različnih področji, med njimi tudi seizmologinja Ina Cecic, govorili o potresih. Povod za oddajo je bil potres pri Petrinji z magnitudo 6,2, ki se je zgodil deset dni pred oddajo. Dogodek je sprožil niz vprašanj o tem, ali je tak potres možen tudi v Sloveniji, kakšne bi bile njegove posledice, kako ravnati med potresom ter kakšne obnove bi bile potrebne, da naslednji močen potres pri nas ne bi zahteval človeških življenj. (https://365.rtvslo.si/arhiv/sobotni-dnevnikov-izbor/174745301) Potres ima vedno zadnjo besedo Ina Cecic je svoje doživetje potresa in strokovno razlago podelila 16. januarja 2021 na RTV Slovenija v oddaji Zadnja beseda! (https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174746726?s=tv&t=7m24s) O potresih za dobro jutro 22. januarja 2021 je na RTV Slovenija v oddaji Dobro jutro o potresih spregovorila seizmologinja Martina Čarman. (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174748144?s=tv&t=48m16s) Redna letna skupščina Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko ARSO sodeluje v Slovenskem združenju za geodezijo in geofiziko (SZGG), ki je del Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko (IUGG). Na letni skupščini SZGG smo seizmologi predstavili dva prispevka: prvega, o pomenu mreže prenosnih potresnih opazovalnic RI-SI-EPOS JV od Postojne, (http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/referati/2021/SZGG_2021_Car-man_Sebela_in_dr.pdf) in drugega, ki govori o uporabi navzkrižne korelacije za detekcijo potresov v potresnih nizih (http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/refe-rati/2021/SZGG_2021_Carman.pdf). 58 "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Predstavitev nove Karte potresne nevarnosti Slovenije Agencija za okolje je marca 2021 izdala novo karto potresne nevarnosti Slovenije. Karta je pripravljena v skladu s standardom Evrokod 8 (EC8) in je 1. maja 2022 postala del slovenske zakonodaje o potresno odporni gradnji. Do 1. maja 2024 sta za projektiranje stavb hkrati veljavni stara in nova karta potresne nevarnosti Slovenije. Karto smo predstavili laični in strokovni javnosti na številnih dogodkih in v več medijih: • Barbara Šket Motnikar. Predstavitev za ARSO, 2. 3. 2021. • Barbara Šket Motnikar. Predstavitev na Slovenskem inženirskem dnevu, 4. 3. 2021. • Barbara Šket Motnikar. Predstavitev karte v poročilih na SLO TV 1, 16. 3. 2021 ob 17:00. • Barbara Šket Motnikar. Predstavitev na skupščini Slovenskega društva za potresno inženirstvo, 25. 3. 2021. • Barbara Šket Motnikar. Predstavitev članom tehnične komisije pri SIST, 30. 3. 2021. • Barbara Šket Motnikar. Posredovanja o podatkih za novo karto novinarjem za Večer, Val 202, Radio Koper. 2021. • Polona Zupančič. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije. Oddaja na Radio ARS, 5. 4. 2021. (https://ars.rtvslo.si/2021/03/pogled-v-znanost-311/). • Barbara Šket Motnikar. Predavanje za doktorski študij modula Jedrska tehnika: Postopek verjetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije, 10. 5. 2021. (https://www.youtube.com/watch?v=3H4JiUDmSkc) . • Barbara Šket Motnikar. Druga predstavitev članom tehnične komisije pri SIST (odgovori na odprta vprašanja), 15. 11. 2021. • Barbara Šket Motnikar. Potresna varnost: za izboljšanje stanja bi potrebovali okoli štiri milijarde evrov. RTV Slovenija 1, oddaja Koda, 16. 11. 2021. (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174822898?s=tv, https://www.rtvslo.si/tv/info/koda/v-primeru-mocnejsega-potresa-v-ljubljani-bi-se-porusilo-4500-stavb/601393) . • Polona Zupančič. Predstavitev na The International Info-day/hybrid meeting EPOS ERIC and EPOS SP - Integration of Balkan countries, 9. 12. 2021. lCroCEE 2021 - Prva hrvaška konferenca o potresnem inženirstvu Hrvaški gradbeniki in seizmologi so v zahtevnem času po dveh močnih potresih (marca 2020 pri Zagrebu in decembra 2020 pri Petrinji) pripravili prvo hrvaško konferenco o potresnem inženirstvu in seizmologiji. (https://crocee.grad.hr/event/1/). Odvijala se je od 22. do 24. marca 2021 v Zagrebu. ARSO je sodeloval v treh prispevkih: • Cecic, I., 2021. The role and importance of historical earthquakes and macrose-ismological studies. Uvodno predavanje. 1CroCEE 2021 - Prva hrvaška konferenca o potresnem inženirstvu 2021. • Herak, M., Herak, D., Živčic, M., 2021. Which one of the three latest large earthquakes in Zagreb was the strongest - the 1905, 1906 or the 2020 one? 1Cro-CEE 2021 - Prva hrvaška konferenca o potresnem inženirstvu 2021. https://cro-cee.grad.hr/event/1/contributions/38/. • Mustac, M., Cecic, I., Latečki, H., Dasovic, I., 2021. Social media as a tool for providing information following a hazardous event: »Zagrebački potres 2020 - Dogodki v letu 2021 59 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI vaše info za seizmologe« Facebook group case. lCroCEE 2021 - Prva hrvaška konferenca o potresnem inženirstvu 2021. https://crocee.grad.hr/event/1/contributions/205/. O potresih v oddaji Pod drobnogledom - Nagyito alatt Informativna oddaja Pod drobnogledom - Nagyito alatt na TV SLO 1 je namenjena prebivalcem dvojezičnega območja Prekmurja in običajno obravnava aktualno temo. Ker je potres pri Petrinji, 29. 12. 2020, zamajal tudi prekmurska tla, je bila oddaja 22. aprila 2021 posvečena potresom, ali po madžarsko foldrenges. V oddaji je sodeloval tudi Jurij Pahor, seizmolog na ARSO. (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174770503?s=tv) Ure seizmologije - interna predavanja Za boljše sodelovanje in poznavanje dela kolegov smo se seizmologi na ARSO odločili, da nekajkrat letno pripravimo interna predavanja, ki se nanašajo na naše delo. V letu 2021 smo imeli 3 predavanja: • Ina Cecic. The role and importance of macroseismological studies and historical earthquakes. 23. 3. 2021. • Danijela Birko. Spektroskopske dvojne zvezde z enojnimi spektralnimi črtami v pregledu neba RAVE. 29. 3. 2021. • Igor Pfundner. Časovna omejitev delovanja programske opreme na zajemalni enoti Q730 in težave (ter njih reševanje) s točnim časom, ki so se pri njej pojavile v prejšnjem desetletju. 3. 5. 2021. Varen svet Seizmolog Jurij Pahor je 8. junija 2021 v pogovoru za http://varensvet.si odgovoril na nekaj pogostih vprašanj o potresih. (https://tinyurl.com/yfwhkphj). 60 "g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Znanost o potresih na ulici Ekipa ARSO potresi je v soboto, 11. septembra 2021 med 10.00 in 18.00, četrtič sodelovala na Znanstivalu. Stojnico smo imeli na Vrtu eksperimentov, na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Doživeli smo veliko lepih trenutkov, spoznali male in velike radovedneže, razložili skrivnosti potresov. Upamo, da je bilo obiskovalcem naše stojnice lepo in zanimivo! Zahvala tudi Upravi RS za zaščito in reševanje za odlične poučne brošurice o potresih, ki so jih naši mladi obiskovalci radi odnesli domov. Z zadovoljstvom lahko tudi povemo, da je tokrat velika večina otrok pravilno odgovorila na vprašanje 'Kaj narediti, ko se zgodi potres?'. K temu je gotovo pripomogla tudi izkušnja dveh močnih potresov na Hrvaškem, ki smo ju leta 2020 bolj ali manj čutili vsi. Hvala in pohvale tudi staršem in učiteljem, ki ste posredovali ali osvežili znanje o ravnanju ob potresih! 37. generalna skupščina Evropske seizmološke komisije Med 19. in 24. septembrom 2021 smo sodelovali na 37. generalni skupščini Evropske seizmološke komisije. To je bila prva skupščina, ki se je zaradi covida odvijala popolnoma vir-tualno. Organizirali so jo kolegi z Nacionalne in Kapodistrianove univerze v Atenah. Ina Cecic je bila aktivno udeležena pri organizaciji konference, kot prejšnja predsednica ESC in članica Znanstvenega komiteja. ARSO je sodeloval v naslednjih prispevkih: • Mustac, M., Dasovic, I., Latečki, H., Cecic, I., 2021. Obtaining macroseismic data through a Facebook group after the 2020 ML5.5 Zagreb earthquake. 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). • Mustac, M., Latečki, H., Dasovic, I., Cecic, I., 2021. Citizens' awareness of earthquakes, and their concern and fear after the 2020 Zagreb earthquake. 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). • Cecic, I., 2021. The power of macroseismology, Part I. The Peter Bormann Young Seismologist Training Course 2021. 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). • Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Čar-man, M., Kastelic, V., Danciu, L., Gosar, A., Carafa, M. M. C., Weatherill, G., Rajh, G., Basili, R., 2021. Development of a New Seismic Hazard Map of Slovenia (2021) Dogodki v letu 2021 61 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI and Interaction with the European Seismic Hazard Model ESHM20. Poster. 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). • Basili, R., Danciu, L., Beauval, C., Sesetyan, K., Vilanova, S., Carafa, M. M. C., Kastelic, V., Maesano, F. E., Tiberti, M. M., Vallone, R., Gracia, E., Atanackov, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Vanneste, K., Jomard, H., Baize, S., Cushing, E., 2021. ESHM20 Main Datasets: crustal faults and subduction systems of the European Fault-Source Model 2020 (EFSM20). 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). • Tasič, I., 2021. The interdependent quality control procedure for collocated seismometers or collocated seismometer and accelerometer. 37th virtual General Assembly of the European Seismological Commission (ESC). Ob konferenci je bila organizirana tudi šola za mlade seizmologe, posvečena preminulem nemškemu kolegu Petru Bormannu. Ina Cecic je mladim kolegom predavala o makrosei-zmičnih podatkih v seizmologiji - vrstah, pridobivanju, vrednotenju in uporabi. v O potresih z devetošolci OS Kašelj v Ljubljani Osnovna šola Kašelj v Ljubljani je imela 21. oktobra 2021 dan požarno-potresne vaje, v kateri so učitelji učence poučili, kako ravnati v primeru požara ali potresa. V okviru dneva dejavnosti je Martina Čarman devetošolcem predstavila potrese. 25. posvetovanje slovenskih geologov v Ljubljani Na 25. posvetu slovenskih geologov v Ljubljani, 8. 10. 2021, je bil Andrej Gosar soavtor predavanja o uporabi seizmološke metode mikrotremorjev za določitev debeline sedimentov na Ljubljanskem Barju. • Rupar, L., Gosar, A., 2021. Kartiranje debeline kvartarnih sedimentov na območju Iškega vršaja z metodo mikrotremorjev. V: Rožič, Boštjan (ur.). Razprave, poročila, 25. posvetovanje slovenskih geologov. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Letna seizmološka publikacija Potresi v letu 2019 10. novembra 2021 je izšla elektronska verzija letne publikacije Urada za seizmologijo, Potresi v letu 2019, kjer so zbrani prispevki o potresih in drugih zanimivostih iz seizmologije. Prijetno branje! (https://tinyurl.com/39yxx7dm) V kratkem času več potresov v Sloveniji. Kaj pravijo seizmologi? Decembra se je seizmologinja Polona Zupančič pogovarjala o aktualnem potresnem dogajanju in potresih na splošno z novinarko spletnega portala N1 info. (https://n1info.si/novice/slovenija/tla-so-se-veckrat-stresla-ce-smo-pripravljeni-nas-ne-bi-smelo-skrbeti/) Kazalo 62 -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Objave v letu 2021 Publications in 2021 Izvirni znanstveni članki v letu 2021 Zahorec, P., Papčo, J., Pašteka, R., Bielik, M., Bonvalot, S., Braitenberg, C., Ebbing, J., Gabriel, G., Gosar, A., Grand, A., Götze, H.-J., Hetenyi, G., Holzrichter, N., Kissling, E., Marti, U., Meurers, B., Mrlina, J., Nogova, E., Pastorutti, A., Salaun, C., Scarponi, M., Sebera, J., Seoane, L., Skiba, P., Szücs, E., Varga M., 2021. The first pan-Alpine surface-gravity database, a modern compilation that crosses frontiers. Earth system science data, 13/5, 2165-2209. Zajc, M., Poljak, M., Gosar, A., 2021. GPR survey to reveal a possible tectonic tilt of the Brežice Sava river terrace in the Krško basin (Georadarska raziskava za določitev možnega tektonskega nagiba Brežiške terase reke Save v Krški kotlini). Geologija, 64/1, 5-19. Strokovni članki v letu 2021 Čarman, M., 2021. Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 58-69. ISSN 1318-4792. Čarman, M., 2021. Uporaba navzkrižne korelacije za detekcijo potresov v potresnih nizih. V: Kuhar, M. (ur.), Pavlovičič Prešeren, P. (ur.), Vreča, P. (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike 2020 : zbornik del : 26. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 28. januar 2021. Ljubljana: Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, 2021, 51-62. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/sugg/refe-rati/2021/SZGG_Zbornik_2021_E_publikacija.pdf Čarman, M., Jesenko, T., Šebela, S., Zupančič, P., Birko, D., Živčic, M., 2021. Pomen mreže prenosnih potresnih opazovalnic RI-SI-EPOS jugovzhodno od Postojne. V: Kuhar, M. (ur.), Pavlovičič Prešeren, P. (ur.), Vreča, P. (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike 2020 : zbornik del : 26. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 28. januar 2021. Ljubljana: Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, 2021, 51-62. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/sugg/refe-rati/2021/SZGG_Zbornik_2021_E_publikacija.pdf Gosar, A., 2021. Evropski program povezovanja raziskovalne infrastrukture na področju geoznanosti - European plate observing system (EPOS). Ujma, 34-35, 521-529. ISSN 0353-085X. Gosar, A., 2021. Raziskave potresov na Marsu: misija InSight. Ujma, 34-35, 347-356. ISSN 0353-085X. Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčic, M., 2021. Potresi v Sloveniji leta 2019. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 14-31. ISSN 1318-4792. Objave v letu 2021 63 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecič, I., Živčič, M., 2021. Potresi v Sloveniji leta 2020. Ujma, 34-35, 115-127. ISSN 0353-085X. Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčič, M., 2021. Potresi v Sloveniji leta 2019. Ujma, 34-35, 104-114. ISSN 0353-085X. Jesenko, T., 2021. Najmočnejši potresi po svetu leta 2019. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 41-50. ISSN 1318-4792. Jesenko, T., 2021. Najmočnejši potresi po svetu v letih 2019 in 2020. Ujma, 34-35, 217226. ISSN 0353-085X. Ložar Stopar, M., Živčič, M., 2021. Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2019. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 51-56. ISSN 1318-4792. Sinčič, P., Tasič, I., 2021. Prve digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji. Ujma, 34-35, 404-408. ISSN 0353-085X. Sinčič, P., Tasič, I., Živčič, M., 2021. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2019. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 5-13. ISSN 1318-4792. Tasič, I., 2021. Obisk geofizikalnega observatorija Črni gozd. Ujma, 34-35, 342-346. ISSN 0353-085X. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., Sinčič, P., Pfundner, I., Uran, B., Prosen, J., 2021. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019. V: A. Gosar (ur.), Potresi v letu 2019, Agencija Republike Slovenije za okolje, 32-40. ISSN 1318-4792. Kazalo 64 -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Barbara Šket Motnikar1, Polona Zupančič1, Mladen Živčic1, Jure Atanackov2, Petra Jamšek Rupnik2, Martina Čarman1, Vanja Kastelic3, Gregor Rajh1, Andrej Gosar1 Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje Seismic hazard model of Slovenia and new national design ground acceleration map (2021) Povzetek V letu 2021 smo razvili nov model potresne nevarnosti Slovenije. Najpomembnejši rezultat je karta projektnega pospeška tal, ki je s 1. majem 2022 postala del slovenske zakonodaje o potresno odporni gradnji. V prehodnem dvoletnem obdobju se za projektiranje lahko uporablja tudi prejšnja karta iz leta 2001. V prispevku je opisana metoda izračuna potresne nevarnosti s poudarkom na postopkih za ocenjevanje parametrov potresnih izvorov. Predhodna karta potresne nevarnosti je izračunana na podlagi glajene pretekle seizmičnosti v mreži celic (točkovni izvori). Tokrat smo poleg točkovnih izvorov opredelili še ploskovne potresne izvore in prvič v Sloveniji tudi aktivne prelome ter prelomne potresne izvore. Velik vpliv na izračun potresne nevarnosti ima model pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa. Uporabili smo referenčni (backbone) model, ki je bil razvit za izračun evropske karte, pri čemer pa so parametri prilagojeni regijskim tektonskim razmeram. Epis-temično negotovost najvplivnejših parametrov smo modelirali v logičnem drevesu s 1377 vejami. Nova ocena potresne nevarnosti poleg karte projektnega pospeška tal vključuje še informativne karte spektralnega pospeška za 10 nihajnih časov (od 0 s do 2 s) ter spektre in krivulje potresne nevarnosti za večja slovenska naselja. Informativni rezultati potresne nevarnosti so strokovna podlaga, ki gradbeni stroki omogoča nadaljnje raziskave, saj v nekaj letih pričakujemo večje spremembe evropskega standarda Evrokod 8 in s tem tudi slovenskega Nacionalnega dodatka, ki regulirata področje potresno odporne gradnje. Abstract In 2021, we have developed a new seismic hazard model for Slovenia. The most important result is the national design ground acceleration map, which became part of the Slovenian legislation on earthquake-resistant construction on May 1, 2022. During the two-year transitional period, the previous map from 2001 can also be used for project design. The seismic hazard methodology is described with an emphasis on procedures for estimating the parameters of seismic sources. The previous seismic hazard map is based on smoothed historical seismicity in a grid of cells (point sources). This time, in addition to point seismic sources, we identified area seismic sources and for the first time in Slovenia, also active faults and fault seismic sources. The ground motion attenuation model has a significant influence on the seismic hazard. We used the backbone model that was developed for the European hazard map, with the parameters adapted to the regional tectonics. The epistemic uncertainty of the most influential parameters was modelled in a logic tree with 1377 branches. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Vojkova 1b, Ljubljana 2 Geološki zavod Slovenije (GeoZS), Dimičeva 14, Ljubljana 3 Istituto Nazionale di Geofísica e Vulcanologia (INGV), Sezione di Sismologia e Tettonofi-sica, L'Aquila Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 65 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI In addition to the design ground acceleration map, the new earthquake hazard assessment also includes informative results: spectral acceleration maps for ten oscillation periods (from 0 s to 2 s), uniform hazard spectra and seismic hazard curves for major Slovenian settlements. In a few years, we expect major changes to the European standard Eurocode 8 and, consequently, to the Slovenian National Addendum, which regulate the field of earthquake-resistant construction. New seismic hazard assessment will enable further research to support decisions on deploying the new EC8. Uvod V Sloveniji in njeni bližnji okolici (do 30 km od državne meje) se je v zadnjih sto letih zgodilo 12 potresov, ki so povzročili vsaj zmerne poškodbe na zgradbah, npr. razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah pa tudi velike razpoke v stenah in porušitve predelnih sten (ARSO, 2015). Med temi 12 potresi so se pri štirih porušili tudi objekti: potres pri Cerknici leta 1926, dva potresa v Furlaniji leta 1976 ter potres v Zgornjem Posočju leta 1998. Najmočnejši zabeleženi zgodovinski potres leta 1511 (ocenjena intenziteta X EMS-98, Grunthal, 1998; ter navorna magnituda Mw 6,4) je po ocenah povzročil okrog 12.000 žrtev in poškodoval številna naselja v severozahodni Sloveniji in Furlaniji. Ker so potresi naravni proces, na katere nimamo vpliva, se moramo pred njimi zaščititi. Najboljša zaščita življenj in imetja je potresno odporna gradnja, ki jo v Sloveniji zahtevajo naslednji predpisi: 1. Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005), 2. Standard Evrokod 8 (EC8): Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij (SIST EN 19981:2005), 3. Nacionalni dodatek k EC8 (SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005), skupaj s prilogo Karta potresne nevarnosti Slovenije (nova: ARSO, 2021, slika 1a; ter stara: ARSO, 2001, slika 1b). EC8 določa, da je potresna nevarnost opredeljena s projektnim pospeškom tal, (angl. design ground acceleration), ki je enak vršnemu pospešku tal (angl. peak ground acceleration) PGA. To je največja absolutna vrednost pospeška na prostem površju. Vrednosti pospeška tal na karti veljajo za tla tipa A oz. trdna tla. Po EC8 je tip tal A skala ali druga geološka formacija, v kateri je hitrost strižnega valovanja vsaj 800 m/s in na kateri je največ 5 m površinskega materiala s slabšimi geomehanskimi lastnostmi. Za druge tipe tal je treba pospešek tal pomnožiti z ustreznim koeficientom tal S (angl. soil coefficient). Vrednosti koeficienta S za različne tipe tal so določene v EC8. Pospešek tal je po priporočilu EC8 izračunan za povratno dobo 475 let, ki ustreza 90 % verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo presežene v 50 letih, kar je predvidena življenjska doba navadnih objektov (npr. stanovanjskih hiš). Povratna doba je povprečen čas med prekoračitvami vrednosti pospeška tal na dani lokaciji. V dveh desetletjih po izdelavi prejšnje uradne karte potresne nevarnosti Slovenije - Projektni pospešek tal (ARSO, 2001; Lapajne in drugi, 2001, 2003) (slika 1b) - smo pridobili veliko novih seizmoloških in geološko-tektonskih podatkov, prav tako so se posodobili tudi postopki ocenjevanja parametrov. Večletno intenzivno sodelovanje seizmologov iz Agencije za okolje (ARSO) in geologov iz Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) je vodilo v oceno novega modela in ocene potresne nevarnosti v obliki kart, krivulj in spektrov. Razvoj slovenskega modela potresne nevarnosti je potekal vzporedno s projektom posodobitve evropskega modela potresne nevarnosti ESHM20 (Danciu in drugi, 2021). Skupaj s strokovnjaki evropskega projekta smo usklajevali metode ter vhodne podatke na ozemlju Slovenije in zato uporabili angleška imena potresnih izvorov in parametrov potresnih izvorov. Ker so ta angleška imena del slovenske in evropske podatkovne zbirke, jih na slikah modelov potresnih izvorov 66 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 ter v parametrizacijskih preglednicah (v prilogi) ne prevajamo. Dodani pa sta dve preglednici z opisi parametrov v slovenščini. Najpomembnejši rezultat nove ocene potresne nevarnosti je karta vršnega pospeška tal (PGA) za povratno dobo 475 let in za trdna tla (ARSO, 2021), ki je pripravljena v skladu z zahtevami EC8. Karta je 1. maja 2022 postala uradna za namen projektiranja in zato predstavlja karto projektnega pospeška tal. Postopek za ustrezno spremembo Nacionalnega dodatka (SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005) k EC8 je vodil Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST), sprejem nove karte pa je potrdil pristojni tehnični odbor SIST/TC. V novem Nacionalnem dodatku je določeno, da je v prehodnem obdobju (od 1. maja 2022 do 1. maja 2024) poleg prejšnje uradne karte (ARSO, 2001; Lapajne in drugi, 2001, 2003) veljavna tudi nova karta »Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal« (ARSO, 2021; Šket Motnikar in drugi, 2022a). Po koncu prehodnega obdobja bo nova karta nadomestila prejšnjo uradno karto za potresno odporno projektiranje in postala edina priloga Nacionalnemu dodatku k EC8. Vrednosti na karti so razvrščene v razrede širine 0,025 g (zemeljski gravitacijski pospešek) in zaokrožene na zgornjo mejo razredov. Razpon vrednosti je med 0,1 g in 0,325 g. Glede na prejšnjo uradno karto potresne nevarnosti iz leta 2001 smo uporabili posodobljene podatke in nove postopke, npr. z modelom prelomnih potresnih izvorov smo upoštevali možnost nastanka potresov izven območij pretekle seizmičnosti, uporabili smo sodoben model pojema-nja pospeška, v logičnem drevesu smo modelirali negotovost parametrov. Nova uradna karta, Tolmač karte ter Pregledovalnik potresne nevarnosti so dostopni na spletnih straneh ARSO (2021, 2022a, 2022b). Nov model in ocene potresne nevarnosti smo predstavili medijem ter laični in strokovni javnosti in jih objavili v recenziranih revijah (Šket Motnikar in drugi, 2022a, 2022b; Zupančič in drugi, 2022a, 2022b; Atanackov in drugi, 2021a, 2022). S tem prispevkom pa želimo na enem mestu povzeti postopke ocenjevanja parametrov in poleg nove uradne karte predstaviti tudi oceno nevarnosti za izbrana slovenska naselja. Potresno nevarnost Slovenije smo ocenjevali verjetnostno po postopku, ki ga je zasnoval Cornell (1968): opredelitev vseh možnih potresnih izvorov, ocena povprečne letne aktivnosti in največje možne magnitude potresnih izvorov, opredelitev modela pojemanja pospeška z oddaljevanjem od (nad)žarišča potresa ter izračun letne verjetnosti prekoračitve referenčnih vrednosti pospeška. Postopki za vsakega od naštetih štirih korakov se ves čas posodabljajo; pri razvoju slovenskega modela smo sledili svetovnim (npr. Baker in drugi, 2021) in predvsem evropskim smernicam (Danciu in drugi, 2021). Za izračun potresne nevarnosti smo uporabili računalniški program OpenQuake (OQ) (Pagani in drugi, 2014). Vhodni podatki Za verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti potrebujemo tri ključne vhodne elemente: seizmičnost, podatke o aktivni tektoniki ter meritve pospeška tal na potresnih opazovalnicah. S poznavanjem pretekle seizmičnosti in tektonsko-geoloških značilnosti obravnavanega območja najprej postavimo seizmotektonski model ter opredelimo aktivne prelome, nato pa prostorsko opredelimo potresne izvore (poglavje Potresni izvori). Vsakemu potresnemu izvoru ocenimo parametre (poglavje Parametrizacija potresnih izvorov), s čimer določimo npr. njegovo potresno aktivnost in največjo možno magnitudo. Pomemben vpliv na oceno potresne nevarnosti ima tudi model pojemanja pospeška tal, ki ga oblikujemo na podlagi meritev pospeška tal na potresnih opazovalnicah. Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 67 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Slika 1a) zgoraj: nova (ARSO, 2021; Šket Motnikar in drugi, 2022) in 1b) spodaj: stara karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal (ARSO, 2001; Lapajne in drugi, 2001, 2003). Karti imata različno barvno lestvico, ker je nova prirejena tudi za osebe s težavami prepoznavanja barv. Vrednosti obeh kart je težko neposredno primerjati, zato so v nadaljevanju opisane razlike in prikazana karta razlik. Figure 1a) upper: new (ARSO, 2021; Šket Motnikar et al., 2022) and 1b) lower: previous Seismic hazard map of Slovenia - design ground acceleration (ARSO, 2001; Lapajne et al., 2001, 2003). The two maps have different color scale, because the new one is adapted also to people with color vision impairment. It is difficult to directly compare the values between the two maps, therefore the differences are described in continuation together with the map of the differences. 68 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Seizmološke podatke smo zbrali v poenotenem katalogu potresov Slovenije in sosednjih dežel KPN2018, ki zajema obdobje od leta 456 do leta 2018 in površino okoli 170.000 km2 (Živčic in drugi, 2018). Katalog potresov, ki smo ga uporabili za karto potresne nevarnosti iz leta 2001, smo posodobili z novimi spoznanji zgodovinske (predinstrumentalne) seizmičnosti in razširili s potresi zadnjih 20 let. Zaradi zahtevane predpostavke o medsebojni neodvisnosti potresov smo iz kataloga izločili predpotrese in popotrese. Preostali (samo glavni) potresi so po magnitudnih razredih prikazani na sliki 2. Za ocenjevanje aktivnosti potresnih izvorov moramo upoštevati le kompleten del kataloga potresov, torej obdobje, v katerem smo zabeležili vse potrese nad izbrano spodnjo mejo magnitude kompletnosti kataloga Mc. Za vrednost spodnje meje Mc smo izbrali navorno magnitudo Mw = 3,8, ki (po regresijski enačbi) približno ustreza intenziteti V EMS-98, pri kateri že lahko nastanejo manjše poškodbe na stavbah. Ocenili smo, da je katalog potresov kompleten od leta 1875 dalje, s čimer predpostavljamo, da v tem obdobju nismo spregledali nobenega potresa z navorno magnitudo vsaj 3,8. Drugi pomemben vir vhodnih podatkov izhaja iz poznavanja tektonske zgradbe območja. Na sliki 3 so prikazane glavne tektonske enote in aktivni prelomi na območju Slovenije in okolice. To območje leži na stiku Jadranske in Evrazijske tektonske plošče, zaradi česar je tu aktivnih več prelomnih sistemov. Na stiku med Dinaridi in nedeformiranim delom Jadranske plošče ter v italijanskem delu Južnih Alp prevladujejo reverzni prelomi, medtem ko v Dina-ridih in v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji prevladujejo regionalni zmični prelomi. Aktivne prelome in njihove parametre smo opredelili v podatkovni zbirki (Atanackov in drugi, 2021a), ki je rezultat sedemletnega projekta, ki ga je po naročilu ARSO izvajal Geološki zavod Slovenije (Atanackov in drugi, 2021b). Tretji vhodni element za ocenjevanje potresne nevarnosti so pospeški, izmerjeni v času potresa na potresnih opazovalnicah. Po potresu v Zgornjem Posočju leta 1998 smo začeli posodabljati državno mrežo potresnih opazovalnic, ki je leta 2021 sestavljena iz 26 stalnih potresnih opazovalnic, razporejenih približno enakomerno na ozemlju Slovenije, in 17 dopolnilnih (začasnih) opazovalnic (Tasič, 2023; Vidrih in drugi, 2006). Poleg tega v čim krajšem času po močnem potresu postavimo dodatne opazovalnice blizu nadžarišča, da zabeležimo popo-tresno aktivnost. Kljub danes gosti mreži potresnih opazovalnic pa v kratkem obdobju njihovega delovanja, zaradi maloštevilnih močnih potresov v Sloveniji, nimamo dovolj meritev gibanja tal ob močnih potresih, da bi lahko statistično dovolj dobro ocenili parametre modela pojemanja pospeška tal z razdaljo od (nad)žarišča potresa. Zato smo si pomagali z regionalnimi podatki. V zadnjem desetletju so meritve na številnih novih potresnih opazovalnicah podeseterile število zbranih zapisov močnega gibanja tal. Najpomembnejša podatkovna zbirka na evropsko-sredozemskem območju je Engineering strong motion database (ESM, 2022), ki nudi tudi spletno orodje za iskanje, izbiro in prenos podatkov. Na tej podatkovni zbirki je oblikovan model pojemanja močnega gibanja tal, ki smo ga uporabili za izračun potresne nevarnosti Slovenije (poglavje Model pojemanja pospeška tal). Potresni izvori Potresni izvor je geografsko območje, v katerem predpostavljamo enake strukturno-geološke in kinematske značilnosti ter prostorsko enakomerno porazdeljeno seizmičnost. To pomeni, da ima vsaka točka posameznega potresnega izvora enako verj etnost za nastanek potresa dane magnitude in tipa prelamljanja. Glede na geometrijsko obliko je potresni izvor lahko točkovni, ploskovni ali linijski. Pri izračunu karte potresne nevarnosti Slovenije smo opredelili vse naštete oblike potresnih izvorov: točkovni (P), ploskovni (A) ter prelomni model (F), ki Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 69 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI smo ga na dva načina kombinirali z ozadjem (F+P ter F+A). Prostorska opredelitev ploskovnih in prelomnih potresnih izvorov je bila izdelana na podlagi zbirke aktivnih prelomov (Ata-nackov in drugi, 2021a, 2021b). Podatkovna zbirka je v obliki ArcGIS in Excel ovih datotek dostopna na spletnem portalu Pangaea (Atanackov in drugi, 2022). Slika 2: Katalog potresov (brez predpotresov in popotresov) KPN2018 (obdobje 456 - 2018; Živčic in drugi, 2018) in celice mreže velikosti 10 x 10 km2 Figure 2: Declustered earthquake catalog KPN2018 (y. 456 - 2018; Živčic in drugi, 2018) and grid cells of 10 x 10 km2 Točkovni model potresnih izvorov (P) Najpreprostejši je točkovni model potresnih izvorov oziroma model glajene pretekle seizmič-nosti. Točkovni potresni izvori so središča celic mreže velikosti 10 x 10 km2 (slika 2). Model večinoma temelji na seizmoloških podatkih in je postopkovno primerljiv z uradno karto potresne nevarnosti iz leta 2001. Lokacije nadžarišč preteklih potresov so zaradi negotovosti porazdeljene po celicah okrog nadžarišča. Pri glajenju lokacije potresov smo uporabili krožno Gaussovo ter eliptično glaj enj e, pri čemer so osi elipse obrnj ene v smeri prevladuj očih prelomov. Potresna aktivnost točkovnega izvora je ocenjena s štetjem zglajenih potresov v pripadajoči celici, ali pa je izračunana iz sproščene energije na podlagi magnitude močnih potresov v dani celici (Lapajne in drugi, 2003). 70 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Ploskovni model potresnih izvorov (A) Model ploskovnih potresnih izvorov (slika 4) predstavlja najbolj standarden tip izvorov. Opredelili smo 18 ploskovnih izvorov, ki popolnoma pokrivajo vplivno območje (12,0-18,5° V in 44,0-48,0° S). Imena ploskovnih izvorov so določena na podlagi geotektonske enote ali prevladujočega sistema prelomov. Parametre ploskovnih izvorov smo ocenili z uporabo in interpretacijo geoloških (geometrija in kinematske značilnosti) in seizmoloških (seizmogena globina, največja magnituda, povprečno letno število potresov) podatkov. Slika 3: Tektonske enote, poenostavljene po Schmid in drugi (2020) in najpomembnejši aktivni prelomi (povzeto po Atanackov in drugi, 2021a; Poli in Zanferrari, 2018) Figure 3: Tectonic units simplifiedfrom Schmid et al. (2020) and the most important active faults, summarized after Atanackov et al. (2021a) and Poli and Zanferrari (2018) Prelomni model potresnih izvorov z ozadjem (F+P, F+A) Iz seizmotektonskega modela aktivnih prelomov (Atanackov in drugi, 2021b) smo izpeljali model 89 prelomnih potresnih izvorov (F) (slika 5). Nekatere prelomne izvore izven Slovenije smo privzeli iz podatkovne zbirke DISS (DISS, 2018) in SHARE (Basili in drugi, 2013). Prelomni potresni izvor je 3D struktura, ki jo opišemo s površinsko traso (linijski potresni izvor), naklonom prelomne ploskve in spodnjo ter zgornjo seizmogeno globino. Glede na verjetnost, da je prelomni izvor aktiven, smo opredelili štiri razrede, vsakemu pa smo v oklepaju pripisali verjetnost: aktivni (1,0), verjetno aktivni (0,7), potencialno aktivni (0,5) in vprašljivi (0,25). Geometrijo in vse parametre prelomnih izvorov smo ocenili predvsem na podlagi geološko-tektonskih značilnosti, zato lahko predvidevamo tudi možnost potresov izven poznanih območij pretekle seizmičnosti. Opredelili smo vse poznane aktivne prelome, ki so zmožni generirati potrese nad magnitudo 5,8 (Atanackov in drugi, 2021a, 2021b). Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 71 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Manjše potrese (pod magnitudo 5,8) moramo zato upoštevati posebej v ozadju; v okviru točkovnih (F+P) ali ploskovnih potresnih izvorov (F+A). Slika 4: Model ploskovnih potresnih izvorov in potresi iz kompletnega kataloga potresov KPN2018 (Mc=3,8; od 1875 dalje; Živčic in drugi, 2018). Figure 4: Area (A) source model and earthquakes with Mw > 3.8 from the complete catalog KPN2018 (Živčic in drugi, 2018) from 1875 onward Parametrizacija potresnih izvorov S prostorsko opredelitvijo potresnih izvorov smo določili območja, kjer nastajajo potresi. Nadalje je bilo treba oceniti, kako pogosti in kako močni so potresi na vsakem od potresnih izvorov. Zato je treba določiti še magnitudno-frekvečno porazdelitev ter oceniti ostale pomembne parametre potresnih izvorov. Vrednosti in opis parametrov posameznih ploskovnih in prelomnih potresnih izvorov so podani v preglednicah P1-P4 (Priloge) ter v spletni podatkovni zbirki Pangaea (Atanackov in drugi, 2022). Točkovnemu izvoru pripišemo aktivnost glede na preteklo seizmičnost, druge parametre pa privzamemo od ploskovnega izvora, v katerem se nahaja. V nadaljevanju opisujemo postopke za ocenjevanje vseh parametrov potresnih izvorov, ki jih potrebujemo za izračun potresne nevarnosti. Magnitudno-frekvenčna porazdelitev Število potresov na danem območju se manjša z večanjem magnitude. Predpostavili smo, da so na vsem obravnavanem območju in v vsakem potresnem izvoru glavni potresi porazdelj eni 72 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 po dvojno odrezani Gutenberg-Richterjevi (GR) magnitudno-frekvenčni enačbi (Gutenberg in Richter, 1954; Cornell in Vanmarcke, 1969): l0-b(m-mo) -i0-b(mu-mo) N(m) = N(m0)-^^(„o)-, (1) kjer je N(m) kumulativno število potresov z magnitudo vsaj m, mo je spodnj a mej a magnitude, mu je zgornja meja magnitude, naklon krivulje b (ali GR b-vrednost) pa predstavlja razmerje med številom potresov različnih magnitud. Zgornja meja magnitude mu je enaka največji možni magnitudi (Mmax) potresa v izbranem izvoru, GR a-vrednost pa je definirana kot logaritem povprečnega letnega števila potresov N(0) magnitude vsaj 0,0. Z občutljivostno analizo smo ocenili, da lahko na vsem obravnavanem območju in za vse potresne izvore privzamemo enotno GR b-vrednost 1. Ocenjevanje povprečne letne potresne aktivnosti (GR a-vrednost) in največje magnitude je odvisno od vrste potresnega izvora, ustrezen postopek pa je opisan v nadaljevanju. Slika 5: Model prelomnih potresnih izvorov (Atanackov in drugi, 2021a, 2021 b, 2022): površinske trase, projekcija preloma na površje (sivine) in potresi iz kompletnega kataloga (Mc = 3,8, 1875). Verjetnost, da je prelom aktiven, je prikazana z debelino črte, ki označuje površinsko traso. Figure 5: Seismogenic fault (F) source model (Atanackov et al., 2021a, 2021 b, 2022): fault traces, fault plane surface projections (grey shading) and earthquakes from the complete catalog (Mc = 3,8, 1875). The thickness of the fault trace shows the probability offault activity. Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 73 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Verjetnost, da je prelomni izvor aktiven Glede na verjetnost (podana v oklepaju), da je dan prelomni izvor aktiven, smo ga uvrstili v enega od štirih razredov: aktivni (1,0), verjetno aktivni (0,7), potencialno aktivni (0,5) in vprašljivi (0,25). Pri tem smo upoštevali naslednje kriterije (Atanackov in drugi, 2021b): • Prelomni izvor je aktiven, če obstajajo dokazi za njegovo aktivnost v kvartarju (zadnjih 2,6 milijona let). • Prelomni izvor je verjetno aktiven, če obstajajo posredni dokazi za njegovo aktivnost v kvartarju. • Prelomni izvor je potencialno aktiven, če je v strukturni povezavi z drugim aktivnim prelomom ali pa je na njegovo aktivnost mogoče sklepati iz njegove geometrije. • Prelomni izvor je vprašljivo aktiven, če odstopa od ostalih aktivnih ali verjetno aktivnih prelomov v njegovi okolici, vendar bi lahko bil aktiven glede na njegovo geometrijo (npr. levozmični prelomi v Julijskih Alpah in v Periadriatski coni), ali takrat ko je njegov obstoj vprašljiv (npr. potresni izvori Vipava, Jesenovec, Podplanina-Pod-preska). Potresna aktivnost izvorov (GR a-vrednost), povprečna hitrost premika ob prelomu in seizmični delež premika Potresna aktivnost potresnega izvora je najpomembnejši parameter, s katerim ocenimo, kako pogosto nastajajo potresi na tem izvoru. Izrazimo jo z GR a-vrednostjo, ki je logaritem povprečnega letnega števila potresov nad magnitudo 0,0. A model: Povprečno letno potresno aktivnost smo določili s štetjem zabeleženih glavnih potresov v kompletnem katalogu (Mc=3,8, od leta 1875 naprej) na območju vsakega ploskovnega izvora. Število potresov nad magnitudo 3,8 smo nato pretvorili v GR a-vrednost po enačbi (1). P model: Potresno aktivnost vsake celice smo določili na dva načina. Prva ocena se nanaša na število potresov v dani celici iz kompletnega kataloga potresov (Mc=3,8, od leta 1875 naprej), pri čemer so lokacije potresov krožno in eliptično zglajene. Druga ocena upošteva velike zgodovinske potrese v celotnem obdobju kataloga (od leta 456 naprej). Postopek upošteva povezavo med magnitudo in sproščeno energijo, ki jo nato pretvorimo v letno število potresov (Lapajne in drugi, 2003). F model: Pri prelomnih izvorih je potresna aktivnost ocenjena posredno preko povprečne hitrosti premika ob prelomu (angl. slip rate). Povprečne hitrosti premika smo ocenili na podlagi vseh dostopnih podatkov (Atanackov in drugi, 2021a, 2021b), to so geološki podatki (litološki markerji, sedimenti), datiranje, geomorfološki podatki, geofizikalni in geodetski podatki (GNNS, InSAR, nivelman, ekstenziometer). Hitrost premika smo nato pretvorili v GR a-vrednost z enačbo, ki sta jo predlagala Youngs in Coppersmith (1985). Prelomne ploskve se ne premikajo samo ob potresih, ampak se del napetosti sprošča tudi z aseizmičnim polzenjem. Zato smo morali oceniti, kolikšen je seizmični delež premika (angl. seismic coupling). Po podatkih iz literature (Ward, 1998) smo seizmični delež ocenili na 70 %, alternativno pa smo delež ocenili tudi za vsak prelom posebej po postopku Carafe (Carafa in drugi, 2017). Za tiste prelome izven Slovenije, ki smo jih privzeli iz podatkovne zbirke DISS (2018), smo privzeli 100 % seizmični delež, saj se podana povprečna hitrost pomikov ob prelomu že nanaša na seizmične premike. Podrobno je ocenjevanje seizmičnega deleža premika predstavljeno v dveh člankih (Zupančič in drugi, 2022b; 2023). 74 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 Največja magnituda (Mmax) S potresno aktivnostjo izvorov smo ocenili pogostost pojavljanja potresov, vedeti pa moramo tudi, kako veliki potresi lahko nastanejo na vsakem potresnem izvoru, zato moramo oceniti največjo možno magnitudo Mmax. Največji potres v katalogu potresov KPN2018 (Živčic in drugi, 2018) se je zgodil 6. maja 1976 v Furlaniji (Tertulliani in drugi, 2018) z navorno magnitudo 6,5. Na ozemlju Slovenije je bila največja ocenjena navorna magnituda 6,4 ob potresu 26. marca 1511 pri Idriji (Camassi in drugi, 2011; Košir in drugi, 2011). V katalogu je še 6 potresov z magnitudo med 6,0 in 6,2. A model: Obravnavano območje smo razdelili na pet večjih območij - supercon z enakimi seizmotektonskimi značilnostmi. V vsaki superconi smo s postopkom EPRI (Johnston in drugi, 1994; Wiemer in drugi, 2016) ocenili porazdelitev največje magnitude Mmax, pri čemer smo upoštevali največjo zabeleženo magnitudo in značilnosti porazdelitve Mmax za dan seizmotektonski režim. Ocenjeno zvezno porazdelitev parametra Mmax smo poenostavili v tri-točkovno diskretno porazdelitev (Miller in Rice, 1983), s čimer smo v vsaki superconi dobili tri (spodnjo, najboljšo, zgornjo) ocene največje magnitude. Ploskovnim izvorom smo nato pripisali ocene iz pripadajoče supercone. P model: Na vsem obravnavanem območju smo ocenili isto vrednost največje magnitude in sicer smo največjo zabeleženo magnitudo (6,5) v celotnem katalogu potresov KPN2018 povečali za prirastek. Zaradi časovno omejenega beleženja potresov in nenatančnih ocen magnitude zgodovinskih potresov namreč ne moremo izključiti še večjih vrednosti magnitude od doslej zabeleženih. Za prirastek smo določili tri alternativne vrednosti (0, 0,2 ali 0,4), ki ustrezajo spodnji, najboljši in zgornji oceni. F model: Večji kot je aktivni prelom, močnejši potres lahko generira. Na prelomnih izvorih smo največjo magnitudo ocenili z uporabo treh objavljenih empirično določenih odnosov med magnitudo in dolžino oz. površino preloma: Wells in Coppersmith (1994), Hanks in Bakun (2002) ter Leonard (2010). Za zmične prelome (pri katerih je prelomna ploskev približno navpična) smo izbrali enačbe na podlagi dolžine preloma, za normalne in reverzne prelome (kjer je prelomna ploskev nagnjena) pa enačbe na podlagi površine preloma. Pri tem smo izbrali povprečno vrednost magnitude po izbrani enačbi (in ne npr. povprečje, povečano za standardni odklon), saj smo že tako predpostavili zelo malo verjeten scenarij, da se hkrati pretrga ves prelom. Najmanjša magnituda (Mmin) V izračunu potresne nevarnosti moramo v vsaki točki potresnega izvora upoštevati nastanek potresa iz celotnega magnitudnega razpona. Ocena Mmax predstavlja zgornjo mejo magnitude vsakega izvora, treba pa je določiti tudi spodnjo mejo magnitude, ki je še pomembna s stališča projektiranja potresno odporne gradnje. Upoštevati moramo le potrese, ki lahko povzročijo vsaj zmerne konstrukcijske poškodbe. Najmanjši instrumentalno zabeležen potres v katalogu, ki j e povzročil take poškodbe, j e potres 1. novembra 2015 na Gorj ancih. Za spodnj o mejo magnitude (ki ni odvisna od potresnega izvora, ampak je enaka na vsem obravnavanem območju) smo izbrali pripadajočo vrednost magnitude 4,3. Razmerje med dolžino in širino pretrga (angl. rupture aspect ratio) AR V programu OpenQuake se potresna nevarnost računa za vse potencialne potresne pretrge, ko žarišče potresa premikamo po prelomni ploskvi ali po ploskovnem izvoru. Dolžina vsakokratnega pretrga je odvisna od magnitude in je zgoraj ter spodaj omejena s seizmogeno Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 75 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI globino (Pagani in drugi, 2014). Oblika pretrga je odvisna od razmerja med dolžino in širino pretrga (AR). Pri majhnih potresih se pretrg širi enakomerno po prelomni ploskvi, zato lahko predpostavimo, da je razmerje AR enako 1. Pri večjih potresih je širjenje pretrga omejeno, ko pretrg doseže spodnjo ali zgornjo seizmogeno globino. Ta omejitev se bolj odraža pri zmičnih prelomih, saj so že po definiciji bolj navpični kot normalni in reverzni prelomi, in zato hitreje, že pri manjših magnitudah, dosežejo zgornji ali spodnji rob seizmogene plasti (Mai in Beroza, 2000). F model: Pregledali smo veliko objavljenih študij o relacijah med potresnim navorom in dimenzijami prelomne ploskve (Scholz, 1990, 2019; Leonard, 2010, 2014; Wesnousky, 2008; Mai in Beroza, 2000). Na podlagi literature ter po pogovorih s strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi ESHM13 in ESHM20 (Basili, 2019; Danciu in drugi, 2021, Woessner in drugi, 2015), smo se odločili, da bomo razmerje med dolžino in širino pretrga (AR) ocenili glede na tip prelomnega izvora: za normalne in reverzne prelome ter za narive smo določili vrednost 1, za zmične prelome pa vrednost 3. A in P model: V ploskovnih potresnih izvorih privzamemo tisto vrednost razmerja AR, ki ustreza prevladujočemu tipu mehanizma prelomov v danem izvoru. V ploskovnih izvorih z mešanimi tektonskimi režimi, kjer je utež za oba tipa enaka 0,5, privzamemo vrednost razmerja 1. Točkovnim izvorom smo pripisali vrednosti ustreznega ploskovnega izvora. Prostorski parametri prelomne ploskve in žariščni mehanizem Prelom prostorsko opredelimo s smerjo trase preloma glede na sever (angl. strike) in z vpadnim kotom oz. naklonom prelomne ploskve (angl. dip) glede na Zemljino površje. Tip preloma pa je opredeljen s smerjo premika ob prelomu (angl. rake); lahko je normalni, (levo ali desno) zmični, (levo ali desno) transpresivni ali transtenzijski, reverzni ali nariv (Cronin, 2010). F model: Prostorski parametri in tip preloma so določeni geološko in temeljijo na objavljenih študijah in terenskih raziskavah (strukturno-geološko kartiranje, paleoseizmološki izkopi, ge-omorfološke analize), na podatkih o žariščnih mehanizmih potresov ter na interpretaciji geofizikalnih podatkov. A in P model: Ocene prostorskih parametrov in mehanizma preloma so bile na podlagi prevladujočih prelomov pripisane ustreznim ploskovnim in točkovnim izvorom. Zgornja in spodnja seizmogena globina ter žariščna globina Za izračun potresne nevarnosti potrebujemo še oceno zgornje in spodnje seizmogene globine, torej dela Zemljine skorje, kjer lahko nastanejo potresi. Potresi nastajajo na prelomih v trdnem delu zemeljske skorje. To območje je omejeno s spodnjo seizmogeno globino, kjer se zaradi visokega tlaka in temperature lastnosti kamnin spremenijo in preidejo iz trdnega v plastično stanje, nastanek potresov pa ni več mogoč. Ta globina je odvisna od tega, v katerem delu tektonske plošče se nahajamo (stik dveh plošč, stabilno kontinentano območje), znotraj tega območja pa tudi od mehanizma in nekaterih drugih značilnosti preloma (Scholz, 2019). Žariščna globina je globina potresnega žarišča, kjer se začne sproščati energija oz. kjer je nastanek pretrga. F model: Zgornjo seizmogeno globino smo ocenili na vrednost 0 km pri prelomih z jasno izraženo traso preloma, saj smo predpostavili, da taki prelomi lahko povzročijo površinski 76 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- ARSO POTRESI Potresi v letu 2021 pretrg. Pri nekaterih od teh prelomov možnost površinskega pretrga izhaja iz paleoseizmolo-ških, geofizikalnih ali geomorfoloških podatkov. Pri drugih prelomih (Artiče, Orlica segment 3, Kranj in Labot S) smo zgornjo globino ocenili na podlagi geofizikalnih podatkov, za prelome v Italiji (Trasaghis-Taipana, Gemona-Tarcento, Montebelluna-Montereale, Maniago-Sequals, Bassano-Vittorio Veneto, Medea in Andreis-Forgaria nel Friuli) pa smo jo privzeli iz objavljenih študij. Postopki in literatura so podrobneje opisani v članku (Atanackov in drugi, 2021a, 2021b). Ocenjevanje spodnje seizmogene globine je le za nekaj prelomov temeljilo na objavljenih strukturnih geoloških in geofizikalnih podatkih. Za večino prelomovti podatki ne obstajajo. Zato smo spodnjo globino ocenili ekspertno glede na strukturno-geološka razmerja med prelomi, s pregledom seizmoloških podatkov ter upoštevajoč kriterij, da prelom ne more biti širši od njegove dolžine. A in P model: Za vse ploskovne in točkovne izvore smo na podlagi geoloških podatkov privzeli vrednost zgornje seizmogene globine enako 0 km, saj je pri večini aktivih prelomov površinska trasa jasno izražena. Geološke ocene spodnje seizmogene globine so bile na podlagi prevladujočih prelomov pripisane ustreznim ploskovnim in točkovnim izvorom. Geološke ocene spodnje seizmogene globine smo preverili tudi s seizmološkimi podatki iz dveh katalogov potresov. Najbolj zanesljive informacije o žariščni globini pridobimo iz novejših potresov, ki smo jih zabeležili s sodobnimi instrumenti. V ta namen smo pripravili katalog instrumentalno zabeleženih potresov, ki je pokril območje Slovenije in sosednjih držav. Ta katalog vsebuje neenakomerno porazdeljeno populacijo potresov bodisi zaradi prostorsko heterogene potresne aktivnosti bodisi zaradi različnih izvorov katalogov (različen prag magnitude/intenzitete, gostota mreže potresnih opazovalnic itd). Najbolje pokriti območji sta Slovenija in Furlanija, zato je ocenjevanje globine na teh območjih boljše kot na drugih območjih. Katalogi instrumentalno zabeleženih potresov pa na območju Slovenije in okolice vključujejo predvsem šibke in zmerne potrese. Da bi zajeli tudi močne zgodovinske potrese, smo za oceno spodnje seizmogene globine uporabili tudi katalog potresov KPN2018, ki smo ga uporabili za izračun karte potresne nevarnosti. V vsakem od obeh katalogov potresov smo za vsak ploskovni izvor poiskali najmanjšo vrednost, največjo vrednost, srednjo vrednost, povprečno vrednost, 90. in 95. percentil žariščne globine. Za seizmološko oceno spodnje seizmogene globine smo izbrali večjo vrednost (iz obeh katalogov) od obeh 95. percentilov. Izjema je bil ploskovni izvor Mid-Hungarian (AS10), kjer je zaradi majhnega števila potresov velika razlika med 95. in 90. percentilom. Na vrednost 95. percentila močno vplivata dva najgloblja potresa s slabo ocejeno globino žarišča, zato smo v tem izvoru izbrali 90. percentil globine. Izvor South Hungary (B6) vsebuje samo en potres v katalogu zgodovinskih potresov in nobenega potresa v katalogu instrumentalno določenih potresov, zato smo vrednosti za spodnjo seizmogeno globino in za žariščno globino privzeli iz sosednjega izvora Mid-Hungarian, ki sta si po struk-turno-tektonskih lastnostih najbolj podobna. Izvor Carinthia 1 (B31) vsebuje samo en potres v obeh katalogih, zato smo prevzeli vrednosti za spodnjo seizmogeno globino in za žariščno globino iz sosednjega izvora Molltal (AS2), ki mu je izmed vseh sosednjih izvorov po struk-turno-tektonskih lastnostih najbolj podoben. Ugotovili smo, da se potresi dogajajo tudi globlje kot je geološko ocenjena spodnja seizmo-gena globina. Zato smo za končno vrednost spodnje seizmogene globine v ploskovnih izvorih privzeli večjo od obeh ocen (geološke in seizmološke). V potresnem izvoru Labot (AS8) je geološka ocena globlja od seizmološke, v vseh drugih izvorih pa je globlja seizmološka ocena. Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 77 Potresi v letu 2021 "g- ARSO POTRESI Za ploskovne in točkovne izvore potrebujemo tudi žariščno globino, ki smo jo ocenili na podlagi seizmoloških podatkov. Na vsakem ploskovnem izvoru smo jo ocenili kot srednjo vrednost (mediana) globine potresov iz instrumentalnega kataloga. Točkovnim izvorom pa smo pripisali vrednosti ustreznega ploskovnega izvora. Model pojemanja pospeška tal Potres ne vpliva le neposredno v nadžariščnem območju, ampak lahko učinke močnih potresov zaznamo tudi več 100 km daleč. Seveda se učinki zmanjšujejo z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa. Hitrost pojemanja in vpliv drugih parametrov nam pojasnjuje t.i. model pojemanja pospeška tal, angl. ground motion attenuation model. Ta model je eden najvplivnejših dejavnikov v izračunu potresne nevarnosti. Njegove parametre določimo z regresij-skim postopkom na podlagi meritev pospeškov ob močnih potresih. V zadnjem desetletju so meritve pospeškov na novih potresnih opazovalnicah (akcelerogrami) omogočile razvoj številnih novih modelov pojemanja po vsem svetu (Douglas, 2021). Zaradi negotovosti parametrov modela in zaradi njihovega pomembnega vpliva na oceno potresne nevarnosti se je v praksi uporabljalo več alternativnih modelov, vgrajenih v logično drevo. V zadnjih letih pa se namesto uporabe nabora alternativnih modelov uveljavlja takoimenovan 'backbone' princip (Douglas, 2018) oz. referenčni model pojemanja. Uporabimo torej le en model, vendar kalibriramo parametre, da ustrezajo lokalnim ali regionalnim seizmotektonskim razmeram. Njihovo porazdelitev modeliramo v logičnem drevesu. Za oceno potresne nevarnosti Slovenije smo uporabili referenčni ('backbone') model pojemanja pospeška tal, ki je bil razvit za izračun posodobljene evropske karte potresne nevarnosti (Weatherill in drugi, 2020; Kotha in drugi, 2020). V modelu pojemanja pospeška tal so poleg razdalje upoštevani še številni drugi parametri (npr. magnituda, žariščni mehanizem, tip tal). Velika večina ozemlja Slovenije in bližnje okolice spada v območje (v evropskem modelu označeno kot prva regija), kjer je pojemanje pospeška počasno do zmerno. Epistemično negotovost dveh parametrov modela pojemanja (hitrost pojemanja in napetostni režim) smo upoštevali s tritočkovno diskretizacijo njihove normalne porazdelitve. Izračun potresne nevarnosti Model potresnih izvorov in model pojemanja pospeška tal imata številne parametre, katerih vrednosti ne poznamo in jih lahko le ocenimo na podlagi interpretacij vseh razpoložljivih podatkov. Ker so ocene negotove, smo za najvplivnejše parametre privzeli več vrednosti. Epistemično negotovost parametra, ki ima nepoznano, a samo eno možno vrednost, modeliramo v logičnem drevesu, kjer veje drevesa predstavljajo alternativne vrednosti. Razpon alternativnih vrednosti postopoma zmanjšujemo z novimi raziskavami, usmerjenimi v boljše poznavanje vhodnih podatkov. Struktura logičnega drevesa za slovenski model potresne nevarnosti ima 1377 vej (slika 6). Jedro logičnega drevesa so modeli potresnih izvorov (P, A, F+P, F+A) s pripadajočimi utežmi (0,4, 0,4, 0,1 in 0,1), ki smo jih določili glede na prednosti in slabosti vsakega od modelov. Poleg epistemične negotovosti smo modelirali tudi slučajno (aleatorno) variabilnost tistih parametrov, ki imajo lahko več možnih vrednosti. Npr. v enem ploskovnem izvoru se potres lahko zgodi na različnih globinah in ima lahko več možnih mehanizmov (naklon prelomne ploskve, smer premika ob prelomu). Tudi pospešek tal ima lahko velik razpon, čeprav se je potres enake magnitude zgodil na isti lokaciji in ga je izmerila ista potresna opazovalnica. 78 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Pri izračunu potresne nevarnosti smo upoštevali vse potresne izvore in integrirali po vsem razponu magnitude ter po vseh razdaljah med vsako točko v potresnem izvoru in točko izračuna. Najprej smo izračunali letno verjetnost prekoračitve vnaprej izbranih referenčnih vrednosti pospeška, nato pa dobljene vrednosti interpolirali glede na izbrano povratno dobo (475 let). Slika 6: Logično drevo za slovenski model potresne nevarnosti ima 1377 vej. Figure 6: Logic tree of the Slovenian PSHA model with 1377 end branches Potresno nevarnost za vse modele potresnih izvorov in za celotno logično drevo parametrov smo računali s programom OpenQuake (Pagani in drugi, 2014). Prva verzija programa OQ je bila izdelana leta 2010 v okviru partnerstva Global Earthquake Model (GEM) z namenom, da bi razvili globalno, sodobno in odprtokodno programsko orodje za oceno potresne nevarnosti in ogroženosti, s standardizirano obliko vhodnih in izhodnih podatkov. Program se ves čas nadgrajuje glede na zahteve uporabnikov. Na voljo je tudi uporabniški priročnik (GEM, 2022) ter dokumentacija o metodah izračuna, nudijo pa tudi izobraževalne tečaje za uporabnike in podporo preko uporabniškega foruma. Zato je OQ eden najsodobnejših in najbolj razširjenih programov za izračun potresne nevarnosti, uporablja ga več tisoč strokovnjakov iz več kot 80 držav. Program je bil preverjen v projektu PEER (Hale in drugi, 2018). Za oceno potresne nevarnosti Slovenije smo uporabili verziji OQ 3.10.1 in OQ 3.12.0, ki sta tekli na operacijskem sistemu Ubuntu 16.04. Potresno nevarnost smo računali v mreži točk z razmikom 3 x 3 km2. Hipotetične pretrge na prelomnih izvorih smo generirali s korakom 1 km, na ploskovnih izvorih pa s korakom 2 km. Širina magnitudnega razreda je bila 0,1. Za glajenje pretekle seizmičnosti v točkovnem modelu smo uporabili program OHAZ (Zabuko-vec, 2000), s katerim smo izračunali letne aktivnosti vseh celic mreže, in jih pretvorili v obliko, ki jo zahteva program OpenQuake. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije Potresno nevarnost Slovenije prikazujemo s karto vršnega oz. projektnega pospeška tal (PGA) in z desetimi kartami spektralnih pospeškov za trdna tla (tip A po EC8) in za povratno dobo 475 let. Za izbrane lokacije (večja slovenska mesta) podajamo tudi krivulje potresne Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 79 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI nevarnosti in spektre enotne potresne nevarnosti. Rezultati modela potresne nevarnosti (karta projektnega pospeška, informativne karte, krivulje in spektre potresne nevarnosti) so dostopni v spletnem pregledovalniku (ARSO, 2022b). Karte vršnega pospeška tal (PGA) smo najprej izračunali za vsakega od štirih modelov potresnih izvorov (slika 7): ploskovni (A), točkovni (P) ter dva prelomna modela z ozadjem (F+A in F+P). Slika 7: Karte vršnega pospeška tal PGA za posamezne (A, P, F+A, F+P) modele potresnih izvorov. Na karti za P model so prikazani potresi iz celotnega potresnega kataloga KPN2018, na preostalih treh kartah pa so poleg modela potresnih izvorov prikazani potresi nad magnitudo 3,8 iz kompletnega kataloga od leta 1875. Vrednosti PGA so izračunane za trdna tla in za povratno dobo 475 let. Figure 7: PGA maps of individual (A, P, F+A, F+P) seismogenic source models. Earthquakes from the whole KPN2018 catalog are shown on the map of P model, while other three maps show the corresponding source model and earthquakes from the complete KPN2018 from 1875. All hazard maps are estimated for a return period of475 years and for a rock ground type. Novo karto potresne nevarnosti Slovenije smo izračunali kot uteženo kombinacijo vseh štirih modelov oz. celotnega logičnega drevesa (slika 6). Za celovito oceno potresne nevarnosti izračunamo povprečno (angl. mean, slika 8 levo) in srednjo (angl. median, slika 8 desno) vrednost vseh vej logičnega drevesa, negotovost ocene pa podajamo s percentilnimi (5., 16., 84. in 95.) vrednostmi. Največja izračunana povprečna vrednost na območju Slovenije je 0,323 g, največja srednja vrednost pa 0,270 g. Razpon epistemične negotovosti je prikazan v preglednici 1. V praksi ocenjevanja potresne nevarnosti ni splošnega pravila, ali je bolj primerna ocena na podlagi povprečne ali srednje vrednosti, in tudi standard EC8 tega ne predpisuje. Za namen projektiranja potresno odpornih stavb in za uradno karto kot prilogo Nacionalnemu dodatku EC8 smo določili karto povprečnih vrednosti, ker upošteva vrednosti vseh vej logičnega drevesa, vključno z najbolj konzervativnimi vrednostmi, ki izhajajo iz prelomnih izvorov (ki poudari Dinarski prelomni sistem) in iz energijskega modela (ki poudarja 80 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 lokacije najmočnejših zgodovinskih potresov). Zato so povprečne vrednosti večje od srednjih predvsem v zahodni Sloveniji, v območju med Bovcem in Postojno. Karta potresne nevarnosti na podlagi srednjih vrednosti logičnega drevesa ne upošteva vrednosti vseh vej, ampak le njihov vrstni red. Karta povprečnih vrednosti pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let (slika 8 levo) je usklajena z zahtevami EC8 za potresno odporno projektiranje. Vrednosti smo razdelili na deset razredov od 0,100 do 0,325 g in jih zaokrožili na zgornjo mejo razreda (slika 9), tako dobljeno karto pa smo predlagali za novo uradno karto za namen projektiranja. Po končanem postopku SIST za spremembo Nacionalnega dodatka EC8 (SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005) je karta postala del zakonodaje o potresno odporni gradnji in s tem predstavlja karto projektnega pospeška tal. V prehodnem obdobju (od 1. maja 2022 do 1. maja 2024) sta veljavni obe karti potresne nevarnosti, stara karta (ARSO, 2001; Lapajne in drugi, 2001, 2003) in nova karta (ARSO, 2021; Šket Motnikar in drugi, 2022a). Karta projektnega pospeška tal je na spletu dosegljiva v ločljivosti 500 dpi (ARSO, 2021), za podlago pa ima Državno pregledno karto Slovenije 1:500.000 (GURS, 2021). Preglednica 1: Povprečne in percentilne (pct) vrednosti PGA glede na logično drevo v Sloveniji Table 1: Mean and percentile (pct) PGA values of logic tree inside Slovenia PGA (g) povprečje logičnega drevesa / LT mean 5. pct 16. pct 50. pct 84. pct 95. pct Povprečna vrednost v Sloveniji / mean value in Slovenia 0,186 0,076 0,104 0,167 0,254 0,334 Največja vrednost v Sloveniji / max value in Slovenia 0,323 0,137 0,201 0,270 0,469 0,524 Razmerje med percentilno in povprečno vrednostjo logičnega drevesa / ratio between percentile and mean 1 0,41 0,56 0,90 1,37 1,80 Slika 8: Povprečne (levo) in srednje (desno) vrednosti vršnega pospeška tal (PGA) na trdnih tleh za povratno dobo 475 let Figure 8: Mean (left) and median (right) PGA map on rock for a return period of475 years. Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 81 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Slika 9: Karta potresne nevarnosti Slovenije (2021): projektni pospešek tal na trdnih tleh za povratno dobo 475 let Figure 9: Seismic hazard map of Slovenia (2021): design ground acceleration (rounded PGA) on rock for a return period of475 years. Preglednica 2: Metodološke razlike pri izdelavi stare in nove karte potresne nevarnosti Slovenije Table 2: Methodological differences in development of the new and previous seismic hazard map of Slovenia stara - 2001 nova - 2021 Modeli potresnih izvorov Pet različic glajenja pretekle seizmičnosti v katalogu potresov Glajenje pretekle seizmičnosti, ploskovni izvori in prelomni izvori z ozadjem Model pojemanja pospeškov z razdaljo Sabetta - Pugliese (1996); Kotha in drugi (2020); nov evropski model pojemanja, regionalizacija, logično drevo Obravnava negotovosti in variabilnosti Enolična vrednost parametrov Modeliranje negotovosti in variabilnosti vseh vplivnih parametrov Tip magnitude in spodnja meja magnitude Lokalna magnituda M3,7 Navorna magnituda M4,3 za ploskovne in točkovne izvore M5,8 za prelomne izvore Katalog potresov Kompletnost: 1880, M3,7 in 1690, M5,0 Kompletnost: 1875, M3,8 Razširjen in posodobljen katalog Računalniški program OHAZ OpenQuake in OHAZ 82 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Projektni pospešek tal (slika 9) doseže največjo vrednost (0,325 g) v redko poseljenem območju na skrajnem zahodnem delu Slovenije, kar je posledica velike potresne aktivnosti v Furlaniji. Pospešek do 0,300 g zajema območje okrog Idrije, ki sovpada z najpomembnejšimi dinarskimi prelomi in z ocenjeno lokacijo najmočnejšega zabeleženega zgodovinskega potresa v Sloveniji, ter JV del Slovenije okrog Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ potresov nad izbrano spodnjo mejo magnitude 4.3. Tako kot na prejšnji uradni karti potresne nevarnosti (slika 1b) je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije ter v pasu od SZ do JV. Najpomembnejše razlike v postopku izračuna nove in stare karte potresne nevarnosti Slovenije so podane v preglednici 2, na sliki 10 pa je prikazana karta razlik med novimi in starimi vrednostmi. Nove ocene projektnega pospeška so v večini Slovenije večje, predvsem na območju Dinarskih prelomov in v JV Sloveniji, z največjim prirastkom 0,125 g v Beli Krajini. V severnem delu osrednje Slovenije (Ljubljana, Kranj, Kamnik) ter na jugozahodu Slovenije so vrednosti na obeh kartah primerljive. Le v okolici Ptuja se je projektni pospešek tal nekoliko zmanjšal. Slika 10: Razlika med vrednostmi novega in starega projektnega pospeška tal Figure 10: Differences between the new and previous seismic hazard maps of Slovenia Dodatne (informativne) ocene potresne nevarnosti Slovenije Za projektiranje pomembnih objektov (npr. bolnišnice, šole) je treba upoštevati večje zahteve po varnosti, zato objekte projektiramo za večjo povratno dobo. Odvisnost pospeška tal od povratne dobe prikazuje krivulja potresne nevarnosti za izbrano lokacijo. Slika 11 prikazuje krivuljo potresne nevarnosti za Ljubljano in sicer povprečne vrednosti in percentilne krivulje, ki odražajo modeliranje negotovosti parametrov v logičnem drevesu. V Ljubljani je povprečna vrednost PGA enaka 0,27 g, razlika med 5. in 95. percentilom pa je približno 0,37 g. Iz krivulje lahko razberemo tudi povratno dobo za vnaprej izbrane vrednosti PGA, ki približno ustrezajo stopnjam intenzitete. Pri isti intenziteti lahko izmerimo zelo velik razpon Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 83 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI pospeška tal, zato je zveza med intenziteto in pospeškom zelo nenatančna; privzeli smo jo iz Nacionalnega dodatka za uporabo EC8 iz leta 1994. Čeprav je bila običajna praksa, da se pri povečanju intenzitete za eno stopnjo velikost potresnih sil podvoji, so pri intenziteti IX odstopili od tega pravila (Fajfar, 2017). Zato smo povratno dobo izračunali za dva približka PGA za intenziteto IX EMS-98. Pri vrednosti 0,05 g, ki približno ustreza intenziteti VI EMS-98, je povratna doba za Ljubljano okrog 45 let. Za PGA = 0,1 g (približno VII EMS-98) je okrog 100 let, za PGA = 0,2 g (približno VIII EMS-98) je okrog 300 let, za PGA = 0,3 g okrog 600 let (prvi približek za IX EMS-98), za PGA = 0,4 g (drugi približek za IX EMS-98) pa okrog 1000 let. Ustrezne povratne dobe za 22 slovenskih mest so prikazane v preglednici 3. 0.0 O.l 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 PGA (g)_ Slika 11: Krivulja potresne nevarnosti za Ljubljano in percentili, ki prikazujejo negotovost ocenjevanja Figure 11: Mean seismic hazard curve of Ljubljana, together with percentiles that show epistemic uncertainty Po obstoječem standardu EC8 se potresna nevarnost določa z vršnim (projektnim) pospeškom tal in z elastičnim spektrom pospeškov, ki ima predpisano obliko, plato na vrhu spektra pa je 2,5 kratnik vršnega pospeška. Na obnašanje stavbe med potresom pa ne vpliva samo vršni oz. projektni pospešek tal, ampak tudi spektralni pospeški (SA) pri izbranih nihajnih časih. Kateri nihajni čas ima največji vpliv, je odvisno od lastnosti stavbe, predvsem od njene višine. Predvidene so večje spremembe standarda EC8 (CEN, 2021), po katerih osnovni parameter potresne nevarnosti ne bo več vršni pospešek tal PGA, ampak ga bosta nadomestila dva spektralna parametra: parameter Sa,475, ki določa SA na vrhu (platoju) elastičnega odzivnega spektra, in parameter Sp,475, ki določa SA pri nihajnem času 1,0 s. Novo oceno potresne nevarnosti Slovenije smo zato dopolnili s kartami SA za 10 nihajnih časov (0,02, 0,05, 0,1, 0,15, 0,2, 0,3, 0,4, 1,0, 1,5 in 2,0 sekundi), kar bo omogočilo nadaljnje raziskave o razmerjih med spektralnimi pospeški, vršnim pospeškom tal in elastičnim spektrom odziva. Za oceno 84 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 parametra Sp,475 sta v predlogu novega EC8 predvideni dve možnosti: parameter Sa,475 pomnožimo s priporočenim faktorjem, ali pa vrednosti SA (1,0 s) neposredno izračunamo. PGA je enak SA pri nihajnem času 0 s. Izračunani spekter enotne potresne nevarnosti za povratno dobo 475 let je za 22 slovenskih mest prikazan na sliki 12. Vrstni red naselij je urejen padajoče glede na vrh spektra. Za povratno dobo 475 let je na večini območja Slovenije največji SA dosežen pri nihajnem času 0,10 s, na lokacijah z majhno potresno nevarnostjo (vrednost PGA pod 0,1 g) pa pri 0,15 s. V preglednici 8 sta oranžno obarvani vrstici za SA na vrhu spektra, ki opisuje parameter Sa,475. Te vrednosti lahko primerjamo z 2,5 kratni-kom vršnega pospeška tal (zadnja, rumeno obarvana vrstica), kot je priporočeno razmerje med PGA in vrhom spektra v EC8 (SIST EN 1998-1:2005). Parameter Sa,475 (plato spektra) torej lahko ocenimo s parametrom SA (0,1 s) (slika 13 levo), SA (0,15 s) ali pa z uteženim povprečjem izbranih SA vrednosti blizu platoja spektra. V preglednici 4 so zeleno obarvane izračunane vrednostmi SA (1 s), s katerimi bi lahko (po eni izmed dveh možnosti v novem osnutku EC8 (CEN, 2021)) ocenili parameter Sp,475. Karta parametra SA (1 s) je dodatno prikazana na sliki 13 (desno). S ARSO potresi d 0.1 d. z d.3 d.4 d.5 06 07 0.8 09 1 1.1 1.2 l3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.6 1.9 z Perioda/ Period (s) Slika 12: Spekter enotne potresne nevarnosti za povratno dobo 475 let za izbrane lokacije, urejene glede na vrh spektra Figure 12: Uniform hazard spectra for a return period of475 years for chosen sites sorted by plateau of the spectrum Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 85 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Slika 13: Karta SA (0,1 s), ena od opcij za določitev parametra Sa,475 (levo), in karta SA (1,0 s), ena od opcij za določitev parametra Spi475 (desno); obe sta izračunani za povratno dobo 475 let in za trdna tla. Figure 13: SA (0.1 s) map, one of the options for Sa,475map (left), and SA (1 s) map, one of the options for Sp475 map (right); both for a return period of475 years and rock soil type. Preglednica 3: Povratna doba (v letih) za vrednosti vršnega pospeška tal (PGA), ki približno ustrezajo inten-zitetnim stopnjam Table 3: Return period (in years) for the PGA values that roughly correspond to intensity degrees EMS-98 VI VII VIII IX IX PGA (g) 0,05 0,1 0,2 0,3 0,4 Bovec 35 80 230 460 800 Nova Gorica 60 160 490 1000 1800 Izola 170 540 1850 4000 7250 Koper 150 480 1600 3550 6400 Jesenice 55 130 390 780 1350 Postojna 45 120 340 700 1250 Logatec 40 100 280 560 1000 Vrhnika 40 100 310 660 1200 Škofja Loka 45 110 350 720 1300 Kranj 50 120 350 700 1250 Ljubljana 45 100 300 600 1000 Domžale 45 120 360 750 1300 Kamnik 55 140 440 930 1700 Kočevje 50 140 420 890 1600 Trbovlje 55 150 440 930 1700 Velenje 80 210 650 1380 2500 Novo mesto 40 100 300 600 1050 Celje 65 160 450 900 1500 Brežice 35 85 260 570 950 Maribor 265 1075 4820 530 23300 Ptuj 185 700 3400 12000 21300 Murska Sobota 380 1500 6250 9500 28800 86 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica 4: Spekter enotne potresne nevarnosti za izbrane lokacije za povratno dobo 475 let. Oranžni vrstici označujeta vrh spektra in sta lahko približek parametra Sa,475. Rumena vrstica označuje 2,5 kratnik PGA, ki je po obstoječem EC8 enak platoju spektra. Zelena vrstica je po eni od variant (CEN, 2021) lahko ocena parametra Sb,475. Table 4: Uniform hazard spectra for chosen sites for a return period of475 years. Orange values simulate the spectrum plateau, and may serve as an approximation of parameter Sa,475. Yellow values denote 2.5 times PGA, which according to the current EC8 equal the spectral plateau. By one of the options in the new draft of the EC8 (CEN, 2021), green values are, optionally, estimates of parameter Sfr475. SA (s) [g] 0,00 (PGA) 0,02 0,05 0,1 0,15 0,2 0,3 0,4 1 1,5 2 2,5 x PGA Bovec 0,31 0,34 0,56 0,81 0,78 0,69 0,5 0,36 0,12 0,07 0,04 0,76 Brežice 0,28 0,31 0,52 0,76 0,73 0,64 0,46 0,33 0,11 0,06 0,03 0,71 Logatec 0,28 0,3 0,5 0,73 0,7 0,62 0,45 0,33 0,11 0,06 0,04 0,69 Novo mesto 0,26 0,29 0,48 0,71 0,67 0,6 0,43 0,31 0,1 0,05 0,03 0,66 Ljubljana 0,26 0,29 0,48 0,7 0,67 0,59 0,43 0,31 0,1 0,06 0,03 0,66 Vrhnika 0,25 0,28 0,45 0,67 0,65 0,58 0,42 0,31 0,1 0,06 0,03 0,63 Postojna 0,24 0,27 0,43 0,64 0,62 0,56 0,41 0,3 0,1 0,05 0,03 0,61 Škofja Loka 0,24 0,27 0,43 0,63 0,62 0,55 0,4 0,29 0,1 0,05 0,03 0,6 Kranj 0,24 0,27 0,43 0,63 0,61 0,54 0,39 0,29 0,09 0,05 0,03 0,6 Domžale 0,24 0,26 0,42 0,62 0,6 0,54 0,39 0,28 0,09 0,05 0,03 0,59 Jesenice 0,23 0,25 0,4 0,59 0,58 0,52 0,38 0,28 0,09 0,05 0,03 0,57 Kočevje 0,21 0,24 0,38 0,56 0,55 0,49 0,36 0,26 0,09 0,05 0,03 0,54 Trbovlje 0,21 0,23 0,37 0,55 0,53 0,48 0,35 0,25 0,08 0,05 0,03 0,52 Kamnik 0,21 0,23 0,36 0,54 0,54 0,48 0,35 0,26 0,09 0,05 0,03 0,52 Celje 0,21 0,23 0,36 0,53 0,52 0,47 0,34 0,25 0,08 0,05 0,03 0,52 Nova Gorica 0,2 0,22 0,34 0,51 0,5 0,46 0,34 0,25 0,09 0,05 0,03 0,49 Velenje 0,17 0,18 0,28 0,42 0,43 0,39 0,29 0,21 0,07 0,04 0,02 0,42 Koper 0,1 0,11 0,16 0,25 0,26 0,24 0,18 0,14 0,05 0,03 0,02 0,25 Izola 0,09 0,1 0,15 0,23 0,24 0,22 0,17 0,13 0,05 0,03 0,02 0,23 Ptuj 0,08 0,09 0,12 0,2 0,22 0,21 0,16 0,12 0,05 0,03 0,02 0,21 Maribor 0,07 0,07 0,1 0,16 0,18 0,17 0,13 0,1 0,04 0,02 0,01 0,17 Murska Sobota 0,06 0,06 0,08 0,13 0,15 0,14 0,11 0,08 0,03 0,02 0,01 0,14 Sklep Izračun potresne nevarnosti Slovenije prvič doslej ni temeljil le na seizmoloških podatkih, ampak smo upoštevali tudi aktivne prelome in prelomne potresne izvore. S tem smo upoštevali možnost nastanka močnejših potresov tudi izven znanih območij pretekle seizmičnosti. Nov model potresnih izvorov tako vsebuje prelomne, ploskovne in točkovne izvore. Katalog potresov Slovenije in bližnje okolice smo posodobili z novimi spoznanji zgodovinske seizmičnosti in razširili z instrumentalno zabeleženimi potresi zadnjih 20 let. Z logičnim drevesom smo modelirali epistemično negotovost parametrov, pri čemer smo uteži določili glede na kvaliteto podatkov in postopkov oz. verjetnost predpostavk. Uporabili smo model poje-manja pospeška tal, ki je bil razvit za evropsko karto potresne nevarnosti ESHM20 in ki temelji na najnovejših meritvah in spoznanjih. Postopke za ocenjevanje potresne nevarnosti Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 87 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI in vhodne podatke na ozemlju Slovenije (katalog potresov in potresne izvore) smo usklajevali s strokovnjaki evropskega projekta ESHM20 (Danciu in drugi, 2021). Nova karta potresne nevarnosti, namenjena projektiranju, je od 1. maja 2022 postala del slovenskih predpisov o potresno odporni gradnji, katerih bistveni del je evropski standard EC8. V pripravi je posodobitev EC8 (CEN, 2021), ki predvideva večje spremembe tudi glede osnovnih parametrov, ki določajo potresno nevarnost. Z novim modelom in oceno potresne nevarnosti Slovenije omogočamo nadaljnje raziskave v procesu spreminjanja zakonodaje o potresno odporni gradnji. Zahvala Za večletno strokovno sodelovanje, podporo in nasvete se zahvaljujemo kolegom (Laurentiu Danciu, Michele Carafa, Graem Weatherill, Roberto Basilli), s katerimi smo usklajevali vhodne podatke za nadgradnjo evropskega modela potresne nevarnosti na ozemlju Slovenije. Literatura ARSO, 2001. Potresna nevarnost Slovenij e - proj ektni pospešek tal. Agencij a Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/pro-jektni_pospesek_tal.html (17. 6. 2022). ARSO, 2015. Močni potresi v preteklosti http://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potre-sna_aktivnost/mocni_potresi_v_preteklosti.pdf (21. 6. 2022). ARSO, 2021. Potresna nevarnost Slovenije - Projektni pospešek tal. Karta za tisk. Agencija Republike Slovenije za okolje. http://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/Karta_po-tresne_nevarnosti_2021.jpg (17. 7. 2022). ARSO, 2022a. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije (2021) za namen projektiranja potresno odpornih stavb - Tolmač karte. Agencija Republike Slovenije za okolje. https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potresna_nevarnost/toliriac_pospe-ska_tal.pdf (3. 11. 2023). ARSO, 2022b. Potresna nevarnost Slovenije: Spletni pregledovalnik. Agencija Republike Slovenije za okolje. https://gis.arso.gov.si/portal/apps/opsdashboard/in-dex.html#/48ad6a51977c4ee886722a3c09c4f470?locale=sl (17. 7. 2022). Atanackov, J., Jamšek Rupnik. P., Jež, J., Celarc, B., Novak, M., Milanič, B., Markelj, A., Bavec, M., Kastelic, V., 2021a. Database of Active Faults in Slovenia: Compiling a New Active Fault Database at the Junction Between the Alps, the Dinarides and the Pannonian Basin Tectonic Domains. Front. Earth Sci. 9. 604388. https://doi.org/10.3389/feart.2021.604388. Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Celarc, B., Jež, J., Novak, M., Milanič, B., Markelj, A., 2021b. Tolmač potresnih virov in ocenjevanje geološko določenih parametrov za karto potresne nevarnosti Slovenije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Milanič, B., Kastelic, V., Rajh, G., Gosar, A., 2022. Seismogenic fault and area sources for probabilistic seismic hazard model in Slovenia. PANGAEA, https://doi.org/10.1594/PANGAEA.940100. 88 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Baker, J., Bradley, B., Stafford, P., 2021. Seismic Hazard and Risk Analysis. Cambridge University Press. Basili, R., 2019. Osebna komunikacija (elektronska pošta) - julij 2019. Basili, R., Kastelic, V., Demircioglu. M., B., Garcia Moreno, D., Nemser, E., S., Petricca, P., Sboras, S., P., Besana-Ostman, G., M., Cabral, J., Camelbeeck, T., Caputo, R., Dan-ciu, L., Domac, H., Fonseca, J., García-Mayordomo, J., Giardini, D., Glavatovic, B., Gulen, L., Ince, Y., Pavlides, S., Sesetyan, K., Tarabusi, G., Tiberti, M., M., Utkucu, M., Valensise, G., Vanneste, K., Vilanova, S., Wossner, J., 2013. The European Database of Seismogenic Faults (EDSF) compiled in the framework of the Project SHARE. https://doi.org/10.6092/INGV.IT-SHARE-EDSF. Camassi., R., Caracciolo, C., H., Castelli, V., Slejko, D., 2011. The 1511 Eastern Alps earthquakes: a critical update and comparison of existing macroseismic datasets. J. Seismol 15:191-213. Carafa, M., Valensise, G., Bird, P. 2017. Assessing the seismic coupling of shallow continental faults and its impact on seismic hazard estimates: A case-study from Italy. Geophys JInt 209: 32-47. https://doi.org/10.1093/gji/ggx002. Cornell, C., A., 1968. Engineering seismic risk analysis, Bull. Seism. Soc. Am. 58, 15831606. Cornell, C., A., Vanmarcke, E., H., 1969. The major influences on seismic risk, Proceedings of the Fourth World Conf. on Earthquake Engineering, Santiago, Chile. Cronin, V., 2010. A primer on focal mechanism solutions for geologists. 14 str. Danciu, L., Nandan, S., Reyes, C., Basili, R., Weatherill, G., Beauval, C., Rovida, A., Vila-nova, S., Sesetyan, K., Bard, P.,Y., Cotton, F., Wiemer, S., Giardini, D,. 2021. The 2020 update of the European Seismic Hazard Model: Model Overview. EFEHR Technical Report 001, v1.0.0. https://doi.org/10.12686/a15 . DISS Working Group, 2018. Database of Individual Seismogenic Sources (DISS), Version 3.2.1: A compilation of potential sources for earthquakes larger than M 5.5 in Italy and surrounding areas. Istituto Nazionale di Geofísica e Vulcanologia. https://doi.org/10.6092/INGV.IT-DISS3.2.1. Douglas, J., 2018. Calibrating the backbone approach for the development of earthquake ground motion models. Paper presented at Best Practice in Physics-based Fault Rupture Models for Seismic Hazard Assessment of Nuclear Installations: Issues and Challenges Towards Full Seismic Risk Analysis, Cadarache, France. Douglas, J., 2021. Ground motion prediction equations 1964-2020, Department of Civil and Environmental Engineering University of Strathclyde, http://www.gmpe.org.uk/gmpereport2014.html (17. 7. 2022). CEN, 2021. Eurocode 8: Earthquake resistance design of structures, EN1998-1-1_ver-sion_01-10-2021, Working draft. ESM, 2020. Engineering Strong Motion database, https://esm-db.eu/#/home (28. 6. 2022). Fajfar, P., 2017. Razvoj predpisov za potresno odporno gradnjo v Sloveniji. Gradbeni vest-nik, letn. 66, str. 83-96. http://arhiv.izs.si/fileadmin/dokuirienti/iTisg/Gradbeni-vest-nik-april-2017.pdf (28. 6. 2022). Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 89 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI GEM, 2022. The OpenQuake-engine User Manual. Global Earthquake Model (GEM) OpenQuake Manual for Engine version 3.184.0. https://docs.openquake.org/oq-engine/manual/latest/hazard.html#introduction-to-the-hazard-module (3. 11. 2023). Grünthal, G., 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie 15, Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Luxembourg, 99 pp. Geodetska Uprava Republike Slovenije,GURS, 2021., Državna pregledna karta Slovenije, https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data (20. 10. 2023). Gutenberg, B., Richter, C., F., 1954. Seismicity of the Earth and Associated Phenomena, Princeton University Press, Princeton, 310 str. Hale, C., Abrahamson, N., Bozorgnia, Y. 2018. Probabilistic Seismic Hazard Analysis Code Verification, PEER Report 2018/03. https://peer.berkeley.edu/sites/default/files/2018_03_hale_final_8.13.18.pdf (17. 6. 2022). Hanks, T., C., Bakun, W.,H., 2002. A Bilinear Source-Scaling Model for M-log A Observations of Continental Earthquakes, Bull Seismol Soc Am 92(5):1841-1846. Johnston, A.,C., Coppersmith, K., Kanter, L., Cornell, C., 1994. The Earthquakes of Stable Continental Regions. - Assessment of Large Earthquake Potential. EPRI Report Tr-102261-V1, 2-1-98., Palo Alto, California. Kotha, S..R., Weatherill, G., Bindi, D., in drugi, 2020. A regionally-adaptable ground-motion model for shallow crustal earthquakes in Europe. Bull Earthquake Eng. https://doi.org/10.1007/s10518-020-00869-1. Košir., M., Cecic, I., 2011. Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav. Idrijski razgledi 56(1): 90-104. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001. Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik 50, 140-149. Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2003. PSHA methodology for distributed seismicity, Bull Seismol Soc Am 93(6), 2502-2515. Leonard, M., 2010. Earthquake fault scaling: Self-consistent relating of rupture length, width, average displacement, and moment release, Bull Seismol Soc Am 100(5A), 1971-1988, https://doi.org/10.1785/0120090189. Leonard, M., 2014. Self-Consistent Earthquake Fault-Scaling Relations: Update and Extension to Stable Continental Strike-Slip Faults. Bull Seismol Soc Am 104(6), 29532965. https://doi.org/10.1785/0120140087. Mai, P., Beroza, C., G., 2000. Source scaling properties from finite-fault-rupture models. Bull Seismol Soc Am. 90. 604-615. https://doi.org/10.1785/0119990126. Miller, A., C., Rice, T., R., 1983. Discrete Approximations of Probability Distributions. Manage Sci 29(3), 352-362. Pagani, M., Monelli, D., Weatherill, G., A., Garcia, J., 2014. The OpenQuake-engine Book: Hazard. Global Earthquake Model (GEM) Technical Report 2014-08, 90 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 https://cloud-storage.globalquakemodel.org/public/wix-new-website/pdf-collec-tions-wix/publications/0Q%20Hazard%20Science%201.0.pdf (3. 11. 2023). Poli, M., E., Zanferrari, A., 2018. The seismogenic sources of the 1976 Friuli earthquakes: a new seismotectonic model for the Friuli area. Boll. Geof Teor Appl 59(4), 463480. doi:10.4430/bgta0209. Sabetta, F., Pugliese, A., 1996. Estimation of response spectra and simulation of nonstatio-nary earthquake ground motions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, 337-352. Schmid, S.,M., Fugenschuh, B., Kounov, A., Matenco, L., Nievergelt, P., Oberhansli, R., Pleuger, J., Schefer, S., Schuster, R., Tomljenovic, B., Ustaszewski, K., van Hinsbergen, D., J., J., 2020. Tectonic units of the Alpine collision zone between Eastern Alps and western Turkey. Gondwana Res 78, 308-374. https://doi.org/10.1016/j.gr.2019.07.005. Scholz, C., H., 1990. The Mechanics of Earthquakes and Faulting. 1st Edition, 439 pp., Cambridge University Press. Scholz, C., H., 2019. The Mechanics of Earthquakes and Faulting. 3nd Edition, 471 pp., Cambridge University Press. SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2005 - Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance - Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings, angl. standard, I. SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe - Nacionalni dodatek, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2005. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Čarman, M., Danciu, L., Gosar, A., 2022a. The 2021 seismic hazard model for Slovenia (SHMS21): overview and results. Bull Earthquake Eng (2022). https://doi.org/10.1007/s10518-022-01399-8. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Čarman, M., Kastelic, V., Gosar, A., 2022b. Nov model potresne nevarnosti Slovenije (2021). V Kuhar, M., Vreča, P., Zupančič, P., Čarman, M., Šraj, M., Triglav Čekada, M., Skok, G., Ličer, M., Stopar, B., Čop, R., (uredniki), Raziskave s področja geodezije in geofizike 2021 : zbornik del. 27. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 27. januar 2022. Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/referati/2022/SZGG_2022_Sket_in_dr.pdf (17. 7. 2022). Tasič, I., 2023. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2021, Potresi v letu 2021, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. ISSN 1318-4792 Tertulliani, A., Cecic, I., Meurers, R., Sovic, I., Kaiser, D., Grunthal, G., Pazdirkova, J., Sira, C., Guterch, B., Kysel, R., Camelbeeck, T., Lecocq, T., Szany, G., 2018. The May 6 1976 Friuli earthquake: re-evaluating and consolidating transnational macroseismic data. Boll Geof Teor Appl 59(4):417-444. https://www.earth-prints.org/bit-stream/2122/12045/1/bg953_Tertulliani.pdf (21. 7. 2022). Ur. l. RS, št. 101/2005, Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov. Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 91 Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., Gostinčar, M., Zupančič, P., Cregeen, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic = Seismic network of Slovenia. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo. Ward, S., N., 1998. On the consistency of earthquake moment release and space geodetic strain rates: Europe, Geophys J 135(3), 1011-1018. https://doi.org/10.1046/j.1365-246X.1998.t01-2-00658.x. Wells, D., L., Coppersmith, K., L., 1994. New Empirical Relationship among Magnitude, Rupture Length, Rupture Width, Rupture Area, and Surface displacement. Bull Se-ismol Soc Am 84(4), 974-1002. Weatherill, G., Kotha, S., R., Cotton, F., 2020, F. A regionally-adaptable "scaled backbone" ground motion logic tree for shallow seismicity in Europe: application to the 2020 European seismic hazard model. Bull Earthquake Eng 18, 5087-5117. https://doi.org/10.1007/s10518-020-00899-9. Wesnousky, S., 2008. Displacement and Geometrical Characteristics of Earthquake Surface Ruptures: Issues and Implications for Seismic-Hazard Analysis and the Process of Earthquake Rupture. Bull Seismol Soc Am 98. https://doi.org/10.1785/0120070111. Wiemer, S., Danciu, L., Edwards, B., Marti, B., Fah, D., Hiemer, S., Wossner, J., Cauzzi, C., Kastli, P., Kremer, K., 2016. Seismic Hazard Model 2015 for Switzerland (SU-Ihaz2015), Report Swiss Seismological Service (SED) at ETH Zurich. http://www.seismo.ethz.ch/export/sites/sedsite/knowledge/.galleries/pdf_knowled ge/SUIhaz2015_final-report_16072016.pdf_2063069169.pdf (21. 7. 2022). Woessner, J., Danciu, L., Giardini, D., Crowley, H., Cotton, F., Grunthal, G., Valensise, G., Arvidsson, R., Basili, R., Demircioglu, M., N., Hiemer, S., Meletti, C., Musson, R., W., Rovida, A., N., Sesetyan, K., Stucchi M., , and the SHARE consortium, 2015. The 2013 European Seismic Hazard Model: key components and results, Bul. Earthq Eng. https://doi.org/10.1007/s10518-015-9795-1. Youngs, R., R., Coppersmith, K., J., 1985. Implications of Fault Slip Rates and Earthquake Recurrence Models to Probabilistic Seismic Hazard Estimates, Bull Seismol Soc Am,75:939 - 964. Zabukovec, B., 2000. OHAZ - A computer program for spatially smoothed seismicity approach. V (J. K. Lapajne, ur.): Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia, 135-140. Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Gosar, A., 2022a.. Primerjava nove karte potresne nevarnosti Slovenije z Evropsko karto in sosednjimi državami, Ujma 36, 247-256. ISSN 0353-085X. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSZR/Publikacija/Ujma/2022/ujma-20.pdf Zupančič, P., Carafa, M., M., C., Kastelic, V., Jamšek Rupnik, P., Atanackov, J., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Gosar, A., 2022. The new seismic hazard model for Slovenia (2021): seismic vs. aseismic fault slip ratio. 6. Slovenski geološki kongres, Zbornik povzetkov, Rogaška Slatina 3.-5. 10. 2022. 92 Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Martina Čarman, Vanja Kastelic, Gregor Rajh, Andrej Gosar -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Carafa, M., M., C., Jamšek Rupnik, P., Živčic, M., Kastelic, V., Rajh, G., Čarman, M., Atanackov, J., Gosar, A., 2023. Seismogenic depth and seismic coupling estimation in the transition zone between Alps, Dinarides and Pan-nonian Basin for the new Slovenian seismic hazard model, Nat Hazards Earth Syst Sci, Special issue: Harmonized seismic hazard and risk assessment for Europe, (preprint 26. julija 2023, v postopku za objavo). https://doi.org/10.5194/nhess-2023-118. Živčic, M., Cecic, I., Čarman, M., Jesenko, T., Ložar Stopar, M., Pahor, J., 2018. Earthquake catalogue KPN2018 of Slovenia and surrounding, rev. 3, Agencija za Republike Slovenije okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Kazalo Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje 93 -g- arso POTRESI letu 2021 Potresi v Priloge (Nov (2021) postopek ocenjevanja potresne nevarnosti Slovenije in nova karta za projektiranje) Parametrizacijske preglednice potresnih izvorov Preglednica P1: Parametri ploskovnih potresnih izvorov (Atanackov in drugi, 2022) Preglednica P2: Opis parametrov ploskovnih potresnih izvorov Preglednica P3: Parametri prelomnih potresnih izvorov (Atanackov in drugi, 2022) Preglednica P4: Opis parametrov prelomnih potresnih izvorov Priloge I Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Preglednica P1: Parametri ploskovnih potresnih izvorov (Atanackov in drugi, 2022) Table P1: Parameters of areal seismogenic zones (Atanackov et al., 2022): ID NAME TYPE_W PREDOMINANT TYPE OF FAULTING STRIKE RAKE (°) DIP (°) MAX DEPTH (km) MIN DEPTH (km) HYPO DEPTH (km) AR GR_a MMAX BEST MMAX MIN MMAX MAX AS1 Friuli 1 reverse 250 90 50 15 0 9 1 3,7652 6,8 6,5 7,3 AS2 Molltal 1 dextral strike-slip 310 170 90 16 0 8 3 2,5465 6,6 6 7,3 AS3 Periadriatic 0,9 dextral transpressive 100 150 90 18 0 9 3 3,2910 6,8 6,5 7,3 AS3 Periadriatic 0,1 thrust 90 90 30 18 0 9 3 3,2910 6,8 6,5 7,3 AS4 Outer Dinarides 0,9 dextral transpressive 315 120 50 22 0 10 1 3,5877 6,8 6,5 7,3 AS4 Outer Dinarides 0,1 dextral transpressive 315 140 85 22 0 10 1 3,5877 6,8 6,5 7,3 AS5 Dinarides 1 dextral strike-slip 315 165 85 19 0 8 3 3,7382 6,8 6,5 7,3 AS61 Posavje 0,25 reverse 75 90 50 16 0 7 1 3,1942 6,7 6,3 7,3 AS61 Posavje 0,25 reverse 255 90 50 16 0 7 1 3,1942 6,7 6,3 7,3 AS61 Posavje 0,5 dextral strike-slip 320 170 85 16 0 7 1 3,1942 6,7 6,3 7,3 AS62 Gorjanci 0,4 reverse 65 90 50 19 0 7 1 3,7160 6,7 6,3 7,3 AS62 Gorjanci 0,4 reverse 245 90 50 19 0 7 1 3,7160 6,7 6,3 7,3 AS62 Gorjanci 0,1 sinistral strike-slip 45 10 90 19 0 7 1 3,7160 6,7 6,3 7,3 AS62 Gorjanci 0,1 sinistral strike-slip 225 10 90 19 0 7 1 3,7160 6,7 6,3 7,3 AS7 Mur-Murz-VBTF 1 sinistral strike-slip 50 0 90 16 0 8 3 3,3984 6,6 6 7,3 AS8 Labot 1 dextral strike-slip 325 170 90 15 0 8 3 2,9145 6,6 6 7,3 AS9 Inner Dinarides 0,5 dextral strike-slip 285 180 80 21 0 10 1 3,7320 6,7 6,2 7,3 AS9 Inner Dinarides 0,5 reverse 300 90 60 21 0 10 1 3,7320 6,7 6,2 7,3 AS10 Mid-Hungarian 0,7 dextral strike-slip 250 170 90 19 0 12 3 3,0235 6,7 6,3 7,3 II P1 -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 ID NAME TYPE_W PREDOMINANT TYPE OF FAULTING STRIKE RAKE DIP (°) MAX DEPTH (km) MIN DEPTH (km) HYPO DEPTH (km) AR GR_a MMAX BEST MMAX MIN MMAX MAX AS10 Mid-Hungarian 0,3 reverse 70 90 70 19 0 12 3 3,0235 6,7 6,3 7,3 B1 North Adriatic 0,95 dextral transpressive 315 120 50 31 0 10 1 2,7383 6,8 6,1 7,4 B1 North Adriatic 0,05 dextral transpressive 130 120 50 31 0 10 1 2,7383 6,8 6,1 7,4 B2 North Friuli 1 reverse 270 90 59 17 0 5 1 2,5463 6,8 6,5 7,3 B31 Carinthia 1 1 dextral strike-slip 310 170 90 16 0 8 3 -10 6,6 6 7,3 B32 Carinthia 2 1 dextral strike-slip 310 170 90 13 0 8 3 2,8710 6,6 6 7,3 B4 North Alps 1 sinistral strike-slip 80 0 90 21 0 8 3 3,3246 6,6 6 7,3 B5 Styria 0,25 sinistral strike-slip 50 0 90 19 0 7 3 2,9902 6,6 6 7,3 B5 Styria 0,525 dextral strike-slip 250 170 90 19 0 7 3 2,9902 6,6 6 7,3 B5 Styria 0,225 reverse 70 90 70 19 0 7 3 2,9902 6,6 6 7,3 B6 South Hungary 0,5 reverse 300 90 60 19 0 12 1 2,3703 6,7 6,3 7,3 B6 South Hungary 0,5 dextral strike-slip 285 180 80 19 0 12 1 2,3703 6,7 6,3 7,3 P1 III Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI Preglednica P2: Opis parametrov ploskovnih potresnih izvorov Table P2: Description of parameters of areal seismogenic zones Ime parametra Opis parametra ID Oznaka ploskovnega izvora NAME Ime izvora na podlagi geotektonske enote ali prevladujočega sistema prelomov TYPE_W Utež prevladujočega tipa prelomov PREDOMINANT TYPE OF FAULTING Prevladujoč tip prelomov v potresnem izvoru (thrust = nariv, reverse = reverzni, dextral strike-slip = desno zmični, sinistral strike-slip = levo zmični, transpressive = transpresivni) STRIKE Prevladujoča smer prelomov, določena na podlagi površinskih tras prelomov RAKE Prevladujoča smer premika na prelomni ploskvi DIP Naklon prevladujočih prelomov MAXDEPTH Spodnja seizmogena globina (km) MINDEPTH Zgornja seizmogena globina (km); za vse ploskovne izvore smo privzeli vrednost 0 km HYPODEPTH Žariščna globina (km) AR Razmerje med dolžino in širino pretrgov GR_a Gutenberg-Richterjeva a-vrednost je povprečna letna aktivnost; log N(Mw=0) MMAX_BEST Največja navorna magnituda (najboljša ocena) MMAX_MIN Največja navorna magnituda (spodnja ocena) MMAX_MAX Največja navorna magnituda (zgornja ocena) IV P1 -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica P3: Parametri prelomnih potresnih izvorov (Atanackov in drugi, 2022) Table P3: Parameters of fault seismogenic sources (Atanackov et al., 2022) ID NAME TYPE OF FAULTING MIN DEPTH (km) MAX DEPTH (km) DIP (°) RAKE (°) SR Min (mm/leto) SR Max (mm/leto) SR Best (mm/leto) Mmax WC Mmax HB Mmax L ACTIVITY AR SC FS.SI-002 Buzet thrust 0 7 20 90 0,01 0,10 0,05 7,1 7,2 7,1 potentially 1 0,53 FS.SI-003 Sočerga-Lupoglav dextral trans-pressive 0 7 50 130 0,10 0,30 0,17 6,5 6,4 6,4 potentially 1 1,00 FS.SI-006 Črni Kal - Palmanova thrust 0 7 25 90 0,10 0,50 0,20 7,1 7,2 7,1 active 1 0,53 FS.SI-011 Divača dextral strike-slip 0 6 80 160 0,05 0,50 0,20 7,1 6,5 7,0 probably 3 0,80 FS.SI-014 Raša dextral strike-slip 0 15 85 170 0,23 1,30 0,70 7,3 7,2 7,4 active 3 0,28 FS.SI-015 Vipava dextral strike-slip 0 10 85 170 0,01 0,10 0,05 6,4 6,1 6,0 questionable 3 0,48 FS.SI-019 Predjama-Avče dextral strike-slip 0 15 80 170 0,05 1,45 0,70 7,3 7,1 7,3 active 3 0,28 FS.SI-020 Jesenovec dextral strike-slip 0 10 85 170 0,01 0,10 0,05 6,5 6,2 6,1 questionable 3 0,48 FS.SI-022 Idrija dextral strike-slip 0 15 85 165 0,06 2,00 1,00 7,5 7,4 7,7 active 3 0,30 FS.SI-023 Podplanina -Podpreska dextral trans-pressive 0 10 70 155 0,01 0,10 0,05 6,7 6,4 6,4 questionable 3 0,48 FS.SI-025 Ravne dextral strike-slip 0 15 80 170 0,01 0,20 0,10 6,9 6,7 6,8 active 3 0,32 FS.SI-026 Čeplez dextral strike-slip 0 15 80 170 0,01 0,10 0,05 6,7 6,5 6,4 potentially 3 0,28 FS.SI-027 Vrhnika dextral trans-pressive 0 15 80 150 0,01 0,10 0,05 6,5 6,4 6,2 potentially 3 0,27 FS.SI-029 Rakitna dextral trans-pressive 0 15 80 150 0,01 0,20 0,10 7,0 6,9 7,0 potentially 3 0,30 FS.SI-031 Jalovec sinistral strike-slip 0 10 85 10 0,05 0,30 0,10 6,2 5,9 5,8 questionable 3 0,40 FS.SI-032 Mojstrovka sinistral strike-slip 0 10 85 10 0,05 0,30 0,10 6,4 6,1 6,1 questionable 3 0,40 P1 V Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI ID NAME TYPE OF FAULTING MIN DEPTH (km) MAX DEPTH (km) DIP (°) RAKE (°) SR Min (mm/leto) SR Max (mm/leto) SR Best (mm/leto) Mmax WC Mmax HB Mmax L ACTIVITY AR SC FS.SI-033 Vrata sinistral strike-slip 0 10 80 10 0,05 0,30 0,10 6,5 6,2 6,2 questionable 3 0,48 FS.SI-034 Krma sinistral strike-slip 0 10 80 10 0,05 0,30 0,10 6,3 6,0 5,9 questionable 3 0,48 FS.SI-035 Možic-Sorica dextral strike-slip 0 10 80 170 0,01 0,10 0,05 6,4 6,1 6,1 potentially 3 0,48 FS.SI-037 Mišja dolina dextral strike-slip 0 15 85 175 0,05 0,85 0,45 6,9 6,7 6,8 active 3 0,30 FS.SI-040 Dražgoše dextral strike-slip 0 10 80 170 0,05 0,30 0,10 6,8 6,5 6,6 probably 3 0,48 FS.SI-041 Želimlje-Ortnek dextral strike-slip 0 15 80 170 0,05 0,85 0,45 7,1 7,0 7,1 probably 3 0,32 FS.SI-043 Dobrepolje dextral strike-slip 0 15 80 170 0,05 0,85 0,45 7,2 7,1 7,2 probably 3 0,32 FS.SI-044 Zasip dextral strike-slip 0 10 80 160 0,05 0,30 0,10 6,3 6,0 5,8 potentially 3 0,48 FS.SI-045 Kranj dextral strike-slip 1 10 80 170 0,05 0,30 0,10 6,7 6,3 6,5 potentially 3 0,40 FS.SI-046 Žužemberk dextral strike-slip 0 15 80 160 0,10 1,00 0,50 7,2 7,1 7,3 active 3 0,32 FS.SI-047a Sava W dextral trans-pressive 0 15 80 150 0,05 1,50 1,00 7,3 7,1 7,3 active 3 0,32 FS.SI-047b Sava E-Celje dextral trans-pressive 0 15 80 150 0,05 1,50 1,00 7,3 7,2 7,3 active 3 0,32 FS.SI-049 Vodice reverse 0 10 55 90 0,10 0,50 0,30 6,4 6,3 6,3 active 1 0,37 FS.SI-050 Stična dextral strike-slip 0 12 85 170 0,01 0,10 0,05 6,7 6,5 6,5 probably 3 0,40 FS.SI-051 Toplice dextral strike-slip 0 12 85 170 0,01 0,10 0,05 6,9 6,6 6,8 active 3 0,40 FS.SI-052 Košuta reverse 0 12 75 100 0,10 0,50 0,30 6,5 6,4 6,4 potentially 1 0,31 FS.SI-053 Stol (Hochstuhl) dextral strike-slip 0 15 87 175 0,30 0,50 0,40 7,2 7,1 7,3 probably 3 0,32 VI P1 -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 ID NAME TYPE OF FAULTING MIN DEPTH (km) MAX DEPTH (km) DIP (°) RAKE (°) SR Min (mm/leto) SR Max (mm/leto) SR Best (mm/leto) Mmax WC Mmax HB Mmax L ACTIVITY AR SC FS.SI-054 Cerklje dextral trans-pressive 0 10 70 130 0,10 1,00 0,30 6,2 6,2 6,2 active 1 0,48 FS.SI-056a Periadriatic W dextral trans-pressive 0 20 90 150 0,20 1,00 0,60 7,7 7,8 7,9 probably 3 0,24 FS.SI-056b Periadriatic E dextral trans-pressive 0 20 90 150 0,20 1,00 0,60 7,1 7,2 7,1 probably 3 0,24 FS.SI-057 Litija dextral strike-slip 0 12 87 175 0,01 0,10 0,05 6,5 6,2 6,1 potentially 3 0,40 FS.SI-058 Trebnje dextral strike-slip 0 12 80 170 0,01 0,10 0,05 6,6 6,3 6,3 potentially 3 0,37 FS.SI-060 Gornji Grad sinistral strike-slip 0 12 85 10 0,01 0,10 0,05 6,5 6,2 6,1 questionable 3 0,40 FS.SI-061 Logarska dolina sinistral strike-slip 0 12 87 10 0,01 0,10 0,05 6,4 6,1 6,0 questionable 3 0,40 FS.SI-062 Menina-Vransko reverse 0 12 60 90 0,01 0,50 0,30 6,6 6,5 6,5 potentially 1 0,31 FS.SI-066 Zagorje dextral strike-slip 0 12 85 170 0,04 0,10 0,07 6,7 6,5 6,5 probably 3 0,40 FS.SI-068 Poštena vas sinistral transpressive 0 9 60 45 0,05 0,10 0,08 6,1 6,0 6,1 potentially 1 0,53 FS.SI-070 Savinja sinistral strike-slip 0 12 87 10 0,01 0,10 0,05 6,5 6,3 6,2 questionable 3 0,40 FS.SI-071 Hrastnik dextral strike-slip 0 12 85 170 0,04 0,10 0,07 7,0 6,7 6,9 probably 3 0,40 FS.SI-074a Orlica 1 reverse 0 9 50 90 0,05 0,10 0,08 6,1 5,9 5,9 probably 1 0,41 FS.SI-074b Orlica 2 sinistral strike-slip 0 9 90 0 0,05 0,10 0,08 6,2 5,9 5,8 probably 3 0,53 FS.SI-074c Orlica 3 sinistral transpressive 1 9 75 60 0,05 0,10 0,08 6,2 6,1 6,2 probably 1 0,60 FS.SI-075 Artiče reverse 1 9 60 90 0,06 0,12 0,09 6,1 6,0 6,0 active 1 0,46 FS.SI-076a Šoštanj W dextral strike-slip 0 15 85 -170 0,10 0,90 0,50 7,3 7,2 7,4 active 3 0,32 P1 VII Potresi v letu 2021 "g- arso POTRESI ID NAME TYPE OF FAULTING MIN DEPTH (km) MAX DEPTH (km) DIP (°) RAKE (°) SR Min (mm/leto) SR Max (mm/leto) SR Best (mm/leto) Mmax WC Mmax HB Mmax L ACTIVITY AR SC FS.SI-076b Šoštanj E sinistral transpressive 0 15 65 65 0,05 0,20 0,10 6,9 6,9 6,9 potentially 1 0,32 FS.SI-078 Northern Karavanke thrust 0 5 30 90 0,19 0,36 0,30 6,6 6,5 6,5 potentially 1 0,74 FS.SI-080a Labot N dextral strike-slip 0 15 85 170 0,50 1,00 0,75 7,3 7,2 7,4 active 3 0,32 FS.SI-080b Labot S dextral strike-slip 1 15 85 170 0,50 1,00 0,75 7,4 7,2 7,5 active 3 0,34 FS.SI-081 Haloze reverse 0 8 60 90 0,01 0,10 0,05 6,7 6,6 6,6 potentially 1 0,46 FS.SI-085 Lovrenc reverse 0 10 90 90 0,01 0,10 0,05 6,5 6,4 6,5 potentially 1 0,37 FS.SI-086 Donat dextral strike-slip 0 10 85 170 0,30 1,00 0,65 7,1 6,7 7,1 potentially 3 0,48 FS.SI-088 Kungota sinistral transpressive 0 10 85 45 0,01 0,10 0,05 6,0 6,0 6,0 potentially 1 0,48 FS.SI-089 Ljutomer reverse 0 10 70 90 0,02 0,03 0,03 6,6 6,6 6,6 probably 1 0,37 FS.SI-090 Fella reverse 0 15 75 95 0,20 0,70 0,50 6,8 6,8 6,8 probably 1 0,25 FS.SI-091 Gemona-Kobarid thrust 0 10 32 110 0,29 0,72 0,46 7,1 7,2 7,1 potentially 1 1,00 FS.SI-092 Raša West dextral strike-slip 0 12 85 170 0,23 1,30 0,70 6,9 6,6 6,8 active 3 0,32 FS.SI-093 Orehovec sinistral strike-slip 0 12 90 0 0,10 0,50 0,20 6,8 6,5 6,6 probably 3 0,40 FS.SI-094 Sveta Nedelja sinistral strike-slip 0 15 85 10 0,10 0,50 0,22 6,6 6,5 6,4 active 3 0,32 FS.SI-095 North Medvednica sinistral transpressive 0 16 65 35 0,10 0,30 0,20 6,7 6,6 6,5 active 3 0,30 FS.SI-096 Kašina dextral transtensive 0 10 60 -135 0,10 0,30 0,20 6,3 6,1 5,9 active 3 0,48 FS.SI-097 Montebelluna -Montereale thrust 1 9 40 80 0,24 0,91 0,47 7,0 7,0 6,9 active 1 1,00 FS.SI-098 Trasaghis-Taipana thrust 6 11 35 100 0,29 0,72 0,46 6,6 6,5 6,5 potentially 1 1,00 FS.SI-099 Maniago-Sequals thrust 1 7 35 90 0,29 0,72 0,46 6,5 6,4 6,4 active 1 1,00 FS.SI-100 Medea dextral transpressive 1 8 45 120 0,14 0,21 0,17 6,5 6,5 6,5 probably 1 1,00 VIII P3 -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 ID NAME TYPE OF FAULTING MIN DEPTH (km) MAX DEPTH (km) DIP (°) RAKE (°) SR Min (mm/leto) SR Max (mm/leto) SR Best (mm/leto) Mmax WC Mmax HB Mmax L ACTIVITY AR SC FS.SI-101 Gemona-Tarcento thrust 2 8 35 100 0,29 0,72 0,46 6,5 6,4 6,4 active 1 1,00 FS.SI-102 Andreis-Forgaria nel Friuli thrust 1 8 35 90 0,29 0,72 0,46 6,6 6,5 6,5 potentially 1 1,00 FS.SI-103 Bassano-Vittorio Veneto thrust 1 10 40 80 0,29 0,72 0,46 7,0 7,0 7,0 active 1 1,00 FS.SI-104 Trstenik dextral trans-pressive 0 12 55 145 0,03 0,27 0,09 6,6 6,4 6,3 potentially 3 1,00 FS.SI-105 Velebit reverse 0 15 60 110 0,10 0,50 0,22 7,4 7,6 7,4 probably 1 1,00 FS.SI-106 Vinodol-Rijeka dextral trans-pressive 0 15 55 120 0,20 0,40 0,28 7,0 7,1 7,0 probably 1 1,00 FS.SI-107 Krk dextral trans-pressive 0 12 45 120 0,10 0,30 0,17 7,1 7,2 7,1 potentially 1 1,00 FS.SI-108 Žuta Lokva reverse 0 15 65 110 0,10 0,30 0,17 7,4 7,6 7,4 potentially 1 1,00 FS.SI-109 Plitvice reverse 0 15 60 90 0,10 0,30 0,17 7,4 7,6 7,4 potentially 1 1,00 FS.SI-111 Mala Kapela dextral trans-pressive 0 12 65 150 0,10 0,30 0,17 7,2 7,0 7,2 potentially 3 1,00 FS.SI-112 Slunj dextral trans-pressive 0 15 65 150 0,10 0,25 0,16 7,3 7,2 7,3 potentially 3 1,00 FS.SI-113 Bosiljevo dextral trans-pressive 0 12 65 150 0,10 0,25 0,16 7,1 6,9 7,0 potentially 3 1,00 FS.SI-114 Novo Selo dextral trans-pressive 0 10 60 145 0,10 0,40 0,20 6,9 6,6 6,8 potentially 3 1,00 FS.SI-115 Molltal dextral strike-slip 0 15 90 170 0,30 0,50 0,40 7,3 7,1 7,3 potentially 3 0,32 FS.SI-116 Mur-Murz sinistral strike-slip 0 15 75 10 1,00 2,00 1,50 7,4 7,3 7,5 active 3 0,32 FS.SI-117 Gorjanci thrust 0 9 35 90 0,10 0,30 0,20 6,3 6,1 6,2 questionable 1 0,41 FS.SI-118 Petrinja dextral trans-pressive 1 17 63 145 0,08 0,20 0,13 7,3 7,3 7,3 active 3 1,00 FS.SI-119 Kalnik sinistral strike-slip 2 16 60 35 0,10 0,20 0,14 7,0 6,8 6,9 probably 3 1,00 FS.SI-120 Kutina dextral trans-pressive 1 18 65 145 0,05 0,10 0,07 7,0 7,0 7,0 probably 3 1,00 P1 IX -g- arso POTRESI Potresi v letu 2021 Preglednica P4: Opis parametrov prelomnih potresnih izvorov Table P4: Description of parameters of fault seismogenic sources Ime parametra Opis parametra ID Oznaka prelomnega izvora NAME Ime prelomnega izvora TYPE OF FAULTING Tip preloma (thrust = nariv, reverse = reverzni, dextral strike-slip = desno zmični, sinistral strike-slip = levo zmični, trans-pressive = transpresivni, transtensive=transtenzijski) MINDEPTH Zgornja seizmogena globina MAXDEPTH Spodnja seizmogena globina DIP Naklon preloma RAKE Smer premika na prelomni ploskvi SRmin Povprečna hitrost premikov ob prelomu (slip rate) - spodnja ocena (mm/leto) SRmax Povprečna hitrost premikov ob prelomu (slip rate) - zgornja ocena (mm/leto) SRbest Povprečna hitrost premikov ob prelomu (slip rate) - najboljša ocena (mm/leto) MmaxWC Največja magnituda, ki lahko nastane na prelomu, ocenjena po Wells and Coppersmith (1994) MmaxHB Največja magnituda, ki lahko nastane na prelomu, ocenjena po Hanks and Bakun (2002) MmaxL Največja magnituda, ki lahko nastane na prelomu, ocenjena po Leonard (2010) ACTIVITY Verjetnost, da je prelomni izvor aktiven (razvrščeno v štiri razrede: aktiven = active, verjeten = probable, potencialen = potential, vprašljiv = questionable) AR Razmerje med dolžino in širino pretrgov (aspect rupture ratio) SC Seizmični del premikov ob prelomu (seismic coupling) P1 XI