71 VPLIV EKSPERIMENTALNEGA PROGRAMA VADBE NA RAZVOJ NEKATERIH MORFOLOŠKIH IN MOTORIČNIH DIMENZIJ 8 LETNIH UČENCEV IN UČENK Jože Štihec doktor kinezioloških znanosti, asistent pri predmetu Didaktika športne vzgoje Marjeta Kovač magister kinezioloških znanosti, svetovalec na Zavodu za šolstvo R Slovenije THE INFLUENCE OF AN EXPERIMENTAL PROGRAMME OF PHYSICAL EDUCATION ON THE DEVELOPMENT OF SOME MORPHOLOGIC ANO MOTOR DIMENSIONS OF 8 YEAR OLD PUPILS POVZETEK Na vzorcu 533 učencev in učenk, starih 8 let, ki so bili razdeljeni v dve eksperimentalni in dve kontrolni skupini in ki so jih vodili učitelji športne vzgoje oz. učiteljice razrednega pouka, smo preverjali učinke trimesečne programirane vadbe, pri kateri je bil po- udarek na razvijanju nekaterih dimenzij koordinaci- je. Glavni smoter študije je bil usmerjen v ugotavljanje vpliva trimesečnega eksperimentalnega programa vadbe na izbrane morfološke in motorične dimenzije (20) psihosomatičnega statusa in razlike v uspešnosti izvedbe programa med različnimi izvajalci. Uporabljenih je bilo več univariantnih in multiva- riantnih statističnih metod, ki so pokazale, da je imel eksperimentalni program vadbe podtlven vpliv na iz- brane motorične dimenzije, zlasti koordinacijske, vi- den je tudi pozitiven transfer na nekatere ostale mo- torične dimenzije, ki smo jih spremljali. Pri skupi- nah, ki jih je vodil učitelj športne vzgoje, so vidne po- zitivne spremembe tudi v izbranih morfoloških spre- menljivkah. Primerjava uspešnosti različnih izvajal- cev je pokazala, da je bil učitelj športne vzgoje veliko uspešnejši kot učiteljica razrednega pouka. Rezultati so identični tako za entitete moškega kot ženskega spola. SUMMARY On a sample of 533 eight year old male and female pupils, divided into two experimental and two control groups, led by physical education teachers and non- specialist teachers; we attemped to asses the influen- ce of a three-month experimental programme, where stress was laid on the development of some coordina- tion dimensions. The main purpose of thls study was to find the ef- fect of the three-month experimental programme on the chosen morphologic and motor dimensions (20) of the psychosomatic status and finding the differences between specialist and non-speclalist teachers in suc- cessfulness of the experimental programme. Several univariant and multivariant methods were used, which shuwi:d that tbe experimeutaJ program- me had a positive effect on the chosen motor dimen- sions, specially coordination, positive transfer was noted also on other monitored motor dimensions. Changes in morphological dimensions were found where physical education teachers led the program- me. A comparison shows that physical education teachers are much more successful Ihan non-specia- Iist teachers. Identical results were obtained bolh for male and female pupils. l. UVOD Strokovno načrtovana in vodena športna vzgoja je v procesu razvoja do- raščajočih otrok v celovite in harmo- nično oblikovane osebnosti izredno pomemben dejavnik. To dejstvo žal prepočasi prodira v našo zavest, čeprav so rezultati že nekaj znanstveno-razis- kovalnih nalog dokazali, da resen pri- stop in dobro načrtovani programi vplivajo pozitivno na morfološke, mo- torične, kognitivne in druge dimenzije psihosomatičnega statusa učencev na razredni stopnji osnovne šole. Športna vzgoja je zelo kompleksna dejavnost, ki zahteva poglobljen stro- kovni in tudi znanstveno-raziskovalni pristop. Odprtih je še mnogo vprašanj, predvsem v okviru ustreznosti vsebine programov in njihove realizacije. Pri- praviti je treba namreč najoptimalnejše programe, ki bodo dali željene učinke v transformacijskih procesih psihoso- matičnega statusa otrok. Izsledki razis- kav (Maričič, 1983; Šuštaršič - Krava- nja, 1984; Vauhnik, 1984; Žigon in Ra- movš - Oršič, 1985 itd.) opozarjajo, da ima strokovno sestavljena in kvalitet- no vodena športna vzgoja pozitivne vplive ne samo na motorične dimenzi- je psihosomatičnega statusa, ampak tudi na ostale. Ker z otroki na razredni stopnji pri urah športne vzgoje pravilo- ma delajo učiteljice razrednega pouka, ki ne morejo biti enako dobro podko- vane na vseh področjih, ki jih v vzgoj- no-izobraževalnem programu pokriva- jo in ki prav gotovo nimajo takšnega znanja in izkušenj kot učitelj športne vzgoje, lahko zaključimo, da očitno v najpomembnejšem razvojnem obdo- bju otrok (velikokrat) ne dosegamo ustreznih rezultatov. Največje rezerve so verjetno prav v izbiri ustreznih vsebin in metod dela ter organizaciji procesa vadbe, ki naj upošteva vse okoliščine, v katerih se pouk odvija, ter vse značilnosti popu- lacije, ki ji je namenjen. Vzgojno-izobraževalni proces učen- 72 cev na razredni stopnji osnovne šole poteka praviloma pod vodstvom raz- rednih učiteljic. Ob zahtevani stopnji izobrazbe le-teh je težko pričakovati, da bodo enako učinkovite kot učitelj športne vzgoje. Smotri in naloge so na tej stopnji razvoja otrok dokaj obsežni in zahtevajo poglobljeno strokovno in teoretično znanje, ki edino omogoča načrtovanje in izvajanje večstransko učinkovite športne vzgoje. Rezultati raziskave F . Cankar, J. Strel, J. Štihec (1987) kažejo, da so učenci velikokrat razočarani nad procesom športne vzgo- je, saj so njihova pričakovanja veliko večja. Zato ni vseeno, s kakšnimi vse- binami in metodami dela stopimo pred učence. Strokovno načrtovana in do- volj intenzivna športna vzgoja pred- stavlja z množico ustrezno izbranih športnih vsebin izjemno učinkovito sredstvo za doseganje pozitivnih spre- memb na mnogih področjih psihoso- matičnega statusa. Škode, ki nastajajo v razvoju otrok kot posledica formal- ne, nesistematične in pogosto le občas­ no izvedene športne vzgoje, se žal kas- neje z največjo prizadevnostjo ne da nadoknaditi. Načrtovanje transformacijskih pro- cesov v kineziologiji je zahtevno delo, za katerega je potrebno veliko infor- macij ne samo s področja kineziologije, temveč tudi z drugih znanstvenih pod- ročij. Ena od nadaljnjih smeri razvoja kineziologije bo v prihodnje vsekakor iskanje najbolj racionalnih programov vadbe za razvoj določenih motoričnih sposobnosti in osvajanje športnih znanj. V na~i raziskavi smo želeli ugotovi- ti, kakšen je vpliv strokovno načrtova­ nega programa, ki traja 30 vadbenih enot, na izbrane morfološke in moto- rične dimenzije, zlasti na razvoj koor- dinacije vsega telesa, na populaciji osemletnih učencev in učenk. Za področje koordinacije smo se od- ločili zato, ker pokriva precejšnji del motoričnih sposobnosti pri mlajših sta- rostnih kategorijah. Strel in Šturm (1981) sta namreč na populaciji šest in pol letnih dečkov in deklic izolirala 11 (M) oz. 12 (Ž) različnih dimenzij, od tega kar 7 dimenzij motorične koordi- nacije. Upoštevajoč rezultate dosedanjih raziskav, smo sestavili 30-urni pro- gram za razvoj koordinacije gibanja za osemletne učence in učenke. Program Vpliv eksperimentalnega programa vadbe na razvoj nekaterih morfoloških in motoričnih dimenzij 8 letnih učencev in učenk je bil sestavljen na podlagi spoznanj o strukturi motoričnih sposobnosti v tem obdobju. Vsebina posameznih ur je bila sestavljena tako, da prevladujejo komponente hitrostnega reševanja kompleksnih motoričnih problemov. Poleg tega smo nadzirali napredek tudi v nekaterih drugih podprostorih moto- rike. Zaradi bolj celovitega pregleda nastalih sprememb smo v baterijo tes- tov vključili tudi nekatere morfološke spremenljivke. V samem programu vadbe smo veliko pozornosti posvetili vsem faktorjem, ki zagotavljajo ustrez- no intenzivnost dela. Program vadbe sta izvajali dve eks- perimentalni skupini. Skupino E I je vodil učitelj športne vzgoje, skupino E2 pa učiteljica razrednega pouka. Nji- hove rezultate smo primerjali z rezul- tati kontrolnih skupin, ki so delale po ustaljenem učnem programu. Kontrol- no skupino KI je vodil učitelj športne vzgoje, kontrolno skupino K2 pa učite­ ljica razrednega pouka. Učinkovitost izvedbe programa smo ugotavljali s primerjavo rezultatov med skupinama El in E2, ki sta delali po istem programu, izvajalca programa pa sta bila različna (učitelj športne vzgoje oz. učiteljica razrednega po- uka). Učinkovitost eksperimentalnega programa smo ugotavljali s primerjavo rezultatov med skupinami El in KI oz. E2 in K2. 2. VZOREC MERJENCEV V raziskavo smo vključili entitete obeh spolov, saj dejansko učenci pri procesu športne vzgoje v prvih štirih razredih osnovne šole niso ločeni po spolu. V naš eksperiment smo vključili 7 eksperimentalnih in 8 kontrolnih šol iz Ljubljane. V vsaki skupini (EI, E2, KI, K2) je bilo po 6 oddelkov. V eks• perimentalni skupini El so bili učenci in učenke, ki so delali po našem pro- gramu vadbe, vodil pa ga je učitelj športne vzgoje. Eksperimentalna sku- pina E2 je prav tako delala po našem programu vadbe, proces pa je vodila učiteljica razrednega pouka. Kontrolni skupini sta delali po svojem ustalje- nem programu, v katerega se nismo mešali. Kontrolno skupino KI je vodil učitelj športne vzgoje, kontrolno sku- pino K2 pa učiteljica razrednega po- uka. Eksperimentalni program je tako iz- vajalo sedem naključno izbranih os- novnih šol, ki so bile izenačene po ma- terialnih in kadrovskih pogojih. Na šti• rih šolah (COŠ Tine Rožanc, COŠ France Bevk, COŠ Nove Jarše in COŠ Maks Pečar), kjer poučuje športno vzgojo strokovnjak, je program izvaja- lo pet učiteljev športne vzgoje. Na treh šolah (OŠ Jože Potrč, OŠ Kette Murn, OŠ Karel Destovnik Kajuh- stara šola) paje naš program izvajalo šest učiteljic razrednega pouka. Učiteljice razredne- ga pouka so imele trikrat tedensko na voljo veliko telovadnico. Pri meritvah inicialnega stanja je bilo v eksperimentalni skupini El zaje- tih 78 učencev in 51 učenk, v eksperi- mentalni skupini E2 pa 75 učencev in 80 učenk. Ob testiranju finalnega sta- nja smo izločili vse merjence, ki so za- radi bolezni ali drugih objektivnih vzrokov manjkali več kot 5 vadbenih enot. Ob zaključku eksperimenta smo v eksperimentalni skupini El izmerili 122 učencev (75 dečkov in 47 deklic), v eksperimentalni skupini E2 pa 150 učencev (72 dečkov, 78 deklic). Dečki in deklice so bili stari 8 let (+/- 0.5 leta) in so v šolskem letu 1986/87 obiskovali drugi razred os- novne šole. Kontrolno skupino K 1 je sestavljalo šest oddelkov s štirih različnih ljub- ljanskih osnovnih šol, kjer že na raz- redni stopnji poučujejo učitelji športne vzgoje (OŠ Tone Tomšič - dva oddel- ka, OŠ Tone Čufar- dva oddelka, COŠ Tone Seliškar, OŠ Rihard Jakopič). V kontrolno skupino K2 je bilo zaje- tih šest oddelkov s štirih osnovnih šol (OŠ Druge grupe odredov - dva oddel- ka, OŠ Karel Destovnik Kajuh (nova šola) - dva oddelka, OŠ Vide Pregare, OŠ Boris Kidrič). Pri meritvah inicialnega stanja je bilo v kontrolno skupino KI zajetih 130 učencev (76 dečkov in 54 deklic), v kontrolno skupino K2 pa 140 učen­ cev (79 dečkov in 61 deklic). Ob zaključku eksperimenta je pri meritvah finalnega stanja sodelovalo 126 učencev (74 dečkov in 52 deklic) kontrolne skupine KI in 135 učencev (78 dečkov in 57 deklic) kontrolne sku- pine K2. ( 3. VZOREC SPREMENLJIVK Ugotavljanje sprememb psihosoma- tičnega statusa je bilo reducirano na morfološki in motorični prostor s po- sebnim poudarkom na nekaterih di- menzijah podprostora koordinacije. Za oceno morfoloških značilnosti smo izbrali 8 spremenljivk (ATV - te- lesna višina, A TT - telesna teža, AOS - obseg stegna, AOM - obseg meč, AKGN - kožna guba nadlahti, AKGT - kožna guba trebuha, AKGS - kožna guba stegna, AKGM - kožna guba meč), za oceno koordinacijskih sposob- nosti šest spremenljivk (MPON - pre- magovanje ovir nazaj, MPIS- vzpenja- nje in spuščanje po švedskih lestvah, MVZR - vodenje žoge z roko, MOSS- osmica s prepogibanjem, MPIP - pre- skakovanje in podplazenje, MKVS - koraki v stran), šest spremenljivk pa je pojasnjevalo še nekatere druge moto- rične sposobnosti (MSDM - skok v da- ljino z mesta, MTl0M - tek na 10 met- rov z letečim štartom MVZG - vesa v zgibi, MDT - dviganje trupa, MT AP - taping z roko, MPRK - predklon). 4. METODE OBDELA VE PODATKOV Podatki so bili obdelani na Oddelku za računalniško obdelavo podatkov In- štituta za kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani s statističnima pake- toma SPSS na računalniku DEC 1091 računalniškega centra Univerze Ed- varda Kardelja v Ljubljani. V skladu s cilji in hipotezami razis- kave smo za obdelavo podatkov upora- bili naslednje statistične postopke: l. Izračunani so bili osnovni statis- tični parametri in distribucije vseh spremenljivk. 2. Pri vseh večitemskih spremen- ljivkah je bila izračunana l. glavna komponenta (KI), s čimer smo mini- mizirali vpliv merske napake. Nove spremenljivke so bile izračunane v Z - vrednostih. 3. Za ugotavljanje razlik znotraj po- sameznih skupin in med spoloma je bil uporabljen program ONEW A Y - uni- variantna analiza variance. 4. Značilnost razlik med inicialnim in finalnim stanjem znotraj vsake sku- pine smo testirali s T - testom. 5. V programu ANOV A so bili poda- tki obdelani s pomočjo multivariantne analize variance in kovariance. KinS 1, 1992 L ,sum podprogramom je bila izra- čunana še analiza multiple klasifikacije za vsako spremenljivko posebej. 6. Razlike med posameznimi skupi- nami v prostoru izbranih spremenljivk smo ugotavljali tudi z metodo kano- nične diskriminativne analize. Značil­ nost razlik je bila izračunana s pomočjo Wilksovega testa značilnosti sklopov koeficientov kanonične diskriminacije in s HI kvadrat testom značilnosti vsa- kega koeficienta kanonične diskrimi- nacije. Izračunani so bili standardizira- ni koeficienti diskriminacije spremen- lj ivk, korelacije spremenljivk z diskri- minativno funkcijo, na osnovi katerih smo lahko ocenili doprinose posamez- nih spremenljivk pri razlikovanju raz- ličnih skupin. Izračunani so bili cen- troidi skupin na diskriminativni spre- menljivki, na osnovi katerih smo oce- nili položaj posamezne skupine na njej. Nadalje smo izračunali tudi odstotek pravilnega razvrščanja merjencev v po- samezne skupine in skupni odstotek razvrščanja. Pri vseh testiranjih značilnosti koe- ficientov smo dopustili 5% napako (Q = 0.05). Kot statistično pomembne smo torej proglasili vse tiste koeficiente, katerih pomembnost je manjša oz. enaka 0.05. 5. REZULTATI IN RAZLAGA Z univariantno analizo variance smo najprej preverili, če se učenci in učen­ ke eksperimentalnih in kontrolnih skupin v izbranih spremenljivkah za oceno psihosomatičnega statusa zna- čilno razlikujejo v inicialnem stanju. Na osnovi izračunanih F - koefi- cientov in njihove značilnosti (F - PROB) smo ugotovi li, da so razlike v večini spremenljivk tolikšne, da je nujno ločeno obravnavanje merjencev po spolu . Ker smo z univariantno analizo va- riance nadalje ugotovili, da se merjenci skupine El in KI , kakor tudi merjenci skupin E2 in K2 v finalnem stanju sta- tistično značilno razlikujejo, smo nato s T - testom ugotavljali, v katerih spre- menljivkah so te razlike najbolj očitne. Te analize so bile opravljene tako za entitete moškega kot ženskega spola. Rezultati so pokazali, da so največje razlike med inicialnim in finalnim sta- njem opazne pri merjencih in merjen- kah eksperimentalnih skupin. 73 Ker smo z analizo variance rezulta- tov inicialnega stanja skupin El in KI oz. E2 in K2 ugotovili, da med skupi- nami obstajajo določene razlike, smo v model obdelave podatkov vključili tudi analizo kovariance. Vrednosti re- zultatov v inicialnem stanju lahko na- mreč različno »popačijo« rezultate v fi- nalnem stanju, bodisi da jih povečajo ali zmanjšajo. Tako je nemogoče ugo- toviti realne efekte transformacijskih procesov. Analiza kovariance rezultate skupin v finalnem stanju matematično izenači in s tem izniči začetne razlike med skupinami. Parcializacija inicial- nega stanja zato omogoča objektivnej- šo analizo različnih transformacijskih procesov, katerim so bili podvrženi merjenci kontrolnih oz. eksperimen- talnih skupin. Razlike v rezultatih fi- nalnega stanja med eksperimentalnimi in kontrolnimi skupinami zato z večjo gotovostjo lahko pripišemo različnim transformacijskim procesom ter osta- lim dejavnikom, ki pa jih v naši razis- kavi nismo kontrolirali. Podrobnejša analiza rezultatov na osnovi F - vrednosti, njihovih značil­ nosti, popravljenih standardnih odklo- nov za vsako skupino posebej in koefi- cienta BETA so pokazale, da so vse razlike med skupinama El in KI v fi- nalnem stanju posledica boljših rezul- tatov eksperimentalne skupine El. Enake rezultate smo dobili pri pri- merjavi skupine E2 in K2. Tudi tu iz- virajo statistično značilne razlike v boljših rezultatih skupine E2. če primerjamo rezultate skupine E2 in K2 z rezultati skupin El in KI, lah- ko ugotovimo, da sta v obeh primerih boljše rezultate v finalnem stanju do- segli eksperimentalni skupini. Uspeš- nejša med njima paje bila eksperimen- talna skupina El, v katerijepolegspre- memb v nekaterih dimenzijah motori- ke prišlo tudi do sprememb v nekate- rih morfoloških značilnostih merjen- cev. Pri obeh eksperimentalnih skupi- nah je največ sprememb v nekaterih dimenzijah koordinacije, na čemer je bil v njihovih programih tudi največji poudarek. Analiza kovariance je potrdila za- ključke predhodnih statističnih po- stopkov, ki so nakazovali spremembe zlasti v eksperimentalnih skupinah. Na osnovi vseh statističnih postop- kov smo tako lahko ugotovili, da je v eksperimentalnih skupinah prišlo do 74 Vpliv eksperimentalnega programa vadbe na razvoj nekaterih morfoloških in motoričnih dimenzij 8 letnih učencev in učenk kvantitativnih sprememb, ki jih v prvi vrsti lahko pripišemo eksperimental- nemu programu vadbe. Očiten je tudi napredek kontrolnih skupin, ki pa ni tako izražen kot v eksperimentalnih skupinah in ga verjetno lahko v na- jvečji meri pripišemo naravnim razvoj- nim tendencam ter ostalim faktorjem, ki jih v naši raziskavi nismo nadzoro- vali. Rezultate smo nadalje dopolnili še z rezultati diskriminantne analize. Ta je pokazala, da se skupini El in Kl sta- tistično značilno razlikujeta tako pri entitetah moškega kot ženskega spola. ciji rezultatov inicialnega stanja statis- tično značilno boljše v skupini El. Pri diskriminantni analizi merjen- cev skupine E2 in K2 ni bila izločena nobena diskriminantna funkcija, kar kaže na statistično neznačilne razlike med skupinama. To velja tako za enti- tete moškega kot ženskega spola. Identični zaključki veljajo tudi za entitete ženskega spola. Rezultati diskriminantne analize so potrdili rezultate analize kovariance. V obeh primerih so v ospredju iste spre- menljivke (AKGM, AKGN, AKGS, MPIS, MPON, MVZR, MSDM, MTAP). Vse navedene spremenljivke so bile v finalnem stanju po parcializa- ZAKWUČEK Trimesečna eksperimentalna vadba s poudarkom na razvoju nekaterih dimenzij koordinacije je pozitiv- no vplivala na spremembe nekaterih dimenzij psiho- somatičnega statusa izbranih učencev eksperimen- talnih skupin. V prostoru morfoloških značilnosti so največje spremembe opazne pri eksperimentalni skupini El, ki jih je vodil učitelj športne vzgoje. Pri teh učencih je prišlo do zmanjšanja količine podkožnega maščev­ ja, po drugi strani pa je opazno povečanje nekaterih obsegov rok in nog, kar kaže na pozitivno prestruk- turiranje maščobnega tkiva v mišično. Teh sprememb pri učencih kontrolnih skupin ni, oz. so ravno obrat- ne - količina podkožnega maščevja se je v finalnem stanju še povečala. Velike razlike med eksperimentaJnimi in kontrol- nimi skupinami so opazne tudi pri motoričnih spo- sobnostih. Veliko bolj izstopajo spet rezultati ekspe- rimentalne skupine El, ki je napredovala zlasti v ne- katerih koordinacijskih sposobnostih. Iz dobljenih rezultatov smo tako lahko povzeli, da je bil eksperimentalni program vadbe učinkovit, saj so v največji meri napredovali predvsem učenci eks- perimentalne skupine EI, ki so delali po tem progra- mu. Napredki so opazni tudi v eksperimentalni sku- pini E2, vendar so občutneje manjši. Iz primerjave uspešnosti učencev skupine El, ki so delali pod vodstvom učitelja športne vzgoje, in učen­ cev skupine E2, ki so delali pod vodstvom razrednih učiteljic, smo lahko ugotovili, da so učenci skupine El uspešnejši. Strokovno sestavljen program da večje učinke, če je tudi ustrezno voden. Ker na razredni stopnji večinoma vodijo športno vzgojo učiteljice razrednega pouka, ki morajo pokri- vati široko vzgojno-izobraževalno področje, na pod- ročju športne vzgoje ne dosegamo tistih rezultatov, ki bi jih lahko, če bi športno vzgojo prevzel specialist - učitelj športne vzgoje. Ker so otroci v tem starostnem obdobju najbolj do- vzetni za spremembe nekaterih dimenzij psihosoma- tičnega statusa, bi v prihodnje področju športne vzgo- je na razredni stopnji morali posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot kadrovskega vidika. CONCLUSION A three-months' experimental physical exercise with emphasise on the development of some coordina- tion dimensions had positive effects on the changes of some psycho-motor dimensions of selected pupils in experimental groups. In the space of morphological characteristics posi- tive shifts occured with the experimental group El, under the quidance of a PE teacher. In these pupils the subcutaneous fat tissue was reduced and on the other side, a noticeable increase of some arm and leg circumferences was observed which shows positive transformation of fat into muscular tissue. This was not the case with the pupils of the control group, on the contrary - the ammount of subcutaneous fat was increased in the fina) state. Marked differences in motor ablJlties occured bet- ween experimental and control groups. Again better results were achieved by the pupils in the experimen- tal group EI especiaJly in some coordination abilities. From the results obtained it can be concJuded that the experimental program me of physical exercise was more successful with the experimental group El whilst it was significantly less effective with the ex- perimental group E2. Better results achieved by the pupils in group El are due to the fact that the programme in this group was guided by a trained PE teacher wbilst group E2 was monitored by a cJass teacher. As PE in Iower forms of elementary school is taught by class teachers, the results of PE are not as good as they could be if PE was taught by specialists - phy- sical educators. In the future more attention should be paid to pe- dagogical and professional issues of PE instruction in lower forms of elementary school, as the children at this age are most receptlble of positive changes in psycho-motor status. • OPOMBA Podrobnejti rezultati, tabele, grafi in literatura so podani v istoimenski raziska- vi, ki je na razpolago v lcnjifnki Fakultete za šport.