Mništvo in appaoništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vuafe dao od 11.—12. ure dopold.
Telefon št, 113.
Št. 46.
Naročnina listu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta . . . , .	, 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 19. aprila 1909.
Letnik I.
Naši kandidati.
Na programu Slovenske kmečke zveze kandidirajo :
Splošna skupina, ki voli dne 7,: maja, sodni Okraji Maribor, S,v. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Slov. Bistrica:
dr. Anton Korošec,
državni poslanec, Maribor.
Splošna skupina Celje, LašSko, Sevnica, Breži. ce, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov, Gradec, Marenberg:
Franc Pišek,
državni poslanec, Orehovavas.
V skupinah za kmečke občine kandidirajo;
Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer:
Franc Robič, deželni odbornik, Gradec.-
Ivan Roškar,
državni poslanec, Maina.
Za sodni okraj Ptuj, Grmož:
,	Anton	Meško,,
župan, Lahonci,
1	Josip	Ozmec,]
župnik, Sv.; Lovrenc na Dravskem polju.
Za sodni okraj Rogatec, Šmarje:
j	Jakob	Vrečko,
kmet, Ponikva,
Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad,
UaŠko:j
dr. Ivan Benkovič,, državni poslanec, Brežice.;
Alojzij Terglav,, kmet, St. Peter v Sav, dolini.
Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje:
dr. Eranc Jankovič,
zdravnik, Kozje,
Za sodni okraj Šoštanj, Slov* Gradec, Marenberg:;	R : I i.
dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
PODLISTEK.
Albert.
(Dalje.]
„Ali, gospod Šlibar! Vaš mlajši brat je nadarjen, saj se mu vidi to takoj na obrazu! Študira, naj! ,On/ /je 'kakor ustvarjen za duhovnika, že zaradi svoje pohlevnosti.“
„,On hoče vsekakor izstopiti iz šole: pravi, da ga ne veseli; .rajši bi domai kosil in mlatil — “
„O, oh; Kosil in mlatil! On! — Ne pustite ga, gospod Šlibar; pregovorite očeta, da naj- 'ga -nikar, ne pusti iz šole! Zdaj je v peti, in zmirom je dobro zdelaval, zakaj bi ne nadaljeval, ko ima samo še tri leta do semenišča.“
„No, jaz mislim —“ jecljal je Peter ves v zadregi.;, *,Zdi se mi, da bi bilo reš dobro tako — naposled —“
„Seveda! Kako pa hoče biti drugače!"
S tem je, bila stvar končana. Petru/ (pai je ostalo na dnu srca nekaj grenkega, neprijetnega, dasi sam ni dobro vedel, kaj ibi to bilo.
Odjpravili smo se v Pol, prijazno, od predmestja kake pol ure oddaljeno vasico.
Vročina je nekoliko pojenjala in košate lipe, ki se vrste iob cesti prav do Dola, dajale so gosto, hladno senco.
Jaz sem spremljal gospo Tarmanovo, par korakov pred nama pa sta šla (Peter 5n Stanka. Zdaj in zdaj se je slišal kakšen „Albert!"1 jali nekoliko glasneji „Peter!“, kar je naznanjalo, da je obšla Šlibarja časih navdušenost in ginjenost; jto pa je ^gospodično Stanko morilo.
V sodnih okrajih >Slov. Bistrica—Konjice:
Peter Novak,
posestnik, Slov. Bistrica.
Somišljeniki! Splošna skupina voli že dne 7* maja, skupina kmečkih občin dne 17, maja* Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na celi Črti, Če le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej, na delo za zmago!
Volilno gibanje.
Slov. Bistrica. Da se zabrani vsaka needinost med Volilci, sklical se je za dne 18. it. m. zaupen shod S. K. Z. v: ISlov. Bistrico. Gospod župnik Medved je poslal na ta shod sledečo izjavo:
„Cenjenim zborovalcem! JNa velikonočni ponedeljek mi je zaupni shod v Konjicah ponudil kandidaturo za deželni zbor, katero sem sprejel pod gotovim pogojem. Ker se ta pogoj ni izpolnil, se: tea izkazano zaupanje zahvaljujem in kandidaturi odpovem. Z najodličnejšim spoštovanjem Martin iMedved, Župnik. Laporje, dne 18. aprila 1909.“
Vsled te izjave so se navzoči zaupniki «oglasno izrekli za kandidaturo g, Petra Novaka, posestnika in gostilničarja v ‘Slov. Bistrici, ki je kandidaturo na podlagi programa S. K. Z. tudi sprejel. Na to se je Še postavili kandidatom • sa splošno skupino gospod dr. Ant. Korošec, državni poslanec, Maribor. Oba (kandidata sta v krepkih besedah razvijala svoje nazore in izzvala splošno odobravanje. Stajerči-janska stranka je postavila zopet Kresnika za kandidata v kmečki skupini, v ‘splošni skupini pa kandidira proti dr. Korošcu bivši učitelj Kitek, sedaj pri južni železnici.
Dr. Korošec. Dne 18. t. m. se je kandidat S.
K.	‘Z. za splošno skupino dr. Korošec predstavil svojim volilcem V Framu, Shod se je vršil pri gospodu Turnerju vr najlepšem redu im soglasju. Popoldan je govoril dr. Korošec v Slov, (Bistrici.
Liberalni kričači. V nedeljo popoldne ob štirih je priredila S. K. Z. javen društveni shod v slovenjegraškem Narodnem domu, kjer se je predstavil kandidat dr. Verstovšek. Celjski liberalci so se tega zborovanja tako ustrašili, da so poslali samega dr. Kodermana. Ta je s pomočjo znanega Vrečkota spravil skupaj kakih: 20 kričačev, med, njimi tudi nekaj Italijanov. Opazili smo med njimi tudi par učiteljev in pa c. kr. davčnega oficijala Blažona, kar jim (ne
Ker sem /bil navajen poleg gospe Tarmapove molčati, — ona je govorila za tri —, zato nisem hotel pričeti nobenega razgovora in silno čudno se mi je zdelo, da nekaj časa tudi gospa Tarmanova ni zinila besedice.
Ali naposled izpregovori nenadoma in se obrne s Čudnim nasmehom k meni.
„Kaj mislite, koga posetimo (danes?"
Jaz jo vprašaje pogledam.
„Mojega moža!“
Gospa Tarmanova se je ozrla vi «tran.
„Vaš gospod soprog je v Dolu?“
„On je v blaznici.“
Natd (nisem vedel, kaj bi odgovoril, in šla sva nekaj časa molče dalje.
„Ali niste vedeli tega doslej? — Ne? — Čudno — No, naposled ^ A res je tako, žalibog! Danes je preteklo šesto leto.“
„To je žalostno, žalostno! A kako se je zgodila
DGSrGCä ?K
„To je bilo takrat, ko je bil moj mož učitelj na Belem. Ah, da bi vi vedeli^ (kako so ga imeli tam radi. On je bil vse, rečem vam, prav vse! Ustanovil je čitalnico, pevsko društvo, posojeval, lje ljudem knjige — kolikokrat nam jih niso vrnili! — vodil je slavnosti, — skratka, brez njega »se ni mogla zgoditi najmanjša stvarica. Povsod so ga pogrešali, na vse strani so ga klicali. Samo Tarman! Tarman!j
In to je bila njegova poguba! Ah, tako blag človek! Storil je vse„ kar je kdo od njega zahteval. In kakšen soprog! Ugovarjal mi ni nikdar niti besedice; vse je storil po moji volji,, (Helenica, ali hočeš tako? Ne? Torej ne!
Ah, povem vam, koliko sem jazi (prejokala, ko je prišla ta nesreča. Te slavnosti!
Dovolite, da vam razložim, kako ja bilo. Kakor
služi posebno v čast. Ko se je otvoril shod, so; pričeli na komando dr. Koderma\nat in Vrečkotai neznansko kričati,; /tako da so postali vsi hripavi. Vrečko sam je tako vpil, da mu je kar v potokih lil pot s čela. Večkratni poziv gosp. predsednika, naj bodo mirni ali pa naj se odstranijo, ni izdal ničesar. Sele ko je pričel govoriti jg. Günther, so za hip prenehali. G. Günther je priporočal kandidaturo dr. Ver-stovšeka in pozval navzoče, naj dvigne roko,, kdor je za dr. Verstovšeka. In dvignili so roko vsi navzoči pristaši S. K. Z. (brez izjeme. To je poparilo liberalce, a vendar <so zopet na komando pričeli kričati, žvižgati in rjoveti, kakor pač znajo le liberalci. Naši so seriim pa smejali in se šalili iz njih. Ker spričo (takega razgrajanja ni bilo mogoče dalje zborovati, se je .shod zaključil. Ta shod je Kmečki zvezi veliko koristil, ker So sedaj ljudje na lastne oči videli, kako omiko daje Narodna stranka svojim pristašem. Splošen vtis lega shoda je bil, da nam je liberalno kričanje več koristilo, kakor pa če bi ure in ure mirno zborovali. Posledice tega shoda so za kmečko zvezo zelo ugodne, ne tako za IStar. stranko in njene razgrajače,, (ki se bodo morali radi svojega našilja zagovarjati pred sodiščem.
Shod v Velenju. Nad 200 mož je prihitelo včeraj dopoldne po II. uri v gostilno g. župana Skaze na shod S. K. Z., ki je res (krasno uspel. Podpredsednik S. K. iZ. g. Mlakar je otvoril shod in pozdravil navzoče, nakar je g. župan Skaza predstavil kandidata Kmečke zveze za kmečko skupina dr. Karla Verstovšeka, profesorja v Mariboru, katerega pa že itak vsi dobro poznamo, saj je naš domačin. Kandidat dr. Verstovšek je na to v daljšem govoru razvil svoj program, ki je seveda isti kakor program Slov. kmečke zveze. Govorili so še g. župan, Bkaza, Mlakar in drugi. Med navzočimi je vladalo velikansko navdušenje za Slovensko (kmečko zvezo in za njena kandidata Pišeka (splošna skupina) in dr. Verstov-Seka (kmečka skupina). Vsi kmetje so obljubili, da bodo kot en «mož šli na volišče in oddali volilne listke dne 7. maja z napisom: Franc Pišek, državni poslanec, Orehova vas, dne 17. maja pa:, idr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
Dr. Jankovič in Pišek. «Shod S. K. Z. na Zdolah dne 18. t. m. je bil zelo sijajen. Vse je navdušeno za stranko in 'njene kandidate Franc Pišeka v splošni skupini in dr. Jankoviča v skupini kmečkih občin. Predsedoval je odbornik S. K. Z., /g. Pajdaš. Na shod je prišlo tudi mnogo nasprotnikov, toda bili so mirni in se (strinjali s sklepi. Zmaga bo naša.
sem povedala, ustanovili so na Belem čitalnico. Koliko je bilo to hrupa in pripravljanja! Kajti moj mož je hotel, da bi bila slavnost veličastna.
Ravno proti koncu julija je bilo,! /.v najhujši vročini. Šolskega dela je imel črez glavo; prihajal je domu ves truden in razgret. (A potem! Popoiudne je imel komaj toliko časa, da je popil malo kave. Hitel je takoj tv čitalnico, kjer so imeli skušnje za predstavo. On sam je prevzel najtežjo ulogo in vrh tega še 'druge poučeval. Tu pa so bile)«take sitnosti! Zdaj se je kujal ta, zdaj oni, — moj mož pa je leta^ naokrog, prosil, prigovarjal, miril.
In zvečer (pevske vaje! Koliko truda! Do jed-najstih je ostal včasih v, čitalnici ter vežbal pevce, vse same zabite, neizurjene ljudi.
Nato pa je prišel; (domu ves pobit. Jaz sem ga prosila, svarila ga, naj se nikar tako ne žene. Ali on ni hotel odnehati. „Tu Se (gre za sveto stvar, za omiko narodovo; in če se drugi nočejo truditi, tedaj je to moja dolžnost.“
In da bi vsaj ponoči miroval! Ne! Sedel je n mizi in pisal slavnostni govor.; Kolikokrat ga je črtal in zopet znova pričel! Ab, in tako je buo vsak dan in še zmiromi hujše, kolikor bolj se je slavnost bližala.
Ves je bil vznemirjen, ves se je tresel, kadar se je pokazala kje kaka nepravilnost ali celo kakšna zapreka. On je imel že tako navado, da je^ bil pri vsaki malenkosti takoj ves iz sebe. 1 Kadar je legel, dolgo časa ni mogel zaspati. Potem pa je v sanjah vso noč govoril. Zdaj je učil igralce, zdaj zopet pevce; In ponavljal je svoj govor. Časih se mu je zdelo, da (je slavnost propadla in metal se je po postelji
ves vroč in poten. .	.	„ , ,
Oh, to je bilo življenje; Kako sem si želela, da bi bilo brž vse *to pri kraju. No, in res Je prišla
Roškar. Kandidat in drž. poslanec Roškar je imel dn# 18. t. m. shod v Ivanjševeih. Shod je bil dobro obiskan in je uspel v najnzornejšem redu. Govorila sta Roškar in Pušenjak.
V ptujskem okraja je napravil kandidat S. K. Z. Jožef Ozmec na Belo nedeljo dva shoda. Zjutraj ob osmih v Cirkovcah in „popoldne ob treh pri g. Grabarju na Hajdinu. Oba shoda sta bila dobro obiskana. Program, ki ga je razvijal kandidat, se je odobraval vsestransko, kar je pričevalo ne samo burno pritrjevanje temveč tudi govoru sledeča raz-motrivanja in pojasnjevanja. Mož-beseda Še velja Poljancu, zato ne marajo zanj, kdor ne drži besede. Prepričanje zborovalcev je obče, da je gotova lepa zmaga kandidatoma S.
K.	Z. zlasti na zgornjem Dravskem polju.
Shod pri Sv. Križa tik Slatine. Kandidat Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi, se je v nedeljo zjutraj predstavil pri nas. Napravil je s svojim programnim govorom najboljši utis in soglasno je bil za kandidata potrjen. Za njim je krepko krtačil narodno in štajerčevo stranko nadžupnik Korošec. Njuna gosposka kandidata naj le volijo doktorji in plesnivi nemškutarji! Na shodu je bilo okoli 150 volilcev.
Shod V Kostrivnici 18. t. m. popoldne se je izvrstno obnesel. Govorila sta kandidat Jakob Vračko in župan Roškar iz Rajnkovca. Vrečkova kandidatura je bila soglasno in z izrednim navdušenjem sprejeta. Nekdo, bivši pristaš „narodne“ stranke, je kandidata po shodu vprašal, ali zna dovolj nemški. „No pa poskusiva!“ je rekel kandidat in dotičnik je to skušnjo takoj odklonil. Tudi dr. Anton Korošec bo v splošni skupini dobil tukaj dne 7. maja vse glasove.
Dr. Benkovič in Terglav. Volilni shodi S. K. Z. dopolne v laškem okraju in v St. Juriju na j. ž. so se izborno obresli. Govorila sta dr. Benkovič in Terglav. Dr. Benkovič je v Laškem govoril tudi na občnem zboru. Prometne zveze železničarjev. Kandidata S. K. Z. povsod z navdušenjem sprejeta.
Volilne shode priredi kandidat Meško prihodnjo nedeljo na Kogu pri Središču, v Miklavžu in v Središču. Somišljeniki, agitirajte že zdaj za te shode.
Protikatoliška Siidmarka na delu.
Dne 11. aprila jef prinesla „.Union“5, ugledno staročeško glasilo, oklic Slovenske, dijaške zvezo na one krščanskosocialne kroge, ki podpirajo Sikimarkc pri njenem protikatoliškem delu. Oklic je vzbudil .vsled kričečih dejstev, ki 'jih navaja, v javnosti precej pozornosti in, med Alldeutsches Tagblatt ter. ReichspoŠto se je vnela živahna debata. Značilne je, da Alldeutsches: iTagblatt prav nič ne oporeka dejstvom, ki jih navaja oklic, ampak še celo pravi, da je popolnoma naravno, da maseljuje nemška Siidmarka les protestantovske družine. „Ali naj naseljuje katoliške! kmete, ki bi postali pod uplivom slovanskih hujskajočih duhovnikov, za svojo narodno nalogo kmalu nesposobni.“ Ker podaje (omenjeni oklic Slov. dijaške zveze jasno sliko o razmerah v S. liju, kakor tudi o početju in tendenci iSiidmarke, zato) ga priobčujemo v. naslednjem:
z Krščanskomemškim sodržavljanom!
Slovenski katoliški dijaki govore k onim, N crncem, ki se ponašajo s svojim katoliškim prepričanjem. Kar govorimo mi,'čuti in taiisli slovensko ljudstvo.
Društvo Südmark uživa priznanje in podporo tudi od strani1, (katoliških, posebno krščanskosocialnih Nemcev. Dasiravno bi mogel komaj kdo temu ugovarjati, navajamo v. dokaz sledeče besede iz govora krščanskosocialnega poslanca Prohaska (Deutsches A olksblatt Štev. 7253 z dne 11. marca 1909 pod „Eine nationale und antisemitische Kundgebung“):	„Pred
kratkim sem prisostoval —. znameniti slavnosti, ustanovni, slavnosti Südmarke,) nemškega obrambnega
tista nesrečna nedelja. Ves dan je begal okrog, kakor v sanjah.
Pevske skušnje, skušnje za. predstavo, pripravljanje dobitkov za loterijo na korist čitalnici, vabila na slavnost, — in povsod samo on, vsei (je moral napraviti sam.
Na vse zadnje pa ste (odpovedali svoje sodelovanje Jernačeva Mici in Kodrinova Fani; Bog ve, kaj se jima je zamerilo! In takq ije letal Dd Poncija do Heroda, dokler ni bilo vse v redu.
Da ste ga videli, kakšen je bil pri slavnosti. Vesf (Vroč, prepaden. Govoril je. Mastno, nemirno;, pa se je izvršilo vendar vse izvrstno. 0„ fcake slavnosti Še ni bilo na Belem in *je ne; bo. Kakšno igranje, kakšno petje! In vse je vodil le moj ubogi mož!
Po predstavi pa smof sedeli spodaj v, gostilni, med tem ko so v dvorani plesali. In .Tarmana so slavili Sn mu napijali, vzeli so ga na rame, nosi a . sobi in klicaji: Slava, slava!
Meni že ves zvečer ni bilo dobro pri src la sem se nečesar, neka slutnja se me je polastila, dasi je (nisem razumela. Nekaj temnega, nedoločenega t-H zdelo se mi je, da se "dviga, pred menoj, kakor mrzla senca, vedno bližje., dn postalo mi §e tako težko, tako tesno.
Pogledala sem svojega moža. Prej še ves bled, pol mrtev, truden, — zdaj je ves gorel, oči so se mu lesketale. In prijel je za kozarec, skočil na stol, na mizo; čaše so zaižvenketale, nekatere so padle na tla,
(Dalje prihodnjič.)
društva, ki razvija svoje sijajno delovanje na Dunaju, Dolenjem Avstrijskem in (Štajerskem.“
Ker pa bi b splošnih trditvah utegnili dvomiti, hočemo pokazati sijaj,no delovanje ■ tega nemškega obrambnega društva na "značilnem zgledu. Početje Südmarke v St. liju na Štajerskem je za njeno početje in tendenco značilno.
Leta .1906 je pripadla občina St. Ilj slovenski katoliški stranki. ' ,S tem pa je bilo dano Südmarki znamenje k boju proti domačemu slovenskemu in katoliškemu prebivalstvu. Prvi (cilj je bil — nemška protikatoliška občinska uprava. V ta namen so začeli nakupovati posestva, ki so bila v rokah Slovencev,, iali celo katoliških Nemcev. Doslej je nakupila Südmarka že 400—500 oralov zemlje in plačala za oral po 800—2400 K, za ondotne razmere pač izredne cene.
Večja posestva so razkosali v manjša, na njih pa je naselila Südmarka doslej izključno same protestante (iz rajha, niti v enem slučaju ni naselila Avstrijca ali celo katoliškega Nemca. V celoti je tam naseljenih že 17 družin, vsaka z najmanj 5, nobena z nad (14 osebami, skupaj okroglo 150 oseb.
Naseljencem stavijo med drugim sledeče pogoje: Naseljenec mora biti:	1. protestant, 2. Nemec
(Nemci iz rajl<a imajo prednost), 3. imeti Večjo družino (najmanj 4 osebe),, 4. podpisati pogodbo, da ne bo prodal nikdar posestva (Nenemcu, 5. se zavezati, da (bo kupoval vse potrebščine pri svojih rojakih,
V šoli, kjer je polovico protestantovskih otrok, imajo ti povsod prednost. Krščanski nauk poučuje redno pas or Mahnert iz Maribora. Isti ima' tudi vsak mesec predavanje v Südmarkhof u,, h katerim vabijo tudi katolike. Vse to se vrši pod firmo in na stroške Südmarke. Protestanti sami odkrito priznavajo svoj namen: kakor hitro bo dovolj veliko število vernikov, hočejo pričeti z zidavo molilnice (cerkve), za katero je prostor že izbran. 'Stroške pa bo kril Gustav Adolf-Verein. Ob enem razvija Südmarka živahno agitacijo fea Los von Rom; doslej, so odpadli že trije katoliki.
Roko v rvki s tem sijanjem -.v oranjem Südmarke v verskem oziru gre njeno delovanje v narodnem oziru. Proti financielni premoči ne morejo konkurirati domač- obrtniki m delavci Narodne odpadnike bogato plačujejo, skratka, vrši se nemoteno narodni bojkot najhujše vrste, uri katerem ne Sledi z nobenim sredstvom.
To so dejstva, ki (jih ne odpravi s sveta nobena dialektika. To je odlomek! (iz velikonemškega: Drang zur Adria!, podoben nasilni politiki razlašče-vanja, ki so ji izročeni Poljaki na Vzhodnem Pruskem, to je (epizoda, žki se jo v javnosti sicer 1 opaža, ki (jo pa mi Slovenci bridko občutimo, epizoda iz: boja Slovanov Ža njihovo naravno pravo.
Obračamo se do cerkvenih oblasti!
Ni še pozabljen 'dolgoletni boj naših čeških bratov na Dunaju za lastno službo božjo Sn ravno si žele zaman naši rojaki v, Gradcu, da bi smeli poslušati božjo besedo v svojem materinem jeziku in se potapljajo v socialni demokraciji, ker nimajo (te edine obrambe. Ali hočete s. koreninami vred izruvati poslednje zaupanje do cerkve iz srca &a življenje in smrt se borečega ljudstva, in molčite k takemu početju?
Na krščanskosocialne kroge!
Nočemo «apelirati v narodnem oziru” /pa vaše principe. Vzpričo obupnega stanja Cehov na Dunaju bi bilo to nesmiselno. V gori navedeni zadevi je le dvoje mogoče: 'Ali vam je p vašim prepričanjem resno ~ potem ne smete Südmarko nikakor in pod1 nobenim pogojem podpirati, ampak morate se proti njej boriti, ali tvam s prepričanjem ni resno — potem pa krinko raz obraza!. Kar nam je sveto, tega se ne sme izrabljati v politične mahinacije, kajti tak klerikalizem je rak-rana na telesu naše cerkve.
Za odbor Slov. dijaške zveze: dur, Mark. Natlačen, tč. preds. fiur. Stagko Masič, tč. tajnik.
Raznoterosti.
Dr. Božičovrt komedijantstvo. Advokat dr. Božič pričenja svoje poslančevanje s samimi komedijami. Prva njegova komedija je bila ta, da je sam (sebe: <Tn svoje volilce potegnil s tem, da se je imenoval izvežbanega kmeta, druga njegova komedija in brez-taktnost je, da vlači svojega osivelega očeta na zborovanja kot dokaz, da (je bn — izvežban kmet. A najboljše ;jo je pogruntal, ko taji on — advokat dr, Božič v liberalnem dnevniku, da n? (advokat. Pričakujemo, da bo v kratkem trdil, da se ne piše več dr. Božič, ampak kmet. ;
K (njegovim izvajanjem v liberalnem dnevniku moramo pripomniti, "da on izvršuje kot kazenski zagovornik samostojno odvetniške posle,! tia se ponuja za izvrševanje intabulaeij, pošilja opomine in račune ravno tako mastno kakor drugi advokati. /Pisma in računi sq (na razpolago!
Dr. Božič pa hoče imeti mandat, da bi, ker bo v kratkem odprl lastno pisarno/ (njegovo ime kot poslanec ubogo kmečko ljudstvo vleklo v njegovo pisarno in bi on listo po načinu liberalnih advokatov molzel. Saj je v Celju dovolj vzgledov.
A volilci vidijo to početje, se zgražajo nad njim in bodo takemu kandidatu pripomogli dd (tragedije — propada pri volitvah.
Kandidat Brinar kot narodnjak. Kako naroden je ta kandidat, ki vpije po shodih, da je naroden, da mn je narodnost prva in nad vse na svetu, kaže v najlepši Inči to, da si kupuje od nemčurskih trgovcev blago, katerega dobiva cele zaboje iz Pristove od nemškega trgovca Suppanza. Dokaže se mu lahko, da je ta sloviti narodnjak heilal po Pristovi, ko je bil med svojimi dobre volje. Strankarji imajo narodnost samo na shodih, ko kriče, kjer se pa gre, da bi podpirali domače narodne trgovce, katere ima kandidat Brinar v bližnjem trgu Žalee, pa daje svoje v trudu in znoju prislnžene vinarje posilinemcem. Toraj zavedni Slovenci v savinjski dolini, zapišite dne 7. maja na svoje glasovnice kandidata Slov. kmečke zveze; Frane Pišek, drž. poslanec, Orehovavas. Kdor voli kandidata narodne stranke, bode prodal tudi narod, kajti kar je Brinarček bil, to tudi ostane, ter bi gotovo tam pri zeleni mizi začel hailati.
Nesramna sredstva. Slavno uredništvo! Sklicuje se na § 19 tisk. zak. zahtevam, da objavite k notici „Nesramna sredstva“ pod „Raznoterosti“ v št. 44 „Straže“ z dne 14. aprila 1906 v postavnem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem na shodu v Slovenjemgraden trdU o državnem poslanon Pišeku, da mn je žena ušla in da živi nekrščansko, akoravno dobro vem, da j« Pišek že veliko let vdovec; res pa je, da tega nisem govoril in da so mi Pišekove rodbinske razmere popolnoma neznane. — Celje, 15. aprila 1909. — Dr. Karl Koderman. Zelo lepo, g. dr. Koderman! Zakaj pa ste tako ponižni in se zadovoljujete s popravkom na podlagi § 19. t. z. Utajili bi radi na ta način svoje besede in potolažili g. Pišeka, da ne nastopi sodne poti. Vi veste, da ste s popravkom zapisali neresnico. V sodni dvorani se bo Vam to temeljito s pričami dokazalo.
Slovenski mladeniči na noge! Mladenič iz Savinjske doline nam piše: Na shodu narodne stranke v Žalcu trepetal je general Kukovec pred vami ter izjavil, da se ima proti organiziranim mladeničem nar. stranka hudo boriti, ker ima v teh ljutega sovražnika. Ta izjava naj Vas, dragi mladeniči, navduši, da neumorno agitirate od hiše do hiše od volilca do volilca. Naj Vam ne bode nobena ura prezgodnja, pa tudi ne prepozna. Na noge, mladeniči, črez hrib in plan posebno v savinjski dolini za naše kandidate, posebno sedaj za kandidata v splošni skupini, ki voli 7. maja. Zmaga naših kandidatov bo tudi vaša zmaga in general Kukovec bo s celo armado še naprej trepetal pred vrlimi slovenskimi mladeniči. Mladeniči na delo!!!
Izkaz „Podpornemn društva za slov. visokošolce na Dunaju“ dalje poslanih prispevkov, katere so a) nabrali : g. dr. Jos Öerveny, okr. zdravnik v Cerknici 40 K;
b)	darovali: sl. društvo „Zvezda“ na Dunaju 150 K usta-novnine, Posojilnica v Ptuju 100 K, Posojilnice na Dolu, v Framu, v Konjicah in na Vranskem po 20 K; dalje gospodje dr. Ivan Šavs, štabni zdravnik v Zagrebu, Fran Zmerz-likar, tovarnar, Wagram pri Dunaju in dr. Ivan Žmavc v Pragi, po 20 K; dr. Josip Jelenc, zasebnik na Dunaju in dr. Fr. Ks. Poček, advokat v Ljubljani, po 10 K ; dr. Gojmir Krek, sodnik pri najvišem sodišču na Dunaju 8 K; Ivan Celešnik, c. kr. višji oficijal, Brežice, Blaž Matek, c. kr. prof., Maribor, Otmar Skale, c. kr. višji živinozdravnik, Novomesto in dr. Mihael Truden na Dunaju po 5 K; Janez Klemenčič, c. kr. višji pošt. kontr. v Ljubljani 4 K; Jos. Sancin, žnpnik v Predloki (Istra) 3TO K; Vladimir Vojska v Gradcu 3 K; Ivan Engelsberger v Tržiču, L. Fiirsager v Radovljici, Ivan Kralje v Ljubljani, Martin Schuster v Moziiju in Ferdo Špilar v St. Petru na Krasu po 2 K; Fran Abtdner v Ljubljani, 1 K. — Skopaj 499 K 10 vin. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, višji revident j. ž. v p. Dunaj III/3. Reisnerstrasse 27.
Volitev odposlancev za glavni zbor deželnega urada občega pokojninskega zavoda zaj nameščence v Gradcu se vrši v nedeljo dne 46. maja 1909 od 8 dop. do 1’ {pop. v Gradcu, Kalchberggasse 1 (uradni prostor deželnega urada). Za odposlance se lahko volijo le svojepravni udje pokojninskega zavoda, k vo-Jitvi 'upravičeni so vsi pri deželnem uradu priglašeni službodajiki in njihovi službojemalcL Volitev odposlancev ' se vrši na eni jstrani ločeno -po obeh skupinah službodajnikov in službojemnikov, na drugi (strani po volilnih razredih. Volilni razredi so sestavljeni po poklicih in naj voli vsaka skupina službodajnikov dn službojemnikov:	volilni razred A
(kmetijstvo in; gozdarstvo) po 1 ‘odposlanca, B (industrija in obrt) po 6 odposlancev, C (trgovina in pro-' met) po 5 odposlancev, D (svobodni (poklici) po 3 odposlance. Volilni kataster leži udom na vpogled med časom od 15. aprila do 30, (aprila 1909 od 8 do 12 predpoldan in od B do 5 popoldan, ob nedeljah od 9 do 12 predpoldan. «Morebitne reHamacije morajo dospeti volilni komisiji najpozneje dne 2. maja (Gradec, Kalchberggasse 1). Nameščencem se dostavijo glasovnice potom njihovih službodajnikov.) (Natančnejša določila o volit,vi se nahajajo v obče razglašenih naznanilih, od katerih razglasov dobi vsak službodaj-nik po tveč iztisov.
■ . V ’.
Štajersko.
Mladeniški shod. Prihodnjo nedeljo dne 25. aprila se vrši pri Sv. Petru pri Radgoni mladeniški shod. Natančneje o tem shodu, čas, kraj in vzpored govorov še objavimo. Prosimo pa somišljenike, da shod po Vseh sosednjih farah, razglasno.
Remšnik. Včeraj se je v mogočni organizem na§a izobraževalne organizacije vcepil nov krepak ud, katerega tem iskrenejše pozdravljamo, ker je vzrastel na skrajni meji slovenskega ozemlja. S kakim zanimanjem se je pričakovalo to draštvo, je pokazal ustanovni shod, ki je bil izredno' dobro obiskan — okoli 200 udeležencev — od mladine in odraslih, in sicer obojnega spola. Prof. dr. Hohnjec je razlagal namen, kateremu služijo taka društva, pojasnjeval
pojem prave izobrazbe in odgovarjal na razne ugovore, ki se pojavljajo proti teženju po višji izobrazbi in proti sredstvom, po katerih jo dosegamo. Da bi dal praktičen zgled, •kako se naj na poljuden in obenem uspešen način izvršuje v društvu poduk o važnih javnih zadevah, je izpregovoril ;o bližajočih se deželnozborskih volitvah, na kratko razložil volilni red in razvrstitev vol. krajev in z bodrilnimi besedami priporočal vzajemno in požrtvovalno delovanje za krščansko, slovensko in kmečko stvar in njene zastopnike Končno je še posebno poudarjal velik pomen tega društva za narodno obrambo slovenskega življa ob jezikovni meji. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Pongrac Petrus, posestnik; podpredsednik župnik Alton Podvinski; blagajnik mladenič Ferdinand Zavratnik; tajnik kaplan Anton Trinkaus; knjižničar mladenič Anton Krežat; odbornika nadučitelj Anton Glaser in posestnik Janez Kozjak. Društvu, kateremu je že prvi dan pristopilo 74 članov, želimo najboljši procvit in prospeh v prid tamošnjega prebivalstva in celega slovenskega naroda.
Plojevci agitirajo v ptujskem okraju za Ploja in Ozmeca. Kmečka zveza kandidira poleg župnika Ozmeca kmeta Meškota, liberalna stranka v zvezi s Plojevci pa poleg Ploja kmeta Zadravca. fc> sedanjo agitacijo za Ploja in Ozmeca pa hočejo Plojevci izriniti kmeta. Sicer je vse to le volivni manever, s katerim hočejo Plojevci preslepiti volivce, vendar pa dovolj kaže, kaki prijatelji kmeta so, ker mu niti ne privoščijo, da bi bil po svojem stanu zastopan v deželnem zboru. Zato bodo pa tudi kmetje 17. maja pomedli z njimi in soglasno volili kandidata S. K. Z. Antona Meškota in Josipa Ozmeca.
Ljutomer. Kandidat splošne skupine, rudečkar Kitek je imel včeraj tukaj shod. Udeležilo se je shoda vsega skupaj z g. Kukovcem in Kitekom okoli 10 mandlcov ki pa nikakor niso hoteli verjeti, da bi bil kandidat tak ljubitelj delavstva. Kitek je že sam skoraj seagal nad svojo nesrečno kandidaturo.
Trbovlje. V nedeljo 25. t. m. ima strokovno društvo rudniških paznikov v Trbovljah pri Vinko Jagru po domače Parašuh v društvenih prostorih svoj društveni sestanek. Začetek ob 9 uri dopoldan. Vabijo se vsi tovariši, naj se oklenejo velevažnega strokovnega društva in pridejo v velikem številu na ta sestauek.
Ribnica. Gospod Fran Mandeliček, kaplan v Ribnici, stopi s prvim majem radi bolehnosti za .1 mesecev v, Začasni pokoj.
Trbovlje. Na letakih, ki jih razpošilja social' demokratični kandidat Sitter, je pod njegovim imenom napisana njegova šarža: rudarski tajnik in občinski odbornik. Znano je pa vsakemu, da Sitter ni rudarski, ampak socialdemokratičnega društva tajnik, plačan od Unije. Kako je pa prišel do časti občinskega odbornika, pa tudi ve, !da (pod pritiskom. Pazniki so bili namreč prisiljeni ga voliti v občinski odbor, ker se jim, (je žugalo. Kaj ne da je resnica ? Oe bi bil res on socialdemokrat,, bi pdborništvo odložil takrat. Sicer je pa igotovo* (častihlepen, saj je že enkrat in to pri zadnjih državnozborskih, volitvah kandidiral in sicer med — Nemci fvi Kočevju. Dobil je celih 17 glasov. Toliko zahpanje uživa. — Po rodu je Sitter Nemec,. stanu je glažarskega.
Braslovče. Že večkrat femo se čudili, da biva gospod Goričan naš sedanji kandidat, zmiraj v Vojniku, i da hodi v posete k liberalnim generalom v •Celje, (da najrajše govori na liberalnih shodih, da se bolj briga za svoje posestvo, kakor za svoj poklic, In upamo, da nam da deželni odbor na to odgovor. Težko 'je dobiti gospoda Goričana za kako predavanje, a za politične shode ima čas. Ali ima sedaj dopust ?;' In če ga ima, kako more deželni (odbor dati kmečkemu uradniku- dopust v ta namen, da nastopa proti kmečkemu ljudstvu, katere? Iga redi. Svetujemo gospodu Goričanu, da za vedno vzame dopust in pa stopi odkrito v službo Narodne stranke, gledej Ipla* Čila boj (pa moral malo glihati, ker so kase Narodne stranke grozno prazne, razun tega §e Še pa mnogo menic izza zadnjih volitev, s podpisi raznih Narodnih strankarjev za plačati.
Vransko. Pri nas stanuje kandidat dr. Karba, n katerem le to vemo, da je zagrizen liberalec, nasprotnik vere in vernega ljudstva1 in radi < (svojega obnašanja povsod, celo pri liberalcih nepriljubljen. Da mu ne bo treba hoditi v Gradec, bo) te naše ljudstvo dne 17# maja ukrenilo!
Koroško.
Celovec. Na velikonočni; pondeljek je bilo pri Sandwirtu zborovanje deželne zveze za bučelarstvo. Govoril je urednik časnika „Bienenvater“/ ‘na Dunaju (Alojz Alfonsus o pospeševanju domače bučeloreje. Razstavljeno je bilo tudi bučelarsko orodje.
Celovec. Klepar (Strašišnik (Schulhausgassa 115) išče učenca.
Gosposveta. Po noči od 31. marca na 1. april je obiskal neznan tat Kosovo hišo pri St. Petru na Gorici. Najprej je ukradel iz takozvane „hüte“ sekiro, s to 'je pod streho vlomil kovčeke dveh dekel in je ukradel vseh reči skupaj za 80 K.
Beljak. Tu je umrl železniški revident v pok. gospod (Rudolf Wagner, star 65 let. — V St, Rupre-tu so dobili v farni cerkvi nove stole.
Vrha. Vsakomur je znano, kako so Vrbljani po zadnjih državnozborskih volitvah j pojedli 170 „,Sie-gesgolažev.“' Tudi na velikonočni pondeljek so jedli pri Ulbingu v Vrbi zopet golaže zastonj, ko so praznovali (zmago pri deželnozborskih volitvah, zmago Breiteggerjevo, Gailerlevo in w®ihovo. Bog jim
žegnaj! So morali pač lačni biti dajčfrajhajtlih-Slo-venci, ki so morali dobiti sedaj golaže, i ko so tako pridno volili proti lastnemu narodu. Mi jim ne zavidamo. Koliko so pri tej priložnosti popili, ne vemo, in ali je bilo tudi pivo zastonj, tudi ne vemo. Druge nesreče v Vrbi ni bilo. Upamo, da bodete v šestih letih zastonj čakali na „Siegesgolaže“, ker bode zmagal naš — Vospernik.
Kranjsko.
Obravnava radi odstranitve nemških napisnih desk po Ljubljani bo trajala tri dni. Prva obravnava se je pričela danes. Zaradi hudodelstva 'javne sile po paragrafih 98b in 85a kaz. zak. ,in žaljenja straže po par. 312 kaz. zak. je obtoženih- 22 oseb. Prič bo zaslišanih nad 100.
Socialdemokraški gost v Ljubljani. V Ljubljani biva znani gališki socialdemokraški voditelj drž. poslanec Ignacij pl. Daszynski. Prišel je iz Opatije in si med potom tudi ogledal postojnsko jamo.
Ljubljanico bodo regulirali pri Vevčah, Most pod tovarno v Zavogljah, ki jej (v veliki nevarnosti, da se podere, bodo popravili in napravili škarpo ob vodi.
Revolucija na Turškem.
Položaj Carigradu.
•Carigrad, 17. aprila. Moč sultana kot poveljnika armade je večja kot kedaj poprej. Sultan je izjavil albanskemu »voditeju Ismaelu Kemal, da obžaluje, ker je pred 32 leti razpustil, parlament. Turčija ne bi nikdar prišla v sedanji položaj, ki je isti kot v Perziji.
Carigrad, 18, laprila. O namerah sultana je izjavil nek turški državnik v Carigradu, da bo sultan respektiral ustavo; vendar pa ndj ima -zbornica bolj reprezentativni nego parlamentarni značaj. Veliko Mladoturkov je skritih v Carigradu. IMlado-turška poslanca Rahim in Fallat, ki sta vse vodila, sta se rešila vj (Solun. Vsi uporniki so pomiloščeni, Vsa garnizija Je prisegla sultanu zvestobo. Upornike so baje vodili Častniki oblečeni kot moštvo. Več Častnikovi (se je dalo prostovoljno zapreti. 'Jildic je pretečeni teden dvignil v Londonu dva milijona funtov, katere so potem razdelili med vojaštvo.
Zmaga reakcije.
Carigrad, 18. aprila, Položaj sevedai (še ni popolnoma jasen, vendar se pa. lahko s precejšno gotovostjo trdi, da je sedaj na krmilni (vlade mohamedanska duhovščina v zvezi z vojaki, dal Se bo islam respektiral in da je središče vsega Šerijatni zakon, kateremu se bo morala prilagoditii (listava dn nadalj-ni državni razvoj. Vpliv sultana je čedalje večji, nasprotno / je pa ugled parlament^ inv Časopisja zelo padel.
Carigrad, 18. aprila. Razpust parlamenta smatrajo tukaj za neizogibljivo dejstvo. Pričakujejo edikta z izpremembo volilnega reda ! v prid duhovščini. Od Mladoturkov razširjene vesti, da bodo nekdanji velikaši poklicani , iz prognanstva, po neutemeljene. Velikega vezirja Tevfik pašo informirata o razpoloženju ljudstva dva zaupnika, ki bosta najbrže vstopila v ministrstvo.
Iz inladoturškcga tabora.
Solun, 18. aprila. 'Mladoturški komite v Solunu je protestiral pri izpremembi kabineta in sklenil z mobiliziranim tretjim armadnim korom korakati proti Carigradu. ! Tudi drugemu koru je zapovedal mladoturški komite odriniti proti Carigradu. Poveljniki fln častniki so pa odgovorili, da je to povelje ne-izvršljivo, ker je razpoloženje med vojaštvom dvomljivo.
Carl g r a d, 18. aprila. V tukajšnjih vladnih krogih se (potrjuje vest, da se V Solunu pripravlja proti-revolucija. Potrjuje se tudi vest, da je tretji armadni kor v hitrih pohodih od§e]| (iz Soluna proti Car rigradu, vendar ne upajo, da bi prišlo do krvavih spopadov, ker je sultani obljubil, da bo varoval ustavo.
Solun, 18. aprila. Iz vseh večjih (provincialnih mest prihajajo poročila, 'da se ne priznava iz-prememba kabineta in da (je vse pripravljeno, poslužiti se tudi najostrejših protisređstev in se priklopiti pohodu v Carigrad. Zgornja Albanija da na razpolage (20.000 mož, iz Monastira je že došel en bataljon. Mladoturški komite nabira prostovoljce in jih hitro oborožuje.
Solun, 18.; aprila. Od tu sta se odpeljala proti Carigradu dva vojaška vilaka in sicer je imel eden 17 voz moštva, en voz Častnikov in osemf voz konj, drugi pa 15 voz moštva, dva voza častnikov in dva (voza konj. Oba vlaka se ustavita v trdnjavi Ca-talača.
Carigrad, 18. aprila. Vojaki, pristaši sta-roturkov, /so na cesti ustrelili dva častnika Mlado-turka.r'.Ljudstva se je polastila panika. Vojaki sojih pomirili, češ, da velja smrtna obsodba samo pristašem prejšnje vlade. — Neki mornariški častnik Mla-doturk je ukazal pomorščakom* (fia namerijo top proti sultanovi palači. Pomorščaki so pa Častnika prijeli in ga tirali na kopno pred sultanovo palačo ter pozvali sultana, da pride na okno. Razložili so mu, kaj jim (je častnik velel. Sultan je ukaza*, da ga od-vedejo k palačni straži in napravil nek mig. Pomor-
ščaki so to po svoje razumeli, častnika z bajoneti prebodli] In ga obesili pred palačo na drevo.
'P 1 Nameravani napad na sultana.
V Carigradu so prijeli štiri moške, ki so prežali na sultana. Našli soi pri njih bombe. Aretiranci so priznali, da so nameravali umoriti sultana.
Mladoturki v zvezi s kristjani.
Solunski mladoturški odbor je izdal proklama^ cijo, v kateri poziva vse krščanske narode vj fTur» čiji, Grke, Srbe in Bolgare, z Mladoturki nastopiti v, boju proti reakciji. Grški in srbski odbor sta sklenila, Mladoturke/ z vsemi silami podpirati, Bolgari jim pa nasprotujejo.
Dardanelsko vprašanje
Vest iz Peterburga, da bo v prihodnjih dneh' ruska vojna ladija poskusila pljuti skozi Dardanele, jo tembolj (vpoštevanja vredna, ker je bil angleški poslanik v dolgi avdijenci pri carju, kjer se je razpravljal načrt o skupnem postopanju Rusije*1 in pa Angleške (v Turčiji. Zdi se, da bo prišlo dardanel-eko vprašanje zopet na površje.
Položaj v Turčiji.
Notranji položaj je sicer še (vedno kritičen, vendar se je že precej izboljšal. Javnost je še razburjena. Boje se posredovanja velesil, 'fciOšebno ker so razširjene vesti, da se bliža rusko in angleško bro-(fovje. Zato se trudijo uplivni krogi,) felasti mohamedanska duhovščina, pomirjevalno uplivati in zabraniti krvave spopade, kateri bi gotovo izzvali zuna-njo (intervencijo. Tega argumenta so se poslužili tudi pri Mladoturkih v Solunu, da ne bi poslali čet v Carigrad, in zdi se, da je tiplivalo.
fflladotnrške čete korakajo proti Carigrada.
Carigrad, 18. aprila. Iz Soluna koraka proti Carigradu 100.000 mož, druga poročila pravijo, da je samo 14 bataljonov. Trgovci zapirajo svoje trgovine. Poveljstvo nad Maeedonijo ima v rokah miadoturk Mahmud Šefzet paša. Po nekih poročilih so srbski in bolgarski prostovoljci vstopili v mladoturške čete. Čete so zasedle brzojavni urad v Solunu. Železniško vodstvo je dobilo povelje, da pripravi vozove. Po celi Macedoniji so razširjeni letaki, ki proglašajo za provizorično glavno mesto Turčije Solun, zahtevajo, da se odstavi sultan in proglasi republika.
Dva tisoč Armencev poklanih.
Carigrad, 18. aprila. Armensko mesto Adan je v plamenu. V Mersini so poklali 2000 Armencev in je bil pri revolti ranjen tudi angleški konzul.
Veleizdaj niški proces.
Nadaljuje' 'se glavna razprava in zaslišanje Steva Kalemberja. Razpravi prisovstvujeta Češki poslanec profesor Masaryk in odvetnik dr. Bouček ii
Prage.
Zagovornik dr. Mazzura (je stavil na obtoženca različna! ((vprašanja, i Na vprašanje, kako je živel v Liki s takozvanimi katoliškimi Hrvati, je odgovoril, da je vedno živel «v najlepši slogi, ter pomagal Hrvatom kakor tudi Srbom. On ne ’dela razlike med Hrvati in Srbi, temveč med poštenimi in nepoštenimi ljudmL Ko so njega 'zaprli* so napravili Hrvati celo prošnjo na sodišče, naj ga izpuste, ker je docela nedolžen.:
Po končanem zaslišanju Kalemberja so pripeljali v dvorano okrajnega zdravnika v Grubišnem dolu dr, Gjuriča, Obtoženi se ne čuti krivim jn tudi obtožnice ni razumel po besedah. Naglašall je, da imajo Srbi in Hrvati en jfezik in da jih je vsled tega smatrati za en narod. Ojcf'je vedno zagovarjal slogo med Hrvati in Srbi. Citiral Je potem razne narodne pesmi iz čitanke ljudskihl (šol in vskliknil: Obtožuje se me, ker sem pel te pesmi, M so ponos in čast našega ‘naroda pred vso Evropo.
Predsednik: Vi razumete jako lepo govoriti.
Obtoženec pravi dalje, da je on kot zdravnik Sel .v vsako hišo, pa naj ljudje povede* vse, kar je on govoril in učil. On je vedno jdelal na to, da se narod povzdigne v kulturnemi (pogledu.
Obtoženec dr. Gjurič hoče nadalje pobijati izpovedbe nekaterih prič.
Predsednik: Ne 'dopuščam; vam, da bi napadali priče.
Obtoženec: Prosim, ako jaz ne smem pobijati izpovedbe prič, potem lahko vi! najamete kakršnekoli priče in mene na podlagi teh izpovedb obesite.
Votant KuŠt:	Po izpovedbi prič je* idr. Gjurič
nosil med narod bomb§ in dinamit, ter bil propagator velikosrbske ideje terr velik 'preganjalec Hrvatstva.;
Obtoženec: To so vse prazne besede, same papirnate kroglje.
Nato vprašuje votant KuŠt obtoženca, zakaj ne nosi kot inteligenten človek sedaj v 20, stoletju kravate. I Najbrža te ato ne, ker beseda sama izvira od imena Hrvat.
Državni pravdnik nato: Saj je znano, 'da dr. Gjurič že kot dijak ni nosil kravate, ker izvira nje ime od besede Hrvat.
Obtoženec je nato konštatiral, da državni pravdnik ni zaplenil „Hrvatskega Prava“, ko je pisalo, da je ime Srb grda in ostudna beseda.
Državni pravdnik:	Cujte vi ali niste pri za-
vesti Ali pa hote prevračate dejstvo.
Obtoženec: Jaz se ne dam Žaliti. (Nemir med obtoženci.)
Zagovornik' idr, Solarič: Naj državni pravdnik ne (žali!; '	i vi-ui
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
■lad trgovski pomočnik izvrstno izvežban v delikatesni, špecerijski ter v divjačinski trgovini, vešč knjigovodstva, nemške stenografije in strojne pisave, zdrav in krepek, trezen in zanesljiv, na svojem učnem mestu v graški veletrgovini po svoji izučbi že 2 leti (l leto kot vodja) v službi, želi dobiti v podobni stroki službe na domačih slovenskih tleh kot magaziner, knjigovodja, korespodent ali kot trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov: Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein Nibelungengasse Gradec. 99
Brander-ja okoli 800 litrov starine iz leta 1905, fino vino za buteljke iz zapuščine pokojnega kanonika veleč, g, Hajšek v Slovenski Bist-riei je od 56 litrov višje po zmerni ceni na prodaj. Pojasnila se dobe pri posojilnici v Slovenski Bistrici.	97
Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda mirnim najemnikom. Kje pove upravništvo.	86
Proda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-strasse št. 3.	87
Stavbeni prostori
900 □ sežnjev za vile in letoviča zelo primerni z lepimi sadonosniki najbojlših vrst. Kje, pove upravništvo 1	101
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Veliko posestvo prav lepo, na Spod. Štaj. se proda zaradi bolehnosti posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega lista.
5000 ducatov prtov
na in najboljša kakovost brez pogreška proda Pik Vilhelm, lanena tkalnica jüXOIlOV na Metavt (Češko).
Prti 2 m dolgi in 155 cm široki po 2 K 30 v., 225 cm dolgi in 150 cm široki po 2 K 60 v.
Prti iste kakovosti iz najboljšega platna so za 40 v. dražji.
MF Kakovost izključuje vsako kor karenco.
Najmanjša odpošiljatev 6 komadov s poštnim povzetjem.
Lomniški piškoti : mandeljni : vanilije
so najbolj okusne k vinu, čaju, kavi in so najboljša darila za pojedine, za godovanja itd. Zelo primerne pošiljatve s poštnim povzetjem odpošilja
J. JINA, sladčičarnica, Lomnica na Popelki
Češko.
Nadalje se priporočajo mandeljnove precte, oblati, medeni svalčki, čajno pecivo itd. itd.	95
Prosi se za posknšnjo! Ceniki zastonj !
Trgovci na Štajerskem dobe pošiljatve za posknšnjo zastonj
«XXXX Restavracija XXXXA
Narodni dom
v iiaHborus
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz hudjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova alica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po naj nižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
78
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
CS
i' i
Pri sklicu na ta časnik dobite po znižani ceni
pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd. odpišilja
Jaroslav Marek pri Novem mestu na Metavi
Češko.
Vzorci se pošiljajo 'zastonj in franko. Nengajajoče se sprejme nazaj.	96
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila y Mariboru.
stonj. j g
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvaf
(HA RIB OR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
Maribor
Tegethofova cesta 33„
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
ofVlTlP 8 sl°Tenskimi ploščami, čistim ia 1 dlUUlUIlo jasnim glasom iz najboljših tov am..
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico«
::	Postrežba čista, točna in solidna. ::
Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ y brivec
Maribor, Šolska ulica Z.
55

Cž
fsa Štefan
NI =
črevljarski mojster
v Celju Schmiedgasse 3
pri c. kr. davkariji
priporoča svojo največjo zalogo črevljev na Sp. Štajerskem prečast. duhovščini in eenj. občinstvu po najnižji ceni radi pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tudi popravila, katera se izvršijo točno in dobro. Oddajo se tudi črevlji proti mesečnemu plačilu na obroke.	100
*5
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
se priporoča za obilni obis
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo
R Stermecki, Celje
DC Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti; povzetju in čez K 20*— franko po avstro-ogrskih deželah.	i
V
I
+
+
+
■#>
+
+
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
Grajski trs štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženska obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.