Poštnina plačana v gotovini Delovnemu ljudstvu in Partiji svečano obljubljamo, 'udi v bodoče sledili pravilni poti, poti v socializem, po kateri nas vodita naša slavna in herojska Komunistična partija ter prekaljeni revolucionar in heroj tovariš Tito! (Iz referata predsednika GO ZSS Janka Rudolfa) , GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE leto V. — št. 22. Ljubljana, 31. maja 1947 Mesečna naročnina 12 din. izvod 3 din DRUGI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Prenesimo revolucionarno navdušenje in proletarski internacionalizem v naše delovne kolektive in storimo vse, da s povečanim tekmovanjem pod vodstvom naše Partije s tovarišem Titom na čelu čimprej zgradimo socializem Od 27.-29. maja je bil o unionski dvorani v Ljubljani 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Dvorana je bila okrašena s parolami, ospredje dvorane Pa s partijsko in državno zastavo ter s sindikalnimi prapori nekaterih sindikalnih podružnic. Na odru je bil poleg kipov naših največ jih mož tovariša Tita, Marxa, CnSelsa, Lenina in Stalina tudi velik kongresni znak, kar je dajalo veličasten lz§led vsej dvorani. Kmalu po deveti uri so prišli v dvorano v spremstvu predsednika Glav-neSa odbora Zveze sindikatov Slovenije Janka Rudolfa, predsednik ZSJ Djuro Szlaj, član Politbiroja CK KPS Vlado Krivic, generalmajor JA Peter Stante, člani CK KPS in vlade LRS ter zastopniki glavnih odborov iz drugih ljudskih rePublik. 708 delegatov, ki so zastopali nad 260.000 članov sindikatov iz vse ‘° veni j e, je goste navdušeno sprejelo in jih pozdravilo z dolgotrajnim plo-skanjem ter vzklikanjem naši Partiji in Titu. Predsednik Glavnega odbora ZSS Janko Rudolf je otvoril kongres in Pozdravil goste in delegate ter nato predlagal, da se o častno predsedstvo '°ngresa izvoli Politbiro CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. S ponovnim °^arnim ploskanjem in vzklikanjem tovarišu Titu in Centralnemu komiteju, delegati stoje potrdili predlog. Ob dolgotrajnem skandiranju Tito — Partija, CK — heroj Tito, je bila sPrejeta pozdravna brzojavka, ki jo je kongres poslal tovarišu Titu. Po izvolitvi 19-članskega delovnega predsedstva, ki je bilo soglasno spre-■iel° in po prečitanju dnevnega reda, je II. kongres začel z delom. Referate o delu Glavnega odbora so imeli predsednik Glavnega odbora Janko Rudolf, tajnik Potočnik Roman in Albreht Roman. Ves čas trajanja kongresa so razne delegacije in fizkulturne štafete prinašale pozdrave kongresu, v katerih so delovni kolektivi sporočali dosežene Uspehe v predkongresnem tekmovanju in obenem s konkretnimi obveznostmi °bljubili, da se bodo tudi v bodoče še vztrajneje borili za izpolnitev plana. Zadnji dan so se kongresa udeležili tudi sekretar CK KPS in predsednik ° ade LRS Miha Marinko, organizacijski sekretar CK KPS Lidija šentjurc ln član' CK KPS. Ob zaključku kongresa so bile poslane resolucije tovaridu Titu, Central-nemu komiteju Komunistične partije Slovenije, Centralnemu odboru Zveze lndikatov Jugoslavije in Svetovni sindikalni federaciji. Nadalje je bila sprejeta te regolucjia o odnosu do Informbfroja in o bodočih nalogah sindikatov *l°°enije. 0i je predsednik Glavnega odbora Pr*/1 kongres, je bilo izvoljeno delovno R0toSe°«tvo z naslednjimi člani: Albreht dele«0.' iz Gorice; Bore Mavricij, gat j iz Ljubljane, Greli Martin, dele-Mariif Maribora. Hota Avdo, delegat iz T0 ’ .delegat iz Gor. Radgone; Mlakar Fran Z' delegat iz Snežnika; Ostanek ka j delegat iz Ljubljane; Pertot Jul-dej dregat Iz Maribora; Petek Alojz, devjjat iz Ilir. Bistrice; Potočnik Roman, T-l 8at j2 Kranja; Piki Jože, delegat iz Rudolf Janko, delegat iz Moriti,,,..' ®iii* Marija, delegat iz Gorice; Vo-*lebiVeCi Vladimir, delegat iz Maribora, in plr Janez, delegat z Jesenic. Pip 5edlog je bil soglasno in z viharnim panjem sprejet, in ^ Prečitanju dnevnega reda kongresa ‘8volitvi zapisnikarjev ter overovate- *--- ljev zapisnika je bila izvoljena sedemčlanska verifikacijska komisija, ki so jo sestavljali delegati: Miklič Rado, Labura Anton, Bravčič Maks, Golob Maks, Struž-nik Alojz, Hribar Avgust, Šinkovec Alojz. Nato je govoril predsednik Centnral-nega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Djuro Salaj, katerega so delegati pozdravili stoje z dolgotrajnim vzklikanjem. Navdušeno in z viharnim ploskanjem so sprejeli tudi pozdrave člana Politbiroja CK KPS tovariša Vlada Krivica in generalmajorja JA tovariša Petra Stanteta. Ko so prečitali pozdravne brzojavke, ki so bile poslane kongresu iz raznih de-lovnih kolektivov, in po prečitanju pozdravnih brzojavk sindikalnih organizacij iz drugih republik je delovni predsednik prečita! še pozdravno pismo, ki ga je kongresu poslal Oton Župančič. POZDRAVNA BRZOJAVKA MARŠALU TITU ^ra9i tovariš TitoI Sloy|P?ročamo Ti, da smo ob pričetku II. kongresa Zveze sindikatov za ng JI,'Jo izvolili v častno predsedstvo kongresa Politbiro CK KPJ s Teboj rju. dragi naš voditelj, tovariš Tito! Poš;||^ izvoljenih delegatov Ti v imenu 260.000 graditeljev socializma revolucionarne delovne in tovariške pozdrave. Kot doslej bomo v ir> genf.š neomajnim zaupanjem sledili naši Partiji, ki jo tako revolucionarno .mo, od zmage do zmage vodiš Ti, naš veliki proletarski prvoborec! *loJinswliMiSni izgradnji naše države sovražni in bedni klevetniki, qhslfX ■ ugrounji na=c uuove sovražni in oeoni KievemiKi, ne samo ,» temveč tudi bedasto, brez dokazov ponavljajo, da smo izdajalci. ?d3QvlV. mesecev Jim delovni ljudje v protestu proti vsem napadom a bes iajo s pospešeno graditvijo socializma, ker se zavedamo, da vsa Propresj® gonja predstavlja nevarnost za napredno stvar mednarodnega °1ed .^nega delavskega gibanja. S tem se borimo za pravilne odnose SP°$tov» ,alističnimi državami po principih komunistične morale na bazi cionarniar,ja, enakopravnosti in suverenosti. Borimo se proti kontrarevolucij"?' met°dam, proti vsakemu revizionizmu ter izkrivljanju marksizma-Ta 'a v ozke ukazovalne namene. s,edni r- delamo zato, ker nismo ljudje brez hrbtenice, ker smo se, do-rev°lucii! •0lucionarn'm principom marksizma-leninizma, prekalili v ljudski u5ila naJ' 'n se še nadalje kalimo v socialistični graditvi, ker nas je tako 'asa Partija in Ti tovariš Tito. ?0|idarno=e,l-ike ci|ie naše socialistične graditve in mednarodne razredne 'udi naiu’'.v borbi proti imperialističnim zasužnjevalcem se danes bori p°staja velik skromen delovni človek nove Titove Jugoslavije in zato Tudi M:j za izvrševanje bodočih vodstvom CK KPJ s Teboj 2a|og d na našem kongresu se bomo oborožili na čelu * bod° naši koraki v socializem pod vc odločnejši in uspešnejši. živ! nXarJliTit0' največji sin delavskega razreda! živi h . naše prekaljeno in revolucionarno vodstvo! Vl socialistična Titova Jugoslavija! II. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Govor sekretarja CK KP Slovenile In predsednika vlade LR Slovenile Mihe Marinka na II. kongresu Tovariši in tovarišice! Nekoliko sem v zadregi, kaj nam vam govorim. Nisem namreč utegnil slediti vašemu kongresu, ker prihajam neposredno z vlaka na vaše zasedanje. Ne bi se pa rad omejil samo na to; da vas pozdravim in da vam posebej izrečem priznanje za vaše velike napore, za velike uspehe, ki jih je dosegel delavski razred SIo- njej angažirane doslej največje avtoritete, ki ne mislijo zlepa popustiti, ker je v ta nekorekten in nepošten boj zastavljen tudi njihov prestiž. Bilo bi usodno, če bi se ustrašili vseh teh gorostasnih napadov, te kampanje klevet in psovk, bilo bi pa tudi nevarno, če bi jo podcenjevali. venije pri graditvi socializma. Tako Partija kot ljudska oblast sta dolžni izreči vam v polni meri zahvalo. Želel bi govoriti tudi o naših bližnjih nalogah — o teh ste v teh dneh brez dvoma mnogo razpravljali. Če bom ponavljal, kar ste tu že obravnavali, vzemite to kot poudarek nekaterih momentov, ki so v našem delu neposredno pred nami. Predvsem je treba naglasiti način in naš odnos do izpolnjevanja nalog, ki mora biti ostrejši in nepopustljivejši glede na politične okolnosti inform-birojevske gonje, v katerih smo prisiljeni povečati napore za zgraditev, socialističnega gospodarstva in družbeno preureditev. Vse klevete in podlosti, ki jih počenjajo proti naši Partiji in našim narodom, naletevajo na popolnoma enodušen odpor vsega delavskega razreda, ki z globokim čustvom socialističnega patriotizma zavrača nizkotne očitke in z ogorčeno kljubovalnostjo sprejema in izvršuje naloge, ki jih pred nas postavlja sedanja etapa socialistične graditve v naši deželi. Razen redkih kolebljivih in demoraliziranih elementov — da o sovražnih agentih v naši sredi, ki jim je ta prilika samo dobrodošla za razdiralno delo, niti ne govorim — stoji politični aktiv naše Partije enotno na liniji Centralnega komiteja in tov. Tita. Vse te nepredvidene in nepričakovane težave s strani tistih, ki bi bili v prvi vrsti dolžni, da nam pomagajo, pa sabotirajo naše napore, da bi nas zavrli na naši poti bodisi iz ljubosumnosti, nezdravih prestižnih razlogov ali še bolj škodljivih teženj po gospodarski in politični nadoblasti — so po eni strani povzročili nam in njim samim ogromno škodo, po drugi strani pa so za nas te težke okolnosti na nek način tudi koristne. Te okolnosti so znova tako žarišče borbe, v katerem se kali naše jeklo, kjer se preizkušajo vse naše sile v stalni preteči nevarnosti pred navalom oportunizma in v boju za ohranitev izvojevanih revolucionarnih pridobitev. Delavskemu razredu Jugoslavije je sojena častna naloga, da pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije vzdrži in izbojuje tudi to bitko, ki bet pomembna ne samo za stvar socialistične graditve v Jugoslaviji, ne samo za oču-vanje pridobitev in bogatih izkušenj naše ljudske revolucije, temveč bo prav zaradi tega tudi ogromnega mednarodnega pomena, ker mora razčistiti in obračunati z novim pojavom revizionizma v mednarodnem revolucionarnem gibanju, ki bi ga sicer lahko razkrojil in razorožil. Ta naša borba za socialistično preobrazbo družbe ne bi bila lahka tudi v najpovoljnejših mednarodnih pogojih. Ona je toliko težja, ker so proti Zato mislim, da je treba danes na tem mestu pred našim delavskim razredom jasno in ostro ugotoviti, da ni dovolj, če se v tej zvezi zadovoljujemo samo z zunanjim manifestiranjem naše enotnosti, da ni /dovolj samo deklarativno izražanje soglasja s politiko naše Partije in zaupanja njenemu vodstvu — marveč, da moramo v tem pogledu storiti in od vsakega posameznika na količkaj odgovornem položaju zahtevati mnogo več. Storiti in zahtevati moramo dejanja, konkretna dejanja, ki so v skladu z našo borbo za socializem. V takih okolnostih histeričnega klevetanja in varanja, kot ga zmorejo samo obupanci, ki hočejo s tem reševati Svoj zaigrani prestiž, se lahko zgodi, da slabiči med nami klonejo z duhom, da izgubljajo vero, ali bomo res v stanju vzdržati te napade in premagati ovire ter izvršiti naloge, ki smo si jih postavili. To pa še tembolj, ker te okolnosti vzpodbujajo tudi preostale naše razredne sovražnike, ki pomagajo sejati malodušje in so verzirani v raznih načinih oviranja in sabotiranja nadaljnjega razvoja in krepitve naše socialistične revolucije. Tako se ustvarja stanje, v katerem ni glavno, da onemogočamo deklarirane sovražnike in odpadnike, ki skušajo več ali manj odkrito ovirati naš socialistični razvoj, marveč da zasledujemo in odkrivamo tudi druge oblike mnogo bolj potuhnjenega — kominformovskega rovarjenja. Zato si moramo zastaviti vprašanje, kaj tiči za nekom, ki ne daje od sebe tega, kar se od njega zahteva, ki se izgovarja na najrazličnejše težave ali jih pretirava, češ da so nezmogljive, ki zvrača krivdo na druge, ali pa se celo opravičuje s svojo nesposobnostjo. Postavlja se vprašanje, če za tem grmom ne tiči kominformovski zajec. Pri vašem sindikalnem delu je na to obliko sovražnega delovanja treba še posebej opozoriti. Ne vem, koliko ste te stvari že obravnavali, mislim pa, da ni odveč, če sem to še enkrat naglasil. Gre tu čestokrat za ljudi, včasih v vrstah samih sindikalnih organizacij, včasih tudi v vrstah naših gospodarskih upravnikov, našega upravnega aparata, kjer pogostoma ni mogoče jasno razločiti, ali je res kriva njihova nesposobnost, ali se tam res pojavlja vprašanje materiala ali nehotenih napak v planiranju, ali res objektivni razlogi ovirajo, da plan ne gre tako, kot bi moral, ali pa se skriva za tem prav prebrisano in ^zavestno mešanje štrene, ki onemogoča izpolnjevanje naših planskih nalog. Zato je treba danes pred naše aktiviste, pred naše borce za socializem postaviti ostro vprašanje: ali ne gre tam, kjer se naloge ne izvršu- jejo, kjer se težave ne premagujejo z dovolj veliko vztrajnostjo, z večjim naporom sil, za elemente, ki so to obliko izbrali, ker zavestno hočejo v tej borbi ovirati našo pot. Druga stvar, ki bi jo hotel postaviti pred vas, pa je: ko se boste vrnili s tega kongresa v svoje organizacije, v tovarne, rudnike, na gradišča, gozdna delovišča, na kmetijsko in zadružno področje proizvodnje, je vaša naloga, da povečate udeležbo sindikatov pri celotnem delovanju organov naše ljudske oblasti, da posvečate skrb za delovanje sindikatov kot šole komunizma, ki vzgaja delavski razred za njegovo vlogo nosilca oblasti. Kot podlaga za to vam bo bogato koristil najnovejši govor tovariša Kardelja v zvezni skupščini ob sprejemanju novega spopol-njenega zakona o ljudskih odborih. Iz tega referata boste v polni meri jasno in globoko dojeli, kaj pomeni oblast delovnega ljudstva, kaj oblast v rokah delavskega razreda in kakšne naloge to dejstvo zahteva neposredno od sindikata. Tovariš Kardelj je v zvezi s tem razpravljal in osmešil konfnzno filozofiranje voditeljev nekih partij o tem, kaj je ljudska demokracij^, žigosal njihovo idejno in politično zmedo, jasno orisal naše pojme o ljudski demokraciji, ki je v svojem bistvu oblast delavskega razreda, diktatura delavskega razreda v danih okoliščinah, kjer so v politični obliki Ljudske fronte delovni ljudje trdno povezani v celoto — torej najbolj demokratična oblika oblasti. To vprašanje se zlasti za slovenske prilike resno postavlj^, ker so naše osnovne sindikalne organizacije pogostoma vse preveč zaprte in usmerjene samo na tovarne, samo na svoj proizvodni plan, samo na materialni položaj delavstva, vzet v najožjem smislu te besede, in ne vidijo celotnega kompleksa vprašanj, ki so s tem v zvezi. Sindikalne organizacije morajo biti orientirane na celotni kompleks političnih in gospodarskih vprašanj ter nalog, ki jih postavlja na dnevni red graditev socialistične družbe, da bi na ta način uspešneje dvigale politično zavest širokih delavskih množic, širile njihovo politično obzorje in na tej osnovi določale konkretne naloge naše borbe. Taka politika in tak način dela sindikalnih organizacij bo brez dvoma služil čedalje boljšemu izpolnjevanju plana; tako bomo najhitreje. krčili pot k materialnemu blagostanju delovnega človeka, kar je osnovni smisel naše borbe. Skrbeti moramo za to, da bo oblast delavskega razreda na vseh popriščih in v svojem polnem smislu prihajala do izraza. To pa ne more biti v zadostni meri, čim se sindikati ne brigajo za delo organov naše ljudske oblasti, čim se ne brigajo dovolj, kako ti organi funkcionirajo. V takih primerih se zelo rado dogaja, da dvomljivi elementi v naši lokalni oblastveni upravi delajo zmedo, deloma namenoma, deloma zaradi svoje nesposobnosti, ker so pač ljudje starega kova in nimajo svojih korenin v osnovnih plasteh delovnega ljudstva niti dovolj smisla in skrbi za interese naše socialistične delovne skupnosti. Lahko pa so v organih ljudske oblasti tudi najboljši ljudje, pa spričo mnogih nalog nujno zapadajo v ozki suhi prak-ticizem in s tem v napake pri delu, če nimajo kontrole in pomoči naših množičnih in zlasti sindikalnih organizacij, ki jim morajo odpirati horizont in signalizirati napake. Ob takem enostranskem delovanju sindikalnih organizacij in brezbrižnosti do načina funkcioniranja ljudske oblasti rado prihaja do nevšečnih sporov in trenj, ki povzročajo nejevoljo, ker ni videti korenin problema ter kje in kako ga je treba reševati. Ker ni kontrole in aktivnega sodelovanja delovnih množic pri oblasti, je omogočeno, da lahko tudi nezdravi ^posamezniki uveljavljajo svoje prestižne račune, ki jih skrivajp za lepimi besedami, s formalnim prikazovanjem reda, v resnici pa je njihovo delo iz dneva v dan vse bolj nepoprav-Ijivo, ker se slabosti kopičijo in vlečejo naprej. Če ni pomoči in kontrole od spodaj, odkrije in onemogoči take ljudi šele poseg od zgoraj, ko je že storjena velika škoda. Govor Mihe Marinka Nadaljevanje s 1. strani. Naše sindikalno gibanje — to je treba naglasiti — se je radikalno otreslo starih sindikalističnih socialnodemokratskih predsodkov in pogledov na vlogo sindikatov v današnji stvarnosti ter je že precej krenilo naprej. Vloga sindikalnega gibanja je ogromna. Od njega imamo ogromno pričakovati, pa tudi mnogo zahtevamo. Gre za to. da sindikalne organizacije delavskemu razredu, ki se tega v veliki meri že zaveda, še jasneje predočujejo njegovo vlogo, da je on hegemon naše oblasti, da pa ta vodilna vloga zahteva trenutno od njega tudi relativno večje napore. K tem naporom pa je brez dvoma najbolj on poklican, ker je delavski razred v prvi vrsti tisti, v čigar korist se gradi socialistična družbena ureditev. Zaradi tega je nujno potrebno, da se širi in pdglablja ta zavest, da je delavski razred vodilni faktor v celotni naši delovni skupnosti, da je on zato tudi najbolj poklican in tudi sposoben, da da iz sebe tisto, kar je nujno, da dosežemo socialistično družbeno preobrazbo. Kot šola komunizma se morajo sindikalne organizacije pri vzgajanju delavskega razreda opirat; na njegove najborbenejše elemente in skrbeti, da dvigajo svoje sindikalne kadre iz žarišča borbe za izvršitev plana v proizvodnji, iz bitke za naše konkretne planske naloge. Le od tod bodo prihajali naši najboljši kadri, ki bodo še hitreje in še z večjim poletom prevzgajali naš delavski razred in le tako bodo naše delavske organizacije rezervoar kadrov za politično vodstvo, za organe oblasti, za gospodarsko upravljanje naših podjetij. V to smer je nujno treba obrniti vso pozornost, da bodo sindikalne organizacije čim bolj aktivne v vseh vprašanjih naše gospodarske in politične problematike. S tem bodo tudi največ pripomogle k čim uspešnejšemu izpolnjevanju naših proizvodnih nalog, naših dnevnih planskih nalog in bodo poleg teh vprašanj lahko tudi pozitivno sodelovale pri upravljanju in usmerjanju proizvodnje, pomagale z nasveti, pomagale pri odkrivanju in odstranjevanju napak ter se s to dejavnostjo živo usposabljale za vodstvo našega socialističnega gospodarstva. Zato obrnite oči naših sindikalnih organizacij na naloge naše celokupnosti. S tem boste hitro poglobili zavest naših množic, da bodo spoznale, kako važno je imeti v organih oblasti, v krajevnih, mestnih, v okrajnih in oblastnih ljudskih odborih ljudi, ki bodo res z dušo in srcem pri izvrševanju svojih nalog, ki bodo dosledno izvajali gospodarsko politiko naše Partije in našega državnega vodstva, politiko, ki je usmerjena na to. da pri korenini rešuje tudi take težave, kj jih imamo danes na primer v pogledu preskrbe, v pogledu občutnega pomanjkanja delovne sile in podobno. Omenjam namenoma ti dve vprašanji, ker sta v vsej celotni povezanosti v pretežni meri v zvezi z našo aktualno nalogo socialistične rekonstrukcije v kmetijstvu, na katerih rešitev se mora usmeriti tudi sindikat. Reševanja teh vprašanj se ne smemo lotevati enostransko. Enostransko reševanje problema delovne sile s proučevanjem in kontrolo, ali se vrši v tovarnah pravilna sistemizacija delovnih mest, da s lem odkrivamo še skrite rezerve, da razpoložljivo delovno silo racionalno razmestimo, da za izvršitev določenih planskih nalog uporabljamo minimalno število delovne sile, ki je za to potrebna, da je vsaka delovna energija racionalno izkoriščena, da dvigamo produktivnost dela, da se borimo proti neopravičenim izostankom od dela — vse to je važno, toda v tem je le delna rešitev, V celoti pa ga rešujemo le i mobilizacijo nove delovne sile iz našega kmetijstva, za kar je potrebno vestno izvajanje ukrepov naše celotne gospodarske politike. V tej isti zvezi je tudi vprašanje naše preskrbe in vprašanje plač. Zaostalejši del delavcev še tega ne razume in še vedno na to vprašanje gleda po starem, enostransko. 0 tem ste gotovo že obširneje razpravljali. Večkrat je bilo že poudarjeno in naši delavci in nameščenci imajo že izkušnje, kako zmotna je misel, da je reševanje materialnega nivoja življenja samo v denarju, samo v plači. Mislim, da je na tem mestu odveč prepričevati vas, da boljšega gmotnega položaja ne dosežemo z enostranskim zviševanjem plač, če je kupni fond višji od blagovnega. Enostransko večanje plače ne služi oskrbi delovnega človeka z onimi življenjskimi, materialnimi in kulturnimi potrebščinami, ki jih rabi če nimamo istočasno relativnega ravnovesja kupnega fonda z blagovnim fondom. Večje plače se nujno stekajo na podeželje, večje povpraševanje po kmetijskih pridelkih s strani delavcev in nameščencev nujno vodi do špekulativnega poviševanja cen kmetijskim pridelkom s strani kmetov, večje možnosti kopičenja denarja pri _ kmetih nujno vodijo do zmanjševanja proizvodnje v kmetijstvu, do fluktuacije iz ene panoge kmetijske proizvodnje v drugo, kar povzroča še večje težave v planskem dirigiranju naše kmetijske proizvodnje. Dopuščajoč, da se pri kmetu kopiči več denarja, kakor pa imamo kritja v industrijskem blagu, ki ga on potrebuje, kftie ta nehote zavajamo v zablodo in v nezadovoljstvo, ker nakopičenega denarja ne moro potrošiti. Ta kompleks tega vprašanja je treba našim delavcem stalno tolmačiti in naglašati, kje so resnična pota za čim uspešnejši dvig materialnega blagostanja. Ne glede na to, koliko ste na tem kongresu že obravnavali vprašanje industrijskih in komunalnih ekonomij, smatram, da je to tako važno, da njihov pomen ponovno poudarim. S tovrstno gospodarsko politiko smo v večjem obsegu začeli lani. Imeli smo precejšnje težave zaradi nerazumevanja, zanemarjanja in nepravilnega uporabljanja. Letos smo v tem pogledu že mnogo na boljšem. Vendar je pravilnega razumevanja za ek o nomije še veliko premalo Industrijske to komunalne ekonomije so — konkretno vzeto — tisto uspešno sredstvo, s katerim lahko neposredno omogočamo izdatno dopolnilno preskrbo iz lastnih virov, to je iz socialističnega sektorja, ne da bi povečali kupni fond, ki se običajno sicer vedno steka na vas v žep vaškega špekulanta. Če smo nagrade namesto v de-& nar ju dali v naturi iz virov naših ekonomij, oziroma smo s pridelki ekonomij intervenirali na trgu naših industrijskih in mestnih potrošnikov in s tem zbili ceno kmetijskim pridelkom na svobodnem trga, potem tu ni bilo odvišnega denarja, ki bi prišel v roke špekulanta. Hkrati pa smo dvignili vir socialistične kmetijske proizvodnje in « marsikaterem pogledu tudi pripomogli k reševanju vprašanja delovne sile. Na teh ekonomijah je namreč lahko stalno zaposleno le minimalno število ljudi, ker za vsa večja sezonska dela ustanove in podjetja lahko mobilizirajo lastno delovno silo, ki jo lahko nagradijo s protežiranim oskrbovanjem s teh ekonomij v razmerju s količino opravljenega prostovoljnega dela. S teiii neposrednim gospodarjenjem delovnih kolektivov na svojih ekonomijah, za kar morajo v prvi vrsti skrbeti sindikati, lahko razvijemo svojevrstno tekmovanje, med posameznimi delovnimi kolektivi. če si namreč kolektiv ene tovarne ali podjetja z umnim in vzornim gospodarjenjem svoje ekonomije zagotovi boljšo dopolnilno preskrbo svojih delavcev in nameščencev, tedaj je očitek drugih, slabše oskrbovanih delovnih kolektivov popolnoma neumesten in odveč, ker si je ta sam kriv, če si ni s svojo ekonomijo zagotovil podobnih virov dopolnilne preskrbe. Hkrati pa ti primeri spodbujajo druge kolektive, da slede temu zgledu. V zvezi s preskrbo se pojavlja še cela vrsta drugih vprašanj. Naši sindikati in naše množične organizacije so poklicane, da skrbijo za čim boljše funkcioniranje upravnega aparata v naših ljudskih odborih, za poslovanje naših poverjeništev za trgovino, odkup, kmetijstvo, za delo, za zdravstvo, socialno skrbstvo, komunalne zadeve in tako dalje. Cela vrsta upravnih, gospodarskih in drugih poslov, ki so zaradi boljšega funkcioniranja razdeljeni na posamezna poverjeništva, je dejansko v neposredni vzročni zvezi med seboj. Skladnost njihovega delovanja morajo zagotoviti naše politične, sindikalne in druge množične organizacije z mobilizacijo naših delovnih množie za kontrolo in pomoč našim upravnim organom. Te naše organizacije so poklicane, da kontrolirajo, usmerjajo in podprejo delo oprave ljudske oblasti, istočasno pa tudi, da dvigajo zavest in organizirano disciplino vseh državljanov v podrejanju ukrepom lastne oblasti. Na ta način se mnoge nerodnosti in nepravilnosti lahko sproti odpravljajo na terena samem. y bitki za socialistično preobrazbo našega kmetijstva bi bilo zelo napačno, če bi se kjer koli pojavilo mnenje, da se to sindikatov ne tiče, da bodo to že izvršili organi oblasti, kmetijski poverjeniki in drogi aktivisti izven naših delovnih kolektivov. To je zelo napačno. Za pravilno izvrševanje naših nalog v izvajanju naše gospodarske politike na vasi, ki je usmerjena v to, da ustvari pogoje za razvoj socialističnega zadružništva v kmetijstvu, je potrebna čim večja pomoč naših delovnih kolektivov in konkretna aktivnost poleg drugih tudi naših sindikalnih organizacij na terenu samem. V Sloveniji je položaj tak, da so tovarne, podjetja in gradbišča razsejana tako rekoč po vsem kmečkem zaledja, da skoraj nimamo vasi, od koder ne bi hodilo večje ali manjše število delavcev na delo v industrijska podjetja. Ob primernem dviganju zavesti naših delavcev in ob pravilnem usmerjanju naših sindikalnih organizacij tudi na delo izven podjetja, lahko dobimo iz njih velike množice naših aktivistov, ki bodo uspešno pomagali našemu delu za socialistično družbeno preobrazbo tudi na področju kmetijske proizvodnje, pri organiziranju privatnih kmetijskih producentov v obdelovalne zadruge. Kolikor hitreje bo ta proces socialistične preobrazbe kmetijstva napredoval, v toliko večjo korist bo to za hitrejši dvig naše kmetijske proizvodnje, toliko hitreje bomo onemogočili kapitalistično špekulacijo v kmetijstvu, kar bo pospeševalo izboljšanje preskrbe in povečalo tudi dotok nove delovne sile v industrijski sektor. Naj na konca ponovno poudarim, kako važno je spričo nalog in položaja našega delavskega razreda v današnji družbeni stvarnosti in spričo obširnih gospodarsko-političnih nalog naših sindikalnih organizacij, da v odbore, po-čenšL od osnovnih, rekrutiramo čim boljše ljudi neposredno iz proizvodnje, da poklicne kadre za vodstvo sindikalnih organizacij jemljemo v prvi vrsti iz vrst tistih, ki so preizkušeni v sami proizvodnji, v sami borbi za plan in ki se bodo zato znali z vsemi silami vpreči v izvajanje nalog, ki stoje danes pred sindikati, da širimo politično obzorje teh kadrov, da bodo znali pravilno vskladiti neposredne materialne interese delavstva z drugimi nalogami same proizvodnje, z gospodarskimi in političnimi družbenimi nalogami. Čim ne^skrbimo dovolj za to, da pri izbiri naših aktivistov, poklicnih sindikalnih j?v politično organizatoričnih delavcev iščemo kadre iz vrst naših borcev za plan, prihajamo do nevšečnih rezultatov. Sindikalno gibanje v starem kapitalističnem sistemu je zelo rado za-padalo pod vpliv sindikalističnih birokratov, ker je bil izbor vodilnih funkcionarjev slab, pa je zato sindikalno gibanje zgubljalo revolucionarno perspektivo, zahajalo na reformistične pozicije, stremelo k sindikalistični samostojnosti, vodilo. politiko sodelovanja med razredi, politiko sožitja med bur-žoazijo in proletariatom na škodo delavskega razreda. V naši stvarnosti taki odkloni niso mogoči. Slab izbor kadra je mogoč samo v osnovnih or- Predsednik CO ZSJ Diuro Salaj ie pozdravil kongres Tovariši in tovarišice, delegati! Ko v imenu Centralnega odbora ZSJ pozdravljam vaš II. kongres, vam želim uspešno in plodno delo. Vaš kongres mora sprejeti sklepe, ki bodo služili za nadaljnjo organizacijsko okrepitev sindikalnih organizacij Slovenije, da bodo še sposobnejše in še z večjim uspehom mobilizirati široke delovne množice za-borbo .in uresničenje prvega Titovega petletnega plana. Naš delavski razred je v dosedanji bitki za petletni plan dosegel takšne uspehe, da se sme upravičeno z njimi ponašati Delavski razred in naši narodi so pod herojskim vodstvom Centralnega komiteja in tovariša Tita z uspehom premagovali vse težave in ovire na poti socialistične zgraditve. Z ustvarjalnim poletom, delovnim junaštvom ter požrtvovalnim delom širokih ljudskih množic je zagotovljeno, da bomo uspešno izpolnili vse naloge, ki sta jih postavila pred nas naš CK in tovariš Tito. V borbi za izpolnitev nalog našega petletnega plana je borbena enotnost delavskega razreda in našega naroda, ki se je izkovala v mednarodno osvobodilno vojno in ljudsko revolucijo, odigrala pomembno vlogo. Prav v tej enotnosti naših narodov nam je bilo mogoče premagati vse težave v borbi za socializem in ovire, ki jih je povzročila zloglasna resolucija Informbiroja. Informbirojevci so trdno verovali, da se jim bo posrečilo skrhati enotnost naših narodov, zato so tudi pozivali članstvo KP na upor proti vodstvu, Toda v nasprotju s pričakovanji inform-birojevcev se je naše delovno ljudstvo še trdneje strnilo okrog CK, naše Partije in tovariša Tita. Naša Partija, ki je očistila svoje vrste raznih izdajalcev, karieristov, pokvarjencev iti omahljivcev, je postala še bolj monolitna in. sposobnejša za uspešno zgraditev socializma v naši deželi. Vodi neustrašeno borbo za enakopravne socialistične odnose med ZSSR in deželami ljudske demokracije proti revizionistični in nacionalistični politiki posameznih voditeljev VKP(b) in Partiji dežel ljudskih demokracij. Nezaslišana gonja laži in obrekovanj, ki jih nekateri partijski in državni voditelji ZSSR in dežel ljudske demokracije, kakor tudi njihov velikanski ^propagandni aparat, širijo proti našemu partijskemu vodstvu in našemu narodu, ne bodo mogli pred delavskim razredom v svojih deželah in pred naprednimi ljudmi na svetu skriti resnice o naši deželi. Resnica si bo utrla pot kljub vsej cenzuri naših »kritikov« in bo končno zmagala. ganizacijah, kar povzroča Audi slabo delovanje posameznih sindikalnih podružnic in prinaša škodo, čeprav kratkotrajno. V naših pogojih ni mogoče, da bi se sindikalno gibanje odvrnilo od svojih osnovnih nalog. To je nemogoče zaradi tega, ker se v pogojih ljudske oblasti delavski razred v svoji osnovi zaveda svoje razredne in politične hegemonije, ker je od njega samega odvisno, kako se bo gospodarilo, predvsem pa. ker ima. svojo avantgardno organizacijo, v trdih in dolgotrajnih bojih preizkušeno Komunistično partijo, ki ga vodi po dosledno revolucionarni poti, ker ima preizkušeno vodstvo s Titom na čelu. (Dolgotrajno, viharno pritrjevanje, ploskanje in skandiranje: Tito-Partija, Heroj-Tito, Tito-Marinko!) V tej borbi so se tudi današnji voditelji sindikalnega gibanja vzgojili v zavestne činitelje naše družbene preobrazbe, ki na tem sektorju žanje ogromne plodove. To pot naj sindikalne organizacije pospešeno nadaljujejo. Želim, da bi vaš kongres, ki je bil precej dolgotrajen in na katerem ste podrobno obravnavali splošne in konkretne naloge, obrodil dobre rezultate, da bi vi, ko se vrnete v svoje organizacije, s še večjim poletom izpolnjevali naloge, ki so bile na tem kongresu sprejete. To bo močan korak naprej v boju za dosego naših ciljev. Ni tiam treba, da se kakor koli oziramo ne na levo ne na desno, ne na vzhod ne no zahod, ne na kričanje z ene ali druge strani, ker je sigurnost naše poti tako očita, da nas ne more nihče zmesti ali zavreti. (Dolgotrajno večminutno pritrjevanje, ploskanje in vzklikanje: Tito-Partija, Tito-Marinko, Mi smo Titovi — Tito je naši) Pod političnim vodstvom tovariša Tita bomo zanesljivo onemogočili vse škodljive namene, vsak poizkus revizionizma in usodno škodo, ki bi nam jo »kritiki« hoteli prizadeti, ko hočejo pod firmo nekih dogem okrniti našo neodvisnost in enakopravnost Naj živi naša borba za socializem pod preizkušenim vodstvom tovariša Tita! Opirajoč se v prvi vrsti na lastne sile, bomo zgradili socializem v naši državi kljub vsem zaprekam, ki nam jih delajo ne samo kapitalistične države, temveč tudi države ljudske demokracije in ZSSR. Tovariši in tovarišice 1 Smo pred zaključkom prvega polletja tretjega planskega leta, to je pred zaključkom prve polovice petletnega plana. Pretekli dve in pol leti smo dosegli zelo dobre rezultate v izpolnjevanju nalog, ki jih je postavil pred nas prvi petletni plan, kljub težavam, ki nam jih povzročajo leto dni s strani, od katere smo to najmanj pričakovali. Kljub dobrim pokazateljem v prvi polovici petletnega plana in splošno zadovoljivemu izpolnjevanju plana v osnovnih panogah industrije v prvem polletju tretjega planskega leta, pa imamo vrsto pomanjkljivosti, ki bi lahko škodovale izpolnitvi petletnega plana, čeprav imamo vse pogoje, da plan v celoti z uspehom izpolnimo. Precej podjetij je, ki še ne izpolnjujejo proizvodnih planov, čeprav so za to vsi pogoji. Zato je zdaj pred sindikalnimi organizacijami ena najpomembnejših nalog, da mobilizirajo delovne kolektive v vseh podjetjih za zmagovito izpolnitev in prekoračenje planov prvega polletja tretjega planskega leta, ker bo to precej olajšalo izpolnitev letnega plana. V borbi za izpolnitev proizvodnih planov je ena najpomembnejših nalog sindikalnih organizacij borba za utrditev delovne discipline. Neopravičeni izostanki z dela, zamujanje in fluktuacija delavcev, so velika ovira v borbi za izpolnitev plana. V zvezi s premajhno disciplino, kij o po večini povzroča dotok deset tisočev novih delavcev s podeželja, je silno nujna naloga sindikalnih organizacij, da čim bolj poživijo ideološko politično in kul-turno-prosvetno delo v delovnih kolektivih. Prevzgoja novih delavcev, s tem da jih seznanjamo in jim pojasnjujemo pridobitve naše ljudske revolucije, bistvo naše socialistične države in nadaljnji socialistični razvoj naše domovine ter na tej podlagi razvijamo socialistični odnos delavcev do dela, je edini način pritegovanja deset tisočev novih delavcev k zavestni graditvi socializma v naši deželi To je seveda dolgo in naporno delo, hkrati pa ena najodgovornejših in najbolj častnih nalog sindikalnih organizacij kot šole socialističnega tekmovanja in vzgajanja delavskega razreda. Sindikalni voditelji in aktivisti se morajo zavedati, da so vse naše dosedanje zmage pri izpolnjevanju petletnega plana uspeh globoke politične zavednosti delavskega razreda in da je politična zavest naših delovnih ljudi poglavitna sila in vir naših prihodnjih zmag v borbi za zgraditev socializma. Zato je treba čimbolj razvijati idejno politično delo, prirejati čim več predavanj v naših kolektivih, ustanavljati čim več bralnih skupin in marksističnih krožkov, razviti čim živahnejše kulturno življenje in organizirati kulturno razvedrilo naših delovnih ljudi ter zajeti a političnim in kulturnim delom vse delovne ljudi v tovarnah in drugih delovnih toriščih in ustanovah. To je danes naloga predvsem kulturnih aktivistov in vseh sindikalnih organizacij naše države. Pred nami je še mesec dni do konca prvega polletja tretjega planskega leta. Sindikalne organizacije so dolžne mobilizirati vse delovne kolektive za zmagovito izpolnitev in prekoračenje plana prvega polletja. V Sloveniji so pa vsi pogoji, da plan prvega polletja v celoti ne le izpolnimo, temveč tudi presežemo. Ko še enkrat pozdravljam vaš kongres, vas pozivam, da mobilizirate vse sile za zmagovito izpolnjevanje in preseganje prvega polletnega plana tretjega planskega leta, ker bo to obenem najodločnejši odgovor našim »kritikom« na vse njihove laži in klevete. Naj živi II. kongres ZS Slovenije! Naj živi naš herojski Centralni komite na čelu z našim voditeljem in učiteljem tovarišem Titom 1 Na kongresu je govoril elan Politbiroja CK KP Slovenije Vlado Krivic Govornik, ki je pozdravil kongres v imenu Centralnega komiteja KPS, 10 OF Slovenije in vlade LR Slovenije, je med drugim dejal: »Pričujoči kongres je sklican v času odločilne borbe za izpolnitev našega plana v prvem polletju in je zato brez dvoma izrednega pomena za nadaljnje še uspešnejše delo naše sindikalne organizacije. Naloga kongresa je kritično analizirati vzroke in okolnoeti, ki so dali takšne rezultate ali slabosti ter da sklene ustrezajoče ukrepe. Vloga naših sindikatov v dobi obnove je neprecenljiva pri pospeševanju prostovoljnega dela in socialističnega tekmovanja, pri razvijanju novega socialističnega odnosa do dela in vseljudskega imetja Brez najbolj aktivnega sodelovanja sindikatov si sploh ne moremo misliti ogromnih uspehov in hitrosti pri obnovi naše domovine. Naši sindikati so dosegli takšne uspehe zaradi nenehne pomoči in pravilne politike naše Partije, ki je po navodilih CK KPJ in tovariša Tita razvijala v sindikalnih organizacijah naiglobljo demokratičnost in se nenehno borila proti ostankom stare socialdemokratske sindikalne birokracije. Delo v sindikatu je bilo predvsem v tem, da so podpirali izpolnjevanje planskih nalog, razvijali in popularizirali socialistično tekmovanje, sve-no- vatorje itd. Nič manj važna naloga je bila stalna skrb sindikatov za preskrbo, prehrano, delovne pogoje, higiensko tehnič no zaščito, primerno nagrajevanje, za dopuste, zdravstveno zaščito delavcev itd Tretja naloga, ki so jo naši sindikati uspešno zmagovali, ie bilo kultumopro-svetno delo in ideološko politična vzgoja, brez katere bi omenjeni uspehi ne imeli trajne vrednosti. Četrta prav tako pomembna naloga je bila dvig velikega števila novih delavskih kadrov Ta doslei najboljša in »najhitrejša šola upravljanja in šola komunizma« je dala naši mladi ljudski državi mnogo kadrov. Zato je razumljivo, da sta bila delavski razred in njegova sindikalna organizacija glavni steber naše nove ljudske oblasti in Osvobodilne fronte pri graditvi socializma v naši deželi, prav tako, kakor je med narodnoosvobodilno vojno bil v razrednih borbah prekaljeni delavski kader jedro naših vojnih štabov Po vsem tem ni slučajno, da je naš delavski razred, ki se je šolal v težkih razrednih borbah v stari Jugoslaviji in med okupacijo, odgovoril tako odločno in jasno, ko so nastopili znani obrekovalci in hinavski »prijatelji« graditve socializma pri nas s svojo nesramno in bedno gonjo proti njemu in njenemu vodstvu Tekmo valni p »let je tedaj zajel ves delavski razred, ki se je dobro zavedal, da je no va "Jugoslavija njegova socialistična do movina, ki si jo je sam priboril s krvjo in trpljenjem Le tako je mogoče pojasniti, da naša dežela tako naglo gradi so cializem, čeprav jo pri tem miroljubnem delu ovirajo z vsemi mogočimi sredstvi tako od zahoda kakor od vzhoda Vse okolnoeti, v katerih gradimo socializem v naši državi, dajejo našim uspehom še prav posebno ceno. Naš primer jasno dokazuje vsemu svetu, da je mogoče v sedanjem mednarodnem položaju, ko se imperializem opoteka, zlasti zaradi udarcev v pretekli svetovni vojni in ko preje ma udarce kolonialnih narodov Azije, graditi socializem tudi v majhni državi v izjemno težavnih razmerah. Naš delavski razred in vse naše delovno ljudstvo se zavedata, da se borita ne le zase, temveč tudi za nadaljnji razmah socializma v svetu, za prave socialistične odnose v socialističnih državah. Naš delavski razred zato z gnusom zavrača vsako popuščanje udarništvo, organizirali proizvodna po tovanja, podpirali racionalizatorje in glede na gonjo Informbiroja, ker se zaveda in čuti, da bi takšno ravnanje moglo samo škodovati in zavleči pravilno rešitev tega vprašanja. Naši sindikati so nudili najsvetlejše zglede, kako se gradi in utrjuje internacional izem, ko so se odzvali množično iniciativi državnega vodstva z denarno pomočjo Albaniji, grškim partizanom, francoskim rudarjem itd Prav tako so naši sindikati vselej dosledno stali v borbi proti mednarodnim vojnim hujskačem z® svetovni mir. Znotraj države pa se je delo sindikatov kazalo zlasti v utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov proti ozkim separatističnim nazorom, pri utrjevanju zveze med delavci, delovnimi kmeti in ljudsko inteligenco ter delovnim ljudstvom v okviru OF, Razen uspehov pa je treba ugotoviti tudi nekatere pomanjkljivosti. Naši sindikati niso storili dovolj, da bi sodelovali pri naporih za izboljšanje preskrbe, kaf kaže na primer slaba skrb za razvoj tovarniških ekonomij, ki jih pogosto obde lujeio s plkčanimi delovnimi močmi, dalje glede industrijskih magazinov, za prioritetno preskrbo itd Nadaljnja slabost, ki ovira pritegovanje novih delovnih moči, in hitreiši razvoj delavskih kadrov v strokovnem. kulturnem in političnem pogle* du, se kaže zlasti pri graditvi novih stanovanj. Sindikati so v tem pogledu storili odločno premalo tako glede pobude z® stanovanjske provizoriie, mobilizacijo lokalnih virov materiala, prostovoljnih delovnih moči itd.« Govornik se je dotaknil še nekaterih pomembnih vprašanj, ki iim sindikalne organizacije niso posvečale dovoli pozornosti Naglasil je tudi. da je treba bdi kakor doslej aktivizirati člane sindik®' tov, ki stanujejo na vasi, da sodelujejo pd ustanavljanju obdelovalnih zadrug in utf' ! e vanju zadružnih ekonomij ter starejših zadrug, pomagajo pa naj tudi- bolj pfj kulturnoprosvetnem delu na vasi, zlasti zadružnih domovih Naše sindikalne organizacije bodo morale v prihodnje posvečati tudi mnogo več brige ljudski iti' spekciji GOVOR ZASTOPNIKA JA GENERALMAJORJA PETRA ŠTANTETA »V imenu borcev, podoficirjev oficirjev Jugoslovanske armade, pozdr®y-ljam vaš kongres in vam želim srečno uspešno delo. Treba je, da napnete vS® sile za izpolnitev petletnega plana, za k®-je delavski razred že doslej pokazal pra' vilno razumevanje v politiki in liniji Oa' še Partije, posebno v tem razdobju, si mora sam, brez pomoči demokratični11 držav ustvarjati socializem«. Tovariš Štante je med drugim poud® ril tudi veliko vlogo, ki jo je imela o** armada v borbi in po osvoboditvi. »N* ša* armada, je dejal, v tej borbi ni sati1 braniteljica, ampak tudi aktivni P°m^a nik v izgradnji socializma. Naša ®rrna° predstavlja danes organizacijo, oboro-'0 no, kakor z orožjem tako z marksisti«1 j teorijo in predstavlja šolo za naš ml® kader. . a V naši vojski se vsako leto izobrazi tisoče mladih borcev, ki prihajajo k n nepismeni, vsako leto izobražujemo dajemo našemu gospodarstvu na tis kvalificiranih delavcev, šoferjev, kiju ničarjev in drugih obrtnikov. Ob koncu je generalmajor I eter te poudaril: Bodite prepričam, u «j tudi v bodoče naša vojska svoje m vedno uporabljala ne le na branik n bode in neodvisnosti, temveč " . ne- aktivno sodelovala pri izgradnji sociai ma v naši državi.« Predsednik Danko Rudolf je poročal o delo 00 ZS Slovenije od I. do II. kongresa Tovariši in tovarišice delegati 1 Naš II. kongres, na katerem podajamo obračun dela sindikalnih organi-zacij Slovenije med I. in II. kongresom, se vrši v tretjem odločilnem letu Prve Titove petletke, v teku najostrej-se borbe za izvrševanje plana, ki je osnovni člen izgradnje socializma v naši državi. Socializem gradimo v situaciji, ko se imperialistične sile v svetu, na čelu z ZDA, z vsemi silami borijo proti nastopajoči gospodarski krizi, ki grozi kapitalističnemu svetu. Zato se zaostru-leio nasprotja v kapitalističnih držaji vse večja brezposelnost in pa $ak dan očitnejše fašistične metode, Socializem pa gradimo pod posebnimi pogoji. Ne samo, da nam pri tem nihče ne pomaga, temveč nam vsi tisti, ki bi bili dolžni, da nam dajejo vsaj moralno pomoč, na vse mogoče načine, z najpodlejšimi in najbolj kontrarevolucionarnimi sredstvi poskušajo izgradnjo socializma celo preprečevati. Čeprav je naša država vedno želela najtesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in državami ljudskih demokracij v socialistični izgradnji, takega sodelovanja po krivdi omenjenih držav ni bilo in je Jugoslavija prisiljena graditi socializem popolnoma brez vsake pomoči, naslanjajoč se pri tem izključno na svoje lastne sile. Mobilizacijo vseh svojih moči, da- Predsednik GO ZSS Rudolf Janko govori na II. kongresu ZS Slovenije slu'e-jih kapitalistični vlastodržci post v v borbi proti svojemu Ijud- r„jU’ povečujejo odpor delavskega raz-n: a proti kapitalističnim izkorišča-v;. n,i ki se izraža v neštevilnih, krva-(jr3a štrajkih v vseh kapitalističnih Lojnohujskaška in intervencionistič-'a vPolitika pa ni naletela samo na ™°can odpor delavskega razreda v ka-Pitalističmh-državah. Borba podjarmljenih kolonialnih in odvisnih narodov za svobodo in neodvisnost se čedalje bolj širi in zmagovito napreduje. Herojska epopeja kitajskega ljudstva in brugih razbija vse mračne naklepe im-eT»atističnih zasužnjcvalcev. knln° razbijanja Svetovne sindi- vWi .federacije se kljub izdajalski sorini;^Hy*erialističnih hlapcev desno-nnst; ; tlcne8a kova drobijo na enot-svetL1” s°bdarnosti progresivnih sil v ovnem delavskem gibanju. vniJ ig0cne manifestacije miru in proti nih °i UjSka®kim načrtom imperialistič-v n kolonizatorjev kažejo odločnost *eSa naprednega človeštva, da se upre sakemu poizkusu agresije in pod-Jarmljenja. To nam dokazuje, kako L’ zaradi budnosti naprednega de-borh- ga 8*banja in aktivnosti v tej rast ■ Protiimperialistične sile stalno j|Jo in se krepijo. viti Bi zal°st moramo istočasno ugoto-pr0tjdat sovražna kampanja, ki se vodi zve> Jugoslaviji s strani Sovjetske slaue in držav ljudskih demokracij, pej-j .pnotno fronto v borbi proti im-sjj| a .^ttu, ker se z vsemi temi neza-gih«n,-mi in klevetniškimi, delavskemu orjgbjn tujimi metodami vnaša dez-lavci aci.l° in zmedo v mednarodno de- S? gibanje. Zave t *em nas pa navdaja ponosna 'len da Je naš delavski razred, sle-vSe Pravilni politiki naše Partije v hi svojem dosedanjem delu, vedno jSe‘eJ dokazoval dosledni proletar-bQti 'Piernacionalizem in da bo tudi v Pr}°Ce>.kot je bil doslej, važen faktor soljjj rievanju mednarodne razredne ja ^rn°sti ter aktiven pobornik miru izkus^bhracije v borbi proti vsem po-nia. rJ1.1 imperialističnega zasužnjevalo^ U(I te poti, po kateri ga dosledno vrnj..naša Partija, nas ne morejo od-nio»„v.ne napadi ne klevete, niti vsi SOci Pritiski. janje največjih naporov za našo socialistično izgradnjo, kar so delovni ljudje Jugoslavije tudi smatrali kot svojo internacionalno dolžnost, saj niso mogli čakati, da jim bo kdo kaj prinesel na zlatem krožniku, pa danes imenujejo izdajo socializma in prehajanje v imperialistični tabor. Zato so danes po skoraj enoletni bilanci najbolj žalostnega razdobja v zgodovini delavskega gibanja, ki se je pričelo po . objavi famozne resolucije Informbiroja, rezultati, s katerimi naš delavski razred stopa pred svoje ljudstvo in pred svojo Partijo, še toliko pomembnejši. To so rezultati delavskega razreda v svobodni ljudski državi, ki ga je vodila taka Partija, da je lahko napisala v svoj program: »Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije je delovno ljudstvo Jugoslavije izbojevalo v narodnoosvobodilni borbi z orožjem v roki odločilno zmago nad fašističnimi osvajalci, strmoglavilo oblast kapitalistov, ki so ga sramotno izdali tujini _ osvajalcem, ustanovilo svojo socialistično domovino — Federativno republiko Jugoslavijo ter se lotilo graditve socializma. Revolucionarna, demokratična in socialistična preobrazba, ki je bila izvršena med narodnoosvobodilno borbo m v povojnem obdobju v Jugoslaviji, je sestavni del tistega revolucionarnega svetovno zgodovinskega dogajanja, ki ga je sprožila Velika oktobrska socialistična revolucija. V njej se izraža splošna zakonitost razvoja sodobne družbe, ki jo označuje revolucionarna zamenjava kapitalističnega družbenega reda z novim, socialističnim družbenim redom.« Ta globoka zgodovinska resnica, ki je zapisana v uvodnih besedah programa^ KPJ, je rezultat dolgotrajne borbe naše Partije na dveh frontah: proti kapitalističnim, izkoriščevalskim in pro-tiljudskim režimom bivše Jugoslavije na eni strani, ter proti frakcionaškim, oportunističnim in izdajalskim elementom ter vsem ostalim kapitalističnim agenturam v sami Partiji na drugi strani. Ta borba, ki jo je izvršil tovariš Tito, je privedla našo Partijo do bolj- Poročilo verifikacijske komisije 1943. — 88 delegatov, od leta 1944. — 148 delegatov in od leta 1945. — 11 delegatov, skupaj torej 335 delegatov. Funkcije v ljudski oblasti od krajevnega ljudskega odbora do zveznega poslati Cia ima 77 delegatov. Članov raznih zadrug je 318 delegatov. Med delegati je bilo tudi 25 odlikovancev dela, 76 odlikovancev iz narodnoosvobodilne vojne, 18 nosilcev partizanske spomenice leta 1941,, 23 racionaliza-torjev in novaitorjev in 118 udarnikov. Od navedenih delegatov je bilo 531 delavcev in nameščencev, 149 bivših malih kmetov in 28 obrtnikov. Od izvoljenih 708 delegatov jih je na kongresu prisostvovalo 612, manjkalo jih je 96. Navzočih je bilo torej 86,8% od izvoljenih delegatov, ki predstavljajo 230 tisoč 625 članov Zveze sindikatov Slovenije ali 88% vsega članstva, Opravičilo 'hactjska komisija je sporočila 2ae?u naslednje ugotovitve: n kongres ZSS je bilo na osnovi s'a, storilnost na posameznika se je dvignila za 6,5 %, proizvodni stroški so bili znižani: v lesni stroki za 12 %, živilski za 11 %, v gradbeni za 10 %>, v usnjarski stroki za 9 %, v tekstilni za 8 % in v kovinski za 6 %>. ’ tem času je bilo 3248 proizvodnih Posvetovanj, pohvaljenih in nagrajenih pa 525? delavcev. , V mesecu decembru je Glavni odbor ®*opno z republiškimi odbori posamez-0lh zvez in gospodarskimi direkcijami °rganiziral v 68 podjetjih široko akcijo z® čimboljšo izpolnitev plana. Ekipe, ki so bile na terenu, so mnogo pripomogle, da se je v večini teh podjetij, .1 so bila s planom v zaostanku, plan spolnil pa tudi presegel, letni plan republiške industrije v LRS pa je bil izpolnjen 100,6 odstotno. Rezultati tekmovalnega elana in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi so v letu 194? dali 6972 udarnikov, novatorjev in racionaliza- V tem času se je v naših podjetjih, .udnikih in na gradnjah pričelo uvajale brigadnega sistema dela. Prve s *8ade, posebno v tekstilni stroki, so _ le s težavo uveljavile. Naletele so j? odpor nekaterih manj zavednih lju-*’ kakor tudi nekaterih mojstrov in JJ^ddelavcev. Tukaj pa je predvsem mladina pokazala največjo borbenost !? vztrajnost. S požrtvovalnostjo in ve-l,kim tekmovalnim elanom je premagala vse ovire, razbila je vse predsodke proti brigadi, mladinske brigade v tekstilnih in drugih tovarnah, kakor tudi mladinske številke v rudnikih, so Se pričele uveljavljati in so potem pomenile za seboj tudi ostale. Poleg uspehov sindikalnih organi-, v proizvodnji so do II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije imeli naši sindikati v okviru Osvobodilne fronte S^nje rezultate: 5,658.34? prosto-Jnih delovnih ur v vrednosti 66 mi-jonov 178,570 dinarjev ter 9,99?.50? 'onarjev prostovoljnih prispevkov v razUe namene, kot je socialni fond itd. , Naš delavski razred v tej gigantski /Jghi za gospodarsko izgradnjo svoje : Zave ne pozabi na obveznosti, ki jih Vea do skupnosti delovnih ljudi v za-reaniakih državah in delavskega raz-(a a v kapitalističnih deželah, kjer se Se krvavo bori proti kapitalistič-izkoriščanju za svojo svobodo. Dn lak° so v decembru 1946, ko se je I,.. 'sej naši državi vršila akcija za pej °c albanskemu ljudstvu, ki je utr-fal ° °Sr°mno ' škodo zaradi katastro-d; ®e .Poplave, od skupne vsote 5,?92.928 s:a?zjev, ki je bila zbrana v LRS, samo dinar' ne orSan'zac*je zhrale 2,545.000 mi..^v1)ruai".ia 194? je odšlo na gradnjo skn, vske proge v Albaniji 55 sloven-■, a železničarjev, ki so tam skupno j,:, stulimi strokovnimi delavci iz uru-iii' ljudskih republik FLRJ in z jugo-ip ' unskimi mladinskimi brigadami po-Zar.8?li Albancem pri izgradnji njihove °'(ule države. orlK 0 je v začetku leta 1948 Centralni p0 °r JSJ na pobudo CK naše Partije pa,vul delovno ljudstvo vse Jugoslavije, škp Poskoči na pomoč herojskemu gr-škinv*1 ljudstvu, ki se s tako nadčlove-yraj'.Uapori bori proti neenakemu so-v si 'ku za svojo svobodo, se je tudi b0j °Veniji na poziv Republiškega od-katp Za pomoč grškemu ljudstvu, za Glav -Sa ustanovitev je dal iniciativo Alj®1 odbor, pričela široka akcija. Po 'J$ki odbori, ki so bili ustanovljeni 'iijseh okrajih in mestih, so na šte-SJ? zborovanjih, konferencah in kul-Uiapji. Prireditvah našim ljudem tol-za '* Pomen borbe grškega ljudstva cijai °bodo. V mnogoštevilnih _ resolu-z grš].?e izraža najgloblja solidarnost Proti 1,®1 partizani in ogorčeni protesti aUffln ®*Duarhofašističnemu terorju in Gj-.sk'a,!'eriški intervenciji v Grčiji, loča delovno ljudstvo naj samo odbori-0 vSv°ji usodi, saj je v tej svoji sobn* Ze dokazalo, da je za to spo- s tern|avski razred Slovenije je tudi letajJ* Primeri dokazal, da nimg. pro-■luzikii luternacionalizma samo na ®unio ’• eaiveč ga je dokazal z dejanji. So yn 'udikalne organizacije Slovenije starCp .oruče se grško ljudstvo in za Uionai-i,111! zene ter otroke, ki so pred tni .. j”°tasističnimi klavci in njihovi-l,egiii]fmoHrall^nlml<< Pokrovitelji po-dinaJ' v Jugoslavijo, zbrale 3,556.3?? °blekiV’ .kakor tudi večje količine p e’ obutve, živil, cigaret itd. ka ri°i;°ln.oma razumljivo je, da so ta-tela nlanja uaših delovnih ljudi nale-a odobravanje in zahvalo tistih, ki smo jim pomagali, in vsega ostalega demokratičnega sveta. Ob priliki obiska raznih sindikalnih delegacij iz drugih držav pri nas je prišlo to vidno do izraza. Tako so na primer zastopniki madžarskih sindikatov, še bolj pa albanski udarniki, ki so obiskali Slovenijo v juliju 194?, ob tej priliki dajali priznanja jugoslovanskim delavcem za pomoč, kakor tudi občudovanje revolucionarnega poleta naših delovnih množic v izgradnji socializma. Delegacija sindikatov Sovjetske zveze, ki je v tem času obiskala Slovenijo, je pri nas naletela na najprisrčnejši sprejem. V vseh krajih, kjer se je delegacija mudila, so naši delovni ljudje z neizmernimi simpatijami pozdravljali bratske predstavnike sovjetskih sindikatov. V njih so pozdravljali predstavnike velike dežele socializma, dežele, ki je rezultat prve proletarske revolucije na svetu, rezultat dolgotrajne borbe in naporov boljševiške partije, ki je bila našim narodom svetal vzor že pred vojno, še posebno pa med vojno in sedaj v izgradnji socializma. Ta bratski sprejem je dokazal, kako globoko sta pronikla v zavest naših delovnih ljudi občudovanje in ljubezen do sovjetskih narodov, rezultat dolgotrajne vzgoje naših delovnih ljudi, v katerih jih je vzgojila Komunistična partija in tovariš Tito. Brez dvoma so dali bratsko razpoloženje in gigantski napori naših delovnih ljudi pri izgradnji svoje države sovjetskim predstavnikom nepozabne vtise. Njihove izjave so bile polne priznanja našim narodom in naši Partiji, prav tako pa so se divili vsem našim naporom v izgradnji socializma. To je popolnoma razumljivo, saj so bili predstavniki delavskega razreda tiste države, ki je pod vodstvom Boljševiške partije, po Veliki Oktobrski revoluciji prvi v svetu, z največjimi napori in požrtvovalnostjo izgradil socialistično družbo. Lastne izkušnje iz izgradnje socializma v Sovjetski zvezi in pa naši napori, ki so jih spoznali po tovarnah, v delovnih kolektivih, uspehi naše graditve, ki so jih videli, jim tudi niso mogli povedati drugega kot to, da pri nas pod vodstvom naše Partije z velikimi uspehi in s hitrim tempom korakamo v socializem. Izjave občudovanja in priznavanja naših uspehov v graditvi socializma, ki so jih dali sovjetski pr ' tavniki potem, ko so od blizu videli našo resničnost, so bile izjave bratskih zaveznikov, ki se veselijo naših uspehov, ki so hvaležni Komunistični partiji Jugoslavije in tovarišu Titu, organizatorju in iniciatorju vseh teh zmag, kajti gospodarske zmage, ki vodijo Jugoslavijo s hitrim tempom v socializem, so tudi zmage vsega socialističnega tabora, so tudi zmage vsega demokratičnega gibanja v borbi proti imperializmu. Po vsem tem vidimo, kako se globoka ideja proletarskega internaciona-lizma, v kateri je naš delavski razred vzgajala naša Komunistična partija, nadale razvija in krepi z izgradnjo socializma v naši državi, in kako ta ideja dobiva vedno konkretnejše oblike in to v vseh akcijah mednarodne solidarnosti, kakor tudi v čedalje zavestnej-šem vlaganju naporov za izgradnjo nove, socialistične Jugoslavije. Z napredovanjem naše ekonomske graditve se nenehno dviga življenjski standard; naši delovni ljudje dobivajo vedno večji del narodnega dohodka kot plačilo za svoj trud in prispevek k skupnosti, kar je jasno izraženo tudi v vseh prispevkih, ki so jih dali v vseh navedenih akcijah — saj to dokazuje ogromen porast njihove kupne moči. Kljub vsem uspehom, ki so jih sindikalne organizacije v skrbi za materialne pogoje svojega članstva dosegle, je pa bilo še nešteto vsakodnevnih težav glede preskrbe, stanovanj itd. Prav gotovo pa so bile slabosti v preskrbovalnem aparatu ljudskih odborov^ in zaviralno delo posameznih sovražnih vrinjencev vzrok, da se že pri obstoječih možnostih ni položaj bolj izboljšal kot bi se lahko, če bi se dosledno izvajala politika naše vlade o prioritetni preskrbi itd., in so _ zaradi tega dostikrat delavcem namenjene količine blaga dobili tisti, ki do tega niso bili upravičeni. Sindikalne organizacije pa so v tem pogledu veliko premalo storile za svoje članstvo. Seveda pa bi bilo popolnoma nepravilno zapirati oči pred dejstvom, da so te težave organsko povezane z izgradnjo socializma povsod, dokaz o tem so nam na primer ogromne.težave, ki so jih morali z nadčloveškimi napori premagovati sovjetski ljudje v izgradnji socializma, saj. prehodno etapo od kapitalizma k socializmu karakte-rizira ogromen porast potreb delovnih ljudi, ki narastejo z njihovo kupno močjo in ki v kapitalizmu nikdar ne morejo biti zadovoljene. Popolnoma razumljivo pa je, da te težave v izgradnji socializma izkorišča razredni sovražnik v svoje umazane, kontrarevolucionarne namene. Reakcija, ostanki izkoriščevalskih razredov, razredni sovražniki vseh barv, tudi pri nas v izgradnji socializma nastopajo na vse mogoče načine. P°javljaj0 se demagoške parole, ki izkoriščajo težave v prehrani in drugem, proti udarniškemu delu in tekmovanju, proti uvajanju norm, proti uvedbi brigadnega sistema dela itd., vsi pa krivijo ljudsko oblast, da je zaradi svoje avanturistične politike kriva vseh teh težav itd. itd. Imeli smo nekaj primerov, ko so taki in podobni ljudje izvršili večje tatvine, delali anarhijo, s čimer so hoteli ustvarjati nerazpolo-ženje in vtis neuspešnosti v izvrševanju plana. Protiljudska duhovščina predstavlja zatočišče in pribežališče vseh teh grešnikov, pa tudi jehovcev* s čimer se je dejansko razkrinkala kot odkrit sovražnik delovnega ljudstva, ki v borbi proti socialistični izgradnji pozabi na vse »principe«. Protiljudska duhovščina se z vsem svojim delovanjem., proti prostovoljnemu delu, proti mladinskim akcijam, z vsemi parolami o moralnem kvaru na teh akcijah in z neštetimi primeri dejanskega nemoralnega življenja v lastnih vrstah, pokaže edino še kot v vseh moralnih in človeških pogledih gnila ekspozitura vatikanske imperialistične vohunske centrale. Procesi proti Nagodetu in Snoju ter ostalim v letu 194? in proti Bitenčevi ter Dihlovi skupini v začetku leta 1948 so poostrili budnost naših delovnih ljudi, ker so pokazali, kako rafiniranih metod se razredni sovražniki poslužujejo v borbi proti ljudstvu. Ti procesi so pokazali, da se protiljudski politiki iz bivše Jugoslavije, ki so izgubili vsako politično platformo za svoje delo, vojni zločinci vseh barv, kakor. tudi socialdemokratski, klerikalni,, nacionalistični in drugi ostanki kapitalistične agenture ter vsi oportunisti, strahopet-neži in dezerterji, iz delavskega gibanja, znajdejo na istih pozicijah, to je sabotiranje izgradnje socialistične družbe, ter borbe proti vsem naporom in požrtvovanju delovnega ljudstva, ki si z lastnimi silami v svoji novi državi gradi boljšo , in srečnejšo bodočnost. Ponovno se je pokazalo, da razredni sovražnik lahko uspeva samo tam, kjer naše najširše delovne množice nimajo dovoljne budnosti proti njegovemu rovarjenju, da pa nasprotno razredni sovražnik v svojih zločinskih namerah nikakot ni mogel uspeti tam, kjer je bil čut budnosti dovolj razvit in so zaradi tega naši delovni ljudje poizkuse razrednega sovražnika preprečili in tako pomagali organom ljudske oblasti, da jih izločijo iz naše delovne skupnosti. Našim delovnim ljudem je postajalo vsak dan bolj jasno, da izgradnja socializma ni samo mobilizacija vseli konstruktivnih sil v veličastni graditvi države, temveč je neizprosna in trda vsakodnevna razredna borba do dokončne likvidacije vseh kapitalističnih ostankov in druge dediščine kapitalizma. * Sindikalne organizacije se v borbi za plan, v procesu razvoja industrializacije in elektrifikacije naše države, politično pa tudi številčno krepijo in rastejo, saj znaša porast od konca 1946. leta, ko je bilo v Sloveniji 1702 podružnici s 156.145 člani, na 1806 podružnic z 213.195 člani konec leta 1947. K politični in organizacijski utrditvi naših sindikatov so veliko pripomogli tudi plenumi, posveti in konference, ki so se v tem razdobju večkrat vršile in na katerih je sindikalna organizacija na podlagi ugotovitev in sklepov našega partijskega in državnega vodstva usmerjala svoje nadaljnje delo v dobrobit skupnih naporov izgradnje socializma v naši državi. Tako se je 25. in 26. januarja 1947 v Ljubljani vršil zbor udarnikov, ki ga je organiziral Glavni odbor in ki se ga je udeležilo preko 500 udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev iz vse Slovenije. Na tem zboru je bilo sprejetih več važnih sklepov, ki predstavljajo uspešen pripomoček v celotnem nadaljnjem delu naših sindikatov. V sklepih zbora udarnikov se predvsem poudarja njihova pripravljenost za vlaganje maksimalnih naporov svojih sil in znanja, v izvrševanju velikih planskih nalog, ki se prednje postavljajo. V tem bodo svoje dosedanje izkušnje prenašali na vse ostale, dvigali strokovne kadre in se borili, da bo vsak pripadnik delavskega razreda dosegel pravilen odnos do dela in da bo uclar-ništvo postalo vsesplošen množičen pojav. Posvečali bodo več pažnje delovanju sindikalnih podružnic po sklepih IV. plenuma za razvoj tekmovanja, za dvig produkcije, boljše izrabe surovin, znižanje stroškov proizvodnje itd., kakor tudi, da se bodo borili proti vsakemu birokratizmu, mlačnemu delu in površnosti v sindikalnih odborih in organih ljudske oblasti, poostrili bodo borbo proti vsem tujim elementom, ki jih je treba razkrinkavati in odstranjevati iz vseh organizacij in organov ljudske oblasti, ker tam predstavljajo navečjo oviro za boljše in uspešnejše delovanje. Na koncu enodpšno izjavljajo, da bodo še naprej imfeli v svojem delu perspektivo v smernicah in liniji, ki jo daje Centralni komite Komunistične partije in Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Oborožitev z revolucionarno teorijo marksizma-leninizma delavskemu razredu omogoča, da bo premagal vse težave, ki stojijo pred njim, ne strašeč se nobenih naporov, z zavestjo, da pot industrializacije in elektrifikacije vodi v socializem. Desetletnico Komunistične partije Slovenije in Prvi maj 1947 so vsi naši delovni kolektivi proslavili v znamenju borbe za dvig produkcije, za elektrifikacijo in industrializacijo države, za razredno solidarnost delavskega gibanja vsega sveta, za socialistično Jugoslavijo pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita.. Neštete resolucije, ki so jih delovni kolektivi pošiljali, izražajo visoko politično zavest, patriotizem in ljubezen do nove Titove Jugoslavije in visoko internacionalistično zavest našega delovnega ljudstva. Izmed množice teh resolucij naj to pokaže samo primer z Jesenic, ki se glasi: »Delovni ljudje z Jesenic in Javornika se zavedamo ogromne pridobitve, ko praznujemo 1. maj — praznik delovnega ljudstva vseh narodov sveta — svobodni v svoji ljudski državi. Občutimo veličino našega praznika, simbola enotnosti delovnega ljudstva v borbi za obstoj in srečno življenje človeka. Na dan našega praznika obljubljamo, da se bomo požrtvovalno trudili za uresničenje našega petletnega gospodarskega plana, ker vemo, da s tem ustvarjamo srečnejšo bodočnost. Pokazali bomo še ne-osvobojenemu delovnemu ljudstvu drugih držav pravilno pot, s katero nadaljujemo junaške tradicije narodnoosvobodilne borbe in ustvarjamo novo srečno življenje za vse delovne ljudi. Pod vodstvom organizatorja naših veličastnih zmag tovariša Tita in Komunistične partije, trdno sklenjeni v Ljudski fronti in Enotnih sindikatih ter povezani z vsemi naprednimi delovnimi mno-živami sveta, bomo našo prvo petletko izvedli in presegli! Proletarci vseh dežel, združite se!« Po zasedanju ljudske skupščine LRS, ki je 5. julija 194? sprejela Zakon o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije, se je 12. in 13. julija 1947 vršil II. plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije. II. plenum, ki je obravnaval naloge sindikalnih organizacij v proizvodnji, v zvezi z izvrševanjem gospodarskih postavk petletnega plana, v preskrbi in ostalih sektorjih sindikalnega dela, je v svojih sklepih poudaril predvsem naslednje osnovne stvari: Borba za plan postavlja pred delavce in nameščence, organizirane v Enotnih sindikatih Slovenije, odgovorne, toda častne naloge, izvršitev katerih pomeni korak naprej k utrjevanju bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov, krepitev naše domovine, utrditev njene neodvisnosti in ustvaritev istočasno boljših in lepših živ-ljenskih pogojev delovnih ljudi pri nas. Pred sindikate proizvodnih panog se postavlja naloga, da s tekmovanjem povečajo proizvodnjo in dajo dovoljno število proizvodov našemu gospodarstvu. Prosvetni delavci imajo mnogo večjo nalogo kot kdaj koli doslej: izučiti in dati domovini s pomočjo stalnega študija in pravilne vzgoje novih kadrov vseh poklicev, ki jih bo domovina potrebovala pri uresničevanju plana. Državno administrativno osebje mora hitreje in ekspeditivneje reševati svoje naloge, ki jih vsak dan sprejema. Odpraviti mora birokracijo, nepravilen odnos do delovnih množic mesta in vasi. S pomočjo ideološko-vzgojnega dela marksističnih krožkov, političnih in poljudno-znanstvenih predavanj je treba zagotoviti neprestano vzgojo delavstva ter vse sindikalne organizacije seznanjati s pomenom našega petletnega plana, ki predstavlja politični in prevzgojni vseljudski borbeni napor naših narodov za zgraditev socialističnega družbenega reda. Sindikalne organizacije morajo svoje člane seznanjati s konkretnimi nalogami in jim dajati v tem potrebno perspektivo ter dvigati zavest in predanost v ustvarjalni borbi. Izboljšati je treba z novimi kadri naše sindikalne forume, dvigati in vzgajati nove kadre, boriti se proti pojavom brezvestnega zamenjavanja funkcionarjev, povečati pažnjo vključevanju učencev v gospodarstvo in delu z mladino, posvečati večjo skrb vprašanju žena, ustanavljati otroške jasli, domove igre in dela. Plenum je dal s svojih sklepih podrobna navodila o izboljšanju socialističnega tekmovanja in udarništva, prav tako v vprašanju norm in plač ter izboljšanju delovnih pogojev. Posebno pozornost posvečajo sklepi vprašanju delovne discipline in v zvezi s tem večje politične vzgoje z novodo-šlimi delavci, ki prihajajo s podeželja. Dalje sklepi obravnavajo vprašanje preskrbe, stanovanj in sklada vodstev, kjer se morajo sindikalne organizacije bolj zainteresirati ter pokazati večjo aktivnost pri reševanju teh vprašanj. Sklepi II. plenuma GO ESS teme- . ljijo na že doseženih uspehih sindikalne organizacije Slovenije v socialističnem odnosu do dela, udarništvu, nova-torstvu itd., ter močni politični zavesti naših delovnih ljudi, analiza napak in pridobljene izkušnje pa za nadaljnje izboljšanje dela in organizacijsko krepitev sindikatov. 9. in 10. novembra 194? se je vršil v luči sklepov II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije V. plenum CO ESJ. Na tem plenumu se je predvsem postavila kot najvažnejša naloga sindikalnih organizacij, da na podlagi pridobljenih izkušenj, ki jih imajo v izvrševanju planskega gospodarstva, čim-prej odpravijo nedostatke in slabosti na področju gospodarske dejavnosti, za čim uspešnejšo borbo za izvršitev prvega leta petletnega plana. V. plenum je sprejel sklepe II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in je postavil vsem organizacijam Enotnih sindikatov nalogo, da z vsemi silami delajo na krepitvi osnovnih organizacij in enotnosti v vrstah Ljudske fronte, predvsem z aktivnostjo vseh članov sindikata v osnovnih frontnih organizacijah, da krepijo bratstvo in enotnost naših narodov, zvezo delavcev in kmetov, da v najtesnejšem sodelovanju s frontno organizacijo delajo na krepitvi politične zavesti delavskega razreda v borbi proti apolitičnosti in suhemu prakticizmu; da povečajo budnost proti ostankom reakcije, da z vsemi silami delajo na ustvaritvi programa Ljudske fronte, na utrjevanju pridobitev narodnoosvobodilne borbe in nadaljnji krepitvi moči in neodvisnosti naše domovine. V. plenum je imel velik pomen za nadaljnje delo sindikalnih organizacij, ker je nakazal vse slabosti in dal per- spektivo za njihovo odpravljanje ter izboljšanje nadaljnjega dela. Slabosti idejno-političnega in kul-turno-prosvetnega dela, ki jih je nakazal V. plenum, so bile prav tako značilne tudi za Slovenijo. Leto 194? karakterizira borba za pojmovanje kulturno-prosvetnega dela kot metode političnega dela z množicami. Na idejno-političnem področju se je ta odražala v težnji za razširitev idejno-političnega dela, ki pa kljub temu še ni postalo množično, kot je bilo predvsem kulturno-prosvetno, oziroma kulturno-umetniško delo. Ozkost sindikalnega aktiva se je kazala v tem, da so skoraj povsod zapirali študij v ozek krog posameznih grup, krožki sami pa so bili pogosto administrativno formirani. Širšim oblikam dela se ni posvečala dovoljna pozornost. Idejno-politično delo se je usmerjalo predvsem v množična predavanja in politične preglede, ponekod pa so zaradi napačnega pojmovanja tega dela pričeli ukinjati družbenopolitične krožke, namesto da bi prenesli težišče dela na širše oblike. Najpogostejša snov, ki se je študirala v družbeno-političnih krožkih v letu 1946 in 194?, je bila zgodovina VKP (b), pozneje pa tudi razvoj družbe in sklepi IV. plenuma. Po izidu Zakona o petletnem planu se je ta študiral skoraj na vseh študijskih krožkih-se-stankih, konec leta 194? pa naša druž-beno-ekonomska politika in politična problematika, ki so jo študirali iz referatov naših voditeljev v časopisu »Komunist«. Nekateri podatki o ideološko-poli-tičnem delu v letu 1947 nam kažejo, da so kljub slabostim bili doseženi precejšni uspehi. Družbeno-političnih predavanj je bilo 14.876, poljudno-znanstvenih 12.585, družbeno-političnih krožkov ob koncu leta 2216, bralnih grup pa 1032. Te številke nam dokazujejo, da je bil v pogledu omasovljenja idejno-političnega dela led prebit, kar se je pa tudi odražalo v uspešni izpolnitvi prvega leta petletke, razmahu udarniškega gibanja in socialističnega tekmovanja. V letu 1947 je sindikalno šolo pri Glavnem odboru obiskovalo 111 sindikalnih funkcionarjev in to v treh tečajih. V 3? večernih sindikalnih tečajih pri sindikalnih svetih pa je dobilo osnovno idejno-politično vzgojo okrog 530 sindikalnih aktivistov. 22. in 23. februarja 1948 je zasedal v Zagrebu VI. plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Najvažnejši je sklep o odpravljanju nedemokratičnih metod v sindikatih, za nadaljnje razvijanje demokratizma, tako pri volitvah kot v sindikalnem delu. Sprejet je sklep o uvedbi tajnega glasovanja pri volitvah vseh sindikalnih organov in obveznost, da mora vsak sindikalni organ svojemu članstvu dajati periodična poročila o svojem delu. Nadaljnji sklepi govorijo o odpravljanju birokratizma, ukinitev pisanja nepotrebnih okrožnic in aktov, namesto tega pa dajanje neposredne pomoči organizacijam na terenu in izboljšanje dela pri obiskih, redna vršitev sej, postavljanje jasnih sklepov kot tudi uvajanje stalne kontrole izvrševanja sklepov in direktiv. Važen je sklep, ki ureja odnose med Glavnimi odbori sindikatov za posamezne republike in med centralnimi upravami. Ukinjena so tajništva posameznih zvez v republikah, namesto tega pa se formirajo republiški odbori sindikalnih zvez s plenumom in izvršnim odborom. Nadaljnji sklepi govorijo o izboljšanju dela sindikalnih podružnic, organiziranju še neorganiziranih, izboljšanju evidence in propagande. Sklepi VI. plenuma so poleg ostalega imeli velik pomen prav zaradi nadaljnje demokratizacije sindikatov, občni zbori sindikalnih podružnic, ki so se izvršili po VI. plenumu, predstavljajo močnejšo aktivizacijo celokupnega sindikalnega članstva v graditvi socializma. Tajne volitve so zahtevale od sindikalnega aktiva večje politične aktivnosti, po drugi strani se je s tem v celoti zboljšal aktiv, organizacije pa so se številčno in politično okrepile. * Na izkušnjah in po uspešni izpolnitvi plana v letu 1947 se sindikalne organizacije takoj v začetku leta 1948 močno angažirajo v izvrševanju planskih nalog v drugem planskem letu. Pričela se je borba za znižanje proizvodnih stroškov, za zboljšanje kvalitete in za izpolnjevanje piana po asortimentih. Ob nacionalizaciji manjših industrijskih podjetij in zakonu o mreži maloprodaje (trgovine na drobno), s čimer je bil na tem področju privatni sektor praktično likvidiran, je to našlo velik odziv v sindikalnih organizacijah. V teh manjših podjetjih, ki so bila prej v rokah privatnikov, se močno poživi tekmovanje, produkcija pa neprimerno raste. Sindikalne organizacije pa nudijo vsestransko pomoč socialistični trgovini, ki se je po omenjenih ukrepih zelo razširila, in ji pomagajo pri premagovanju težav in usposabljanju za naloge, ki jih ima trgovina v planskem gospodarstvu, H* kongres Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je vršil od 26. do 28. aprila 1948, je dal točno analizo našega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Pokazal je tudi rezultate, ki so jih sindikalne organizacije dosegle __ v sklopu Osvobodilne fronte v. Političnem utrjevanju frontnih organizacij, v krepitvi ljudskih odborov kot organov ljudske oblasti in v nadaljnjem razvoju ter poglabljanju njihovega razrednega karakterja. Referat predsednika Glavnega odbora ZSS tov. Janka Rudolfa r Nadaljevanje s 5. strani. Priznanje delavskemu razredu Slovenije je dal tudi Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, ki je ob priliki Prvega maja 1948 odlikoval 73 najboljših udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev, doslednih borcev za socializem, z Redom in Medaljo dela. V širokem razmahu socialističnega tekmovanja so bile naše sindikalne organizacije, ko je bil objavljen sklep plenuma CK KP Jugoslavije o sklicanju V. kongresa KPJ. V. KONGRES KPJ, I. KONGRES ESJ, II. KONGRES KPS TRETJE ODLOČILNO LETO PRVE PETLETKE Vse delovno ljudstvo Jugoslavije je z velikanskim navdušenjem sprejelo sklep o sklicanju V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Naši delovni kolektivi so se v medsebojnih tekmovalnih napovedih kosali, kdo bo z večjimi delovnimi uspehi pričakal 21. julij, dan pričetka zgodovinskega V. kongresa KPJ. Tekmovalne obveznosti so naraščale iz dneva v dan. He-roizem in požrtvovalnost naših delovnih ljudi sta z vsakim dnem dobivala bolj množičen in bolj revolucionaren razmah. Delavski razred Slovenije je z njij-večjo samozavestjo ogromnih uspehov, ki jih je dosegel pod vodstvom svoje Partije, povečeval svoje napore, jasnejša mu je postala perspektiva izgradnje socialistične bodočnosti in je upravičeno z zaupanjem v svojo Partijo pričakoval zgodovinskih sklepov V. kon-resa KPJ v zavesti, da bo to ogromen o rak naprej v herojski in zmagoviti epopeji na poti k dokončni zmagi, k zmagi socializma. III. plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, ki se je vršil v juniju 1948, je bil odraz te silne razgibanosti in borbenosti, odraz pripravljenosti našega delavskega razreda, da si pod vodstvom svoje Partije ,z lastnimi napori gradi močno, socialistično republiko Slovenijo, ramo ob rami z vsemi bratskimi narodi nove, Titove Jugoslavije, za dobrobit in srečo vseh delovnih ljudi Federativne Ljudske republike Jugoslavije. Delo in sklepi III. plenuma GO odražajo odločenost naših sindikalnih organizacij, da v neomajnem zaupanju v svojo avantgardo, Komunistično partijo in tovariša JI ita, mobilizirajo slehernega svojega člana v tej veličastni in težki borbi, v borbi za plan v našem drugem planskem letu. V sredi najintenzivnejših naporov, ki so jih naši delovni kolektivi dajali v tekmovanju na čast V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, je mednje treščila zloglasna in po svojih rezultatih tako žalostna resolucija In-lormbiroja. . . . ' , , ... Obtožbe, s katerimi je ta obtožila našo Partijo in naše vodstvo, nič manj in nič več kot izdajo socialističnega tabora, so bile tako strahotne in tako nepojmljive, da je naš delovni človek od začetka smatral, da gre tu brez dvoma za usodepolno pomoto, za^ napačne informacije itd. Skoraj nihče ni mogel verjeti, da bi bilo mogoče tako strahovito obtožiti našo Partijo, naše delovno ljudstvo in naše partijsko vodstvo in to prav s strani Sovjetske zveze, ko je vendarle bilo vsakomur jasno, da so narodi Jugoslavije v zadnji vojni z najbolj krvavimi žrtvami, največ pomagali prav Sovjetski zvezi, ki je nosila glavno težo osvobodilne borbe vsega človeštva proti fašističnim zavojevalcem. Vsi delovni ljudje nove Jugoslavije smo prav dobro vedeli, da so bili ogromni rezultati osvobodilne borbe, v kateri se je delovno ljudstvo osvobodilo tujih okupatorjev in domačih kapitalističnih izkoriščevalcev, v ustvarjanju nove ljudske armade in nove ljudske oblasti, ter ogromni rezultati v povojni izgradnji v mogočnem tempu borbe za socializem mogoči samo zaradi tega, ker se je naša Partija, dosledna principom marksizma-leniniz-ma, učila na izkušnjah delovnih množic Sovjetske zveze, v ljubezni do nje in predanosti stvari socializma mobilizirala naše delovne množice za herojske napore v izgradnji, ker je krepitev gospodarske, politične in obrambne moči nove Jugoslavije pomenila krepitev socialističnega tabora, ker je pomenila pomoč Sovjetski zvezi v borbi proti mednarodnemu imperializmu.^ Naši delovni kolektivi so enodušno izražali zaupanje Komunistični partiji in tovarišu Titu, odbijajoč srapotne obtožbe, ker nikakor niso mogli verjeti, da vse tisto, kar sami z lastnimi rokami gradijo, ni res. Prepričani, da so vmes nepravilne informacije, so postavljali zahteve, naj se podpisniki resolucije, tu, pri nas, na kraju samem prepričajo o tem, kako zgrešene.in krivične so vse obtožbe te nepojmljive resolucije. . 'm Popolnoma razumljivo je, da je vse to samo še podžgalo ustvarjalne napore naših delovnih ljudi, da se je zavest izgradnje socializma vsak dan močneje izražala v novih in novih delovnih uspehih. Akcija za vpis ljudskega posojila, ki je bila takrat v teku, se je prav zadnje dni po objavi resolucije podeseterila kot protest proti blatenju in klevetanju naše države. Rezultati, tejja so bili naslednji: 199.241 članov sindikata je vpisalo 191,542.250 dinarjev ljudskega posojila. Tekmovanje v čast V. kongresu je iz dneva v dan naraščalo, kot še ni bilo primere do takrat. Svoj višek je tekmovanje doseglo prav v času zasedanja kongresa. Doseglo je tak razmah in tako množičnost, da so dejansko celotni delovni kolektivi z največ-tim navdušenjem tekmovali. Lahko tr- dimo, da so samo največji zakrknjenci in nepopravljivi sovražniki naše nove socialistične domovine izostali od tekmovanja. Uspehi v proizvodnji v tovarnah, rudnikih, na gradbiščih, v dvigu produktivnosti dela, v disciplini tega tekmovanja so tako ogromni, da bi zahtevali cele knjige. Kdor je videl to navdušenje, s katerim so naši delovni ljudje, mladi in starj, moški in žene, delali na prostovoljnih delih, kako so z borbenimi pesmimi, z vzklikanjem Komunistični partiji in tovarišu Titu delali noč in dan, potem ne more ugotoviti drugega kot to, da se samo najbolj zakrknjeni sovražniki nove socialistične Jugoslavije morejo predrzniti tako daleč, da govorijo o policijskem terorju, o Rankovičevih janičarjih, ki gonijo ljudi na prisilno delo, in da se pri vsem tem od sramu ne pogreznejo v zemljo. * V. kongres Komunistične partije Jugoslavije je zgodovinski dogodek, ki ima ogromen pomen za vso našo nadaljnjo socialistično graditev. Tovariš Tito in njegovi dolgoletni sodelavci so dali na V. kongresu obračun dela, borbe in uspehov naše Partije. Analiza težke in revolucionarne poti, ki jo je prehodila naša Partija v borbi za oblast delovnega ljudstva in ki je bila kronana z zmagovito ljudsko revolucijo, nam je potrdila genialno in ustvarjalno uporabo teoretičnih principov marksizma-leninizma v naših konkretnih pogojih, ki jih je praksa kot glavni kriterij resnice v celoti potrdila. Tega je bilo sposobno samo revolucionarno, v dolgotrajnih borbah prekaljeno, stvari socialistične revolucije in mednarodnega delavskega gibanja zvesto ter s teorijo marksizma-leninizma podkovano partijsko vodstvo. Tako vodstvo je bilo vodstvo naše Partije, ki se je na čelu vseh delovnih množic, ne strašeč se žandarmerijskega in policijskega terorja predaprilske_ Jugoslavije, ne strašeč se vseh mučenj in zatiranj, kakor tudi brez strahu pred oboroženimi okupatorji in domačo izdajalsko buržoazijo borilo v prvih bojnih vrstah in od vsega početka pa do zmagovitega konca, tu, na kraju samem vodilo oboroženo borbo. To je bilo vodstvo, ki se po zmagi ni uspavalo na lavorikah, temveč je na čelu vseh delovnih množic po osvoboditvi krenilo po poti gospodarske izgradnje nove ljudske države, ki je, ne strašeč se nobenih, še tako velikih naporov, vodilo in vodi naše delovne ljudi v izgradnji boljšega, in srečnejšega življenja, v izgradnji socializma. Tako vodstvo je bilo in ostane Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije, na čelu katerega stoji herojski sin jugoslovanskih narodov — tovariš Tito. • Zavest, da nas naša Partija vodi v socializem, je dajala in še vedno daje moralne sile našim delovnim ljudem, da so, z nepopisnim elanom, sledeč jasnim smernicam, ki jih predstavljajo sklepi zgodovinskega V. kongresa, krenili v nove podvige, v nove borbe in k novim zmagam v naši socialistični graditvi. Z geslom »v izpolnjevanju sklepov V. kongresa KPJ se pripravljamo na Prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije«, so naši delovni kolektivi razvijali množično tekmovanje v čast I. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije — enotnih sindikalnih organizacij, razrednih organizacij delavskega razreda v novi, socialistični, Titovi Jugoslaviji. I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki se je vršil od 24. do. 27. oktobra 1948, je na podlagi dela in sklepov V. kongresa KPJ podrobno analiziral vse naloge, ki jih imajo sindikalne organizacije v borbi za graditev socialistične industrije, za dvig življenjske ravni svojih članov in za nadaljnjo politično in organizacijsko utrjevanje sindikatov, ki so jedro Ljudske fronte Jugoslavije ter kot organizacija vladajočega razreda glavna opora in nosilec nove ljudske oblasti. Sindikalne organizacije so I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije proslavile z novimi delovnimi zmagami, kot je na primer pričetek obratovanja doma zgrajene turbine in generatorja v hydrocentrali na Mariborskem otoku in drugod. Množično razvijajo tekmovanje na vseli sektorjih dela: v zboljšanju preskrbe, v graditvi objektov življenjskega standarda, v akcijah za sečnjo drv itd. Socialistično tekmovanje čedalje bolj postaja stalen sistem dela naših sindikalnih organizacij. Ogromni uspehi so rezultat močne politične aktivnosti, ki jo sindikalne organizacije neprestano razvijajo med svojim} članni, to so rezultati novega odnosa do dela; tekmovanje, udarni-štvo, racionalizatorstvo so že množičen pojav. To so uspehi delavskega razreda, ki ga vodi borbena in revolucionarna Partija, to so uspehi delavskega razreda, ki je na svojem I. kongresu samo formalno potrdil, da sprejema program Partije kot svoj program, dejansko pa je dokazoval že od vsega početka, da je smatral program Partije kot svoj program; to so uspehi delavskega razreda, ki je s tisočerimi nitmi povezan s svojo avantgardo, Komunistično partijo, s Partijo, ki je iz njega izrastla, kj je iniciator in organizator vseli njegovih zmag v borbi za socialistično družbo. II. kongres Komunistične paatije Slovenije, ki je neposredna voditeljica vsega delovnega ljudstva naše Ljudske republike in ki je pokazal ter analiziral posebne pogoje, pod katerimi se je borila in rastla Komunistična partija Slovenije in ki je dal tudi sin- dikalnim organizacijam Slovenije neposredne in konkretne naloge, je naš delavski razred spremljal še enotnejši ter s svojo Partijo še bolj povezan kot kdaj koli poprej. Rezultati tekmovalnih napovedi za vse kongrese so rezultati vztrajne borbe delavskega razreda, ki ima pred seboj jasne cilje in jasno perspektivo v izgradnji, socializma. Do začetka I. kongresa ESJ je povišani letni plan izpolnilo 15 delovnih kolektivov, do II. kongresa KPS pa 50 delovnih kolektivov; do praznika republike, 29. novembra 1948, je svoj letni plan izpolnilo nad 50°/o naših tovarn in podjetij,, letni plan pa je kljub ogromnim težavam in kljub ustavljenju dobav od strani držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze izpolnjen s 105.6%. V letu 1948 je.bilo proglašenih 10.761 udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev. To so uspehi delavskega razreda, ki pod vodstvom svoje Partije neomajno in brezkompromisno nadaljuje pričeto borbo, ki ga nobena^ stvar ne more več spraviti z ravnotežja in ki ga vse nadaljevanje napadov na našo Partijo, ves sistem zastraševanja, političnega in ekonomskega pritiska, vse še tako podle metode, katerih se poslužujejo države ljudske demokracije in Sovjetske zveze v borbi proti naši državi in našim narodom, ne morejo skreniti s poti, po kateri stopa odločno in neustrašno naprej k svojemu končnemu cilju. Leto 1949, odločilno in najvažnejše leto v izpolnjevanju prvega petletnega plana, so naše sindikalne organizacije začele z borbo za izpolnjevanje dnevnih planskih nalog, za znižanje proizvodnih stroškov, za skrajno šted.njo surovin in materiala, za zboljšanje kvalitete, proti vsakemu rnzsipništvu in uničevanju ljudske imovine, za. dvig življenjskega standarda, za zboljšanje preskrbe ter vseh ostalih delovnih in življenjskih pogojev našega delavca in nameščenca. Tovariši Tito, Kardelj. Kidrič, Ne-škovič in ostali So v svojih, ekspozejih na IV. izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ dali jasno analizo gospodarskega in političnega stanja naše države. Pokazali so na vse težave, ki jih moramo v letošnjem leta^ premagati, posebno še zaradi nezaslišane politike gospodarske diskriminacije s strani držav Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Rezultati, ki smo jih kljub zlonamernemu oviranja našega gospodarstva s strani teh držav, ^v izvrševanju plana dosegli, so zato še toliko bolj pomembni. Ti rezultati nam istočasno dajejo Sivetlo perspektivo za bodočnost. Z odpravljanjem slabosti, ki jih je še precej, hi bili ti rezultati lahko še veliko večji. Ob vsestranski aktivizaciji vseh sil, odpravljanja slabosti in mobilizaciji vseh teh ogromnih rezerv v materialu in delovni šili. ki jih v našj državi imamo, pa imamo močno garancijo ne samo za izpolnitev, temveč tudi za uspešno prekoračenje vseh postavljenih nalog v proizvodnji. Akcija za socialistično rekonstrukcijo kmetijstva, za razvoj kmeti jsko-obdelovalnih zadrug, ki je intenzivnejše pričela 1. 1947, se v 1. 1948 uspešno nadaljuje in je dobila poseben izraz v gradnji zadružnih domov v velikem obsegu. Tudi sindikalne organizacije, ki jih že vseskozi po osvoboditvi vodi zavest potrebe najtesnejšega zavezništva z delovnimi kmeti, ob tej priliki še povečajo svojo pomoč vasi v krepitvi zadružništva, dajejo pomoč pri socialistični rekonstrukciji našega poljedelstva. Tako so sindikalne organizacije v letu 1948 dale pri gradnji zadružnih domov preko 400.000 prostovoljnih delovnih ur, katerih vrednost opravljenega dela je bila zaradi sodelovan ja predvsem strokovnih delavcev, ca. šest milijonov dinarjev. Ta pomoč, ki se je stopnjevala po V kongresu KPS, se v letu 1949, posebno po II. plenarnem zasedanju CK KPJ, razvija v stalno jn sistematično pomoč naših delovnih kolektivov kmeti jsko-obdelovalnim zadrugam. Tu gre za organizirano pomoč, ki ima ooleg namena s prostovoljnim delom pomagati pri popravljanju strojev.in gradnjah, prvenstveno za svoj cilj mladim kmeti jsko-obdelovalnim zadrugam pomagati z izkušnjami, ki jih imajo sindikalne organizacije v brigadnein sistemu dela, uvajanju norm, socialističnega principa delitve pridelka itd., skratka, da vse pozitivne izkušnje socialističnega odnosa do. dela in njegove organizacije ter socialističnega principa nagrajevanja prenašajo iz delovnih kolektivov, ob istočasni močnejši ideološki politični pomoči, v kmetijsko-obdelovalne zadruge. Nobenega dvoma ni, da bodo člani sindikatov v zavesti, da brez Socialistične rekonstrukcije kmetijstva ne more biti socializma, tudi v bodoče dajali vso pomoč, tako politično kot organizacijsko naši vasi in borbo za izpolnjevanje plana v nrodukciji, za izgradnjo težke industrije, za kapitalno izgradnjo itd., vodili . v neprestani povezanosti z izgradnjo socializma na vasi. Naši delovni ljudje z visoko politično zavestjo vlagajo ogromne napore v izvrševanje našega petletnega plana, kajti zavest izgradnje socializma je tako globoko prodrla v vse naše delovne kolektive, da jih pri tem nobena sila ne more od tega odvrniti. Misel, da je resolucija lulormbiroja zelo težka pomota, rezultat nepravilnih informacij, pa se je po vsej tej ogabni gonji, po vseh klevetah, po vseli gospodarskih sankcijah, ki jih proti nam izvajajo, spremenila v odločen odpor proti vsemu temu, kajti vsake- mu je postalo jasno, da ta zločinska gonja hoče našemu delovnemu človeku preprečiti to, kar si z lastnimi silami ustvarja, preprečiti izgradnjo socializma. Kako naj bi se naš delovni človek odrekel naporom za izgradnjo boljšega in srečnejšega življenja, če pa prav iz izkušenj graditve socializma v Sovjetski zvezi in vseh težav, ki jih imajo države ljudske demokracije v sedanji fazi, dobro ve, da se samo s hitrejšim tempom naše industrializacije, samo s hitrejšim dvigom produkcije lahko najuspešnejše in v najkrajšem času dvigne iz težav na višji življenjski nivo — v socializem, Samo razredni sovražniki vSeti tipov, gestapovski agenti, ki so po zlomu fašizma prešli na imperialistični plačilni seznam, ostanki izkoriščevalskih razredov ter slični dezerterji in izvrž-ki človeške družbe so po objavi resolucije Informbiroja pri nas dvignili svoje glave« Poleg teh se je na strani sovražnikov izgradnje socializma pridružilo še nekaj špekulantskih, oportunističnih in strahopetnih karieristov, k; so vedno obračali plašč po vetru, in ki se jim je posrečilo vriniti sc v Partijo, ob tej priliki pa so mislili, da je napočil čas. ko se lahko uveljavijo. Ni slučajno, da so bili nrav ti posamezniki tisti, ki jih je v njihovem zagrizenem sovraštvu do vsega ljudskega in človečanskega ohrabrila famozna resolucija in njeni argumenti.. Saj so poč v obtožbah in klevetali, ki so iz resolucije in po njej. padale n® naše ljudstvo, na našo Partijo in naše vodstvo, spoznali svoje parole, Svoje metode in način borbe proti izgradnji socializma v naši državi; saj so prav ob tej priliki ugotovili, da so to, kar danes dela informbirojevščina, delali že davno poprej in jim zaradi tega ni bilo težko za svoje umazano početje obleči njihova oblačila ter ves ta spor izkoriščajo za maskiranje svoje umazane službe imperialističnih gospodarjev. Evo, kdo so in kje Se rekrutirajo »zdrave sile«, ki naj bi po temnih naklepih očetov innformbirojevske »kritike« izvršile misijo »reševanja« Jugoslavije. V borbi proti jugoslovanskemu »nacionalizmu« je pošiljanje okorelih fašistov in vojnih zločincev vseh mogočih narodnosti v Jugoslavijo z namenom, da bi pri nas rušili to, kar. si naše delovno ljudstvo z ogromnimi napori gradi, tudi neke vrste »internacionalnem«. Toda ta »internacionalnem« je pa vseeno nekoliko drugačen, kot je proletarski internacional izem, ki ga delavski razred Jugoslavije z dejanji dokazuje že dolga leta, že, od takrat, ko je naši Parti ji uspelo, da iz ‘svoje srede izloči vse kapitalistične agenture in podobne »i n t črna c i on n 11 st c«. .N oh e -na, še tako ogabna, pa tudi prefinjena gonja nas ne more odvrniti od doslednega revolucionarnega proletarskega internacionalizma. Tudi dejstvo, da nas med ostalimi tisk francoske partije napada, ni moglo naših delovnih ljudi odvrniti od tega, da bi za štraj-kajoče francoske rudarje ne zbrali milijonskih vsot in od katerih smo samo v sindikalnih organizacijah Slovenije zbrali 2,418.181 din. Kaj nam kaže tudi ta poslednji primer? Ali je to , morda prehajanje v imperialistični tabor ali pa je to vendar le konkretna borba proti imperializmu. proti vojnim hujskačem, proti kapitalističnemu zasnžnječanja francoskih delavcev, ali pa je to morda vendarle ne razbijanje svetovnega delavskega gibanja, ampak njegova krepitev in to ne z visoko donečimi frazami, pač pa z dejanji. No, nobenega dvoma ni, da bo držalo to poslednje in da so ne samo zločinske, temveč tudi bedne in smešne klevete, s katerimi »internacionalisti« žalostnega slovesa obtožujejo naše sindikate, da razbijajo Svetovno sindikalno federacijo. Trdno smo prepričani, da Komo delavci Slovenije tudi v bodoče neomajno in brezpogojno stopalj po dosledni pot; proletarskega internacionalizma. Prav tako smo trdno prepričani, da bomo tudi v bodoče sposobni, da razbijemo vse poizkuse skrahiranih ostankov reakcije doma in kapitalističnih agentur ter si tako čistili pot v. borbi za novo, socialistično Jugoslavijo. Saj nas je v vsej dosedanji borbi vodila in vzgajala ter nas bo tudi v bodoče vodila in vzgajala tako prekaljena in revolucionarna, avantgarda, kot je Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Borba za industrializacijo naše države se kaže tudi v spreminjanju socialno ekonomske strukture naše republike, ki dobiva svoj izraz v številčnem porastu naših sindikalnih organizacij, Tako imamo ob zaključku leta 1948 1985 podružnic z 255.030 člani, 31. marca 1949 pa že 2061 podružnic z 265.464 člani. Sindikalni aktiv je nadalje poraste!, prav tako pa se je z izpopolnjevanjem aparata povečalo število profesionalnega kadra. V tem času se je vršilo 21 večernih sindikalnih tečajev, ki jili je obiskovalo okrog 300 Ijudi-tečajnikov. V sindikalni šoli Glavnega odbora pa bo s tovariši, ki se sedaj nahajajo v šoli, dovršilo te-čaj 2^2 sindikalnih funkcionarjev. Leta 1948 je^ bilo 16.523 družbeno političnih in. 9330 jpoljudno-znanstvenih predavanj. Te številke pa še zdaleka ne povedo vsega, kar je bilo v tem času doseženo. Kljub nadaljnjemu utrjevanju naših organizacij in izboljšanju dela pa še opažamo slabosti, katere bo nujno potrebno v nadaljnjem delu odpravljati. Kot osnovno lahko ugotovimo, da je vse razpoloženje in razgibanost v našh delovnih kolektivih, ki so jo povzročili prav krivični napadi na našo državo, prehitelo sposobnost našega sindikalnega aktiva, da bi vse to organizirano vodil in nadalje utrjeval. Naše sindikalne organizacije bodo morale v bodoče povečati svojo, aktivnost na organizacijskem in pojitično-ideo-loškem področju, kar nam bo dalo prav lahko še veliko večje rezultate, kot smo 'jih doslej dosegali. NEKAJ REZULTATOV O DVIGU ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Ko smo doslej v glavnem govorili samo o uspehih in slabostih, o doprinosu, ki so ga naši delovni ljudje dali za izgradnjo naše ljudske skupnosti, je potrebno vsaj z nekaj primeri pokazati tudi že dosežene pridobitve v dvigu življenjskega standarda in kulturnega standarda našega delavskega razreda. Brez dvoma je ena naj večjih pridobitev delavskega razreda v novi ljudski državi ta, da je za vedno odpravljena najhujša nesreča, ki delavski razred v kapitalizmu tepe, odpravljena je brezposelnost in gospodarske krize. Če je prej naš delavski razred moral iskati zaslužka v tujini ali pa je bil doma v neprestani borbi za to. da bi vsaj delal vse dni v tedna in je kljub temu živel v večnem strahu, da bo vržen na cesto in izgubil še tisto borno skorjico kruha, mu je sedaj ne samo zasigurana zaposlitev in s tem stalni dvig življenjskega standarda, temveč je še ogromno pomanjkanje in neprestana borba za mobilizacijo nove delovne sile. Plačilni fond se je v primeri z letom 1938 dvignil na 600%, plače delavstva po povprečju pa nad 400%, stroški pa so zrastli povprečno za 530%. Medtem ko je leta 1938 odpadlo na plačilni fond delavcev in nameščencev 24% narodnega dohodka, se je odstotek v letu 1948 dvignjl na 35%. V treh letih je samo v sindikalnih počitniških domovih preživelo svoj letni dopust brezplačno ali s popustom 10.651 ljudi, kj So prebili tam 88.963 oskrbovanih dni. Po plann 1949, ki se že izvaja, pa bo v sindikalnih počitniških domovih iz Slovenije svoj dopust preživelo 8747 ljudi s 113.752 oskrbovanimi dnevi. V letu 1949 je bilo na logorovanju 180 učencev v gospodarstvu z 2520 oskrbovanimi dnevi, in to popolnoma brezplačno. Vsota, ki so jo naši najboljši delovni kolektivi do sedaj prejeli v obliki nagrad od državnih ustanov ali od svojih sindikalnih forumov, znaša 5,700.000 din. Ir. direktorskega fonda so v freK letih naši delovni kolektivi dobili samo na račun nagrad 46,234.000 din, za kulturno-prosvetno delo pa 6,645.000 din. Poleg tega so delovni kolektivi dobili veliko število knjižnih nagrad, radio aparatov itd. Potrebno je tu pripomniti, da tukaj sploh nis0 vštete dotacije za kulturno-prosvetno delo, fizkulturo in ljudsko tehniko, ki so jih sindikati prejeli od države v ta namen, ter bodo posebej prikazane. Medtem ko je bilo v vsej Sloveniji Tired vojno vsega skupaj samo 15 delavskih menz, od katerih so bile v gradbeni stroki štiri in še te nestalne, drugod so bile nekatere samo za uradnike. to število z vsakim letom po osvoboditvi raste, tako da imamo 31. marca 1949 213 menz, 183 delavsko-uslužbenskih restavracij s 54.222 abonenti. Do konca februarja 1949 smo imeli 147 industrijskih magazinov, od lego 21, pri katerih se oskrbujejo samo gozdni in lesni delavci. V vseh teh magazinih se danes oskrbuje 250.281 oskrbovancev. Podatki o industrijskih ekonomijah-ki predstavljajo samo dopolnilni vir preskrbe, nam kažejo sledeče stanje: 143 industrijskih (obratnih) ekonomij ima 5.747.47 ha skupne površin6 zemlje, od tega (.811.57 ha orne. 442 glav vprežne živine. 625 krav, 2274 prašičev za zakol, 588 svinj za pleme itd-* .m m so ooracun sin- dikalnih organizacij Slovenije svojem1* članstvu, je samo del ogromnih usp6' hov in velikih pridobitev našega d6' Iavskega razreda v novi socialistični Jugoslaviji. Tj rezultati nam dokazi*' jejo, kako pravilna je bila nolitik8 naše Partije tudi v vseh razdobjih P° osvoboditvi, kako so bili realno P6' stavljeni naši plani ki so računali n8 ustvarjalno silo naših ljudskih množi,6 in katerih rezultati bi bili ob hitrej' šem in uspešnejšem odpravljanju vseh slabosti, ki še obstojajo v naših sin' dikalnih organizacijah, lahko še vel*' ko večji. Tj mogočni rezultati, tega ne bom6 nikdar pozabili, so bili možni samo za' to, ker nas je z velikim zaupanjem,'" ustvarjalno moč osvobojenih ljudskm množic vodila naša slavna Komunisti6' na partija in tovariš Tito. Tovariši in tovarišice! Leto 1949 je v osnovnem členu gradnje socializma v našem^ Titovem prvem petletnem planu odločilnega * prelomnega značaja. V letošnjem *e moramo izvršiti plan kapitalne * gradnje v težki industriji, v rnd',e, stvu, v gozdarstvu in poljedelstvu, * . meljito moramo izboljšati nas Pron.-„ in istočasno izvršiti veliki plan S66 listične rekonstrukcije našega tijstva. .. v Prav gotovo je, da bomo mar i letošnjem letu prav zaradi z.l . u diskriminacijske politike, ki jo Nadaljevanje na ?. strani. Naloge, katere narekuje sindikalnim organizacijam graditev socializma GOVOR TAJNIKA GO ZS SLOVENIJE ROMANA POTOČNIKA r Nadaljevanje dela kongresa so delegati pričakovali z dolgotrajnimi in viharnimi ovacijami maršalu Titu in Partiji. Neprestano so skandirali »Heroj Tito«, »Tito-Partija«, »Mi smo Titovi — Tito je naš«, »Tito-Kardelj«, »Marinko na kon-gre«, »Tito-Salaj«, »Trikratni hura za Partijo itd. Ko se je ploskanje poleglo, je kongres nadaljeval s delom. Drugi dan zasedanja so najprej prečitali nekatere izmed številnih pozdravnih brzojavk, ki so jih poslali delovni kolektivi kongresu. Kovinarji z Jesenic so poslali kongresu borbene pozdrave in mu med drugim sporočili, da so v tekmovanju dne 26. t. m. na Javorniku 1 presegli plan za 3,2 % in tako dosegli največjo storilnost v zadnjih 40 letih. Delovni kolektiv tkalnice »Hlačevina« v Celju je sporočil kongresu v pozdravni resoluciji, da sedaj nekatere tkalke delajo na 5 in 6 statvah, medtem ko so poprej delale na 4 ali 5. Navijalke delajo že na 20 vretenih, poprej pa so na 15. Dvakratni udarnik Tomaž dela, odkar je tekmovanje za II. kongres ZSS, na 4 kosmalilnih strojih, poprej pa je delal na dveh. Z boljšo organizacijo dela bodo premostili pomanjkanje delovne sile in tako povečali storilnost. Po čitanju brzojavk je o bodočih nalogah sindikalnih organizacij poročal tov. Roman Potočnik, tajnik GO ZSS. Njegov referat so delegati prekinjali z medklici Titu in Partiji, KP Jugoslavije in tov. Marinku. Tovariši in tovarišice — delegati! Naš II. kongres Zveze sindikatov za Slovenijo se vrši v času, ko imamo za seboj že temeljito analizirano borbo in delo jugoslovanskega proletariata, tako iz dobe pred prvo svetovno vojno, iz dobe predaprileke, monarhofa-šistične Jugoslavije, kakor tudi iz dobe najslavnejše zgodovine naših narodov — narodnoosvobodilne borbe. Ta obdobja so razčlenili predvsem V. kongres KPJ, I. kongres ESJ in II. plenarno zasedanje CK KPJ. Poseben pomen I. kongresa ESJ je tem, da se je vršil tik za zgodovinskim N. kongresom KPJ, ki pomeni za naše barode ogromen zgodovinski dogodek, ‘ter je jasno določil naloge sindikatov v graditvi socializma. I. kongres ESJ je Pokazal vsemu svetu, da stoji naše sindikalno gibanje odločno na strani našega Partijskega in državnega vodstva in da ga nobene klevete, laži, natolcevanja, kakor tudi ekonomski in politični pritisk 6 strani vodstva Sovjetske zveze in ljud-eko demokratičnih držav ne more odtrgati od njegove Partije, ki vodi milijonske Množice v borbi za socializem in priteguje v to veličastno borbo vedno nove in Uove tisoče s tem, da pravilno osvetljuje svojo linijo s teorijo marksizma-leniniz-ma, ki jo je v praksi že pravilno upo-rabljalo in revolucionarno izvajalo. Prav tako je I. kongres ESJ potrdil, ?a naši sindikati, ki so aktiven član Sve-'0vue sindikalne federacije, trdno stoje ,a stališču mednarodne proletarske solidnosti in da bodo tudi v bodoče so-uelovali v vseh akcijah, ki jih bo pojavljala Svetovna sindikalna federacija Pred mednarodno sindikalno gibanje. Naši sindikati so že ponovno dokazali Proletarski internacionalizem, ki ga goji Uaš delavski razred pod vodstvom svoje Partije, z akcijami za okrepitev mednarodnega sindikalnega gibanja kot so bile na primer pomoč francoskim rudarjem, albanskim poplavljencem, akcije proti grškim monarhofašistom itd. Naši narodi so v času narodnoosvobodilne borbe in v času graditve socializma pod vodstvom KP in tovariša Tita vzljubili svojo svobodno neodvisno domovino, se izraža v novem socialističnem patriotizmu. Prežeti s patriotizmom in s Pfavim proletarskim inte-rnacmnalizmom, z brezmejno ljubeznijo in zaupanjem v svojo Partijo in CK e tov. Titom na čelu, gredo v nezadržnem poletu naprej Preko vseh ovir od zmage do zmage. Veliki delovni uspehi gigantskih gradenj bidrocentral, tovarn, železniških prog, hsoči udarnikov, racionalizatorjev, stotine odlikovancev z visokimi odlikovanji Reda desettisoči prostovoljnih delavcev a yeeh področjih družbenega udejstvo-^anja ni slučajen pojav, temveč rezultat j ?zttiejne ljubezni in predanosti našega ... . nega ljudstva svoji Partiji in to-aT% Titu. i. Ja ljubezen, ki jo goji naše delovno ludatvo do svoje Partije, pa je globoko ukoreninjena v srcih naših delovnih ljudi paradi tega, ker so se pod njenim vodarn otresli stoletnega gospodarskega in nacionalnega suženjstva, ketr nam je ta “asa Partija dala svetlo perspektivo za stičnega inlernacionalizma, ■ampak so nasprotno odraz ozkega nacionalizma, ki postaja baza za nov in nevaren revizionizem... Mi smo tudi med osvobodilno vojno krvaveli tri leta, dokler si ni slednjič na svetu utrdila poti resnica o naši borbi. Tudi sedaj moramo biti strpni v prepričanju, da mora tudi v tej borbi resnica zmagati. Naša borba je častna, naša borba je koristna za mednarodno delavsko gibanje, za zmago socializma na svetu.« Prav zaradi teh dogodkov je postala naša Partija v borbi proti vsem krivicam, ki nam jih zadajajo vse države Inf or m-biroja s Sovjetsko zvezo na čelu, zdaj, ko se borimo za socializem, središče vsega našega življenja. Prav zaradi tega se je naš delavski razred kot avantgarda delovnega ljudstva še toliko beftj življenjsko povezal s svojim bojnim štabom — našo Partijo. To svojo predanost dnevno dokazuje z novimi delovnimi obveznostmi in delovnimi uspehi. Prav zaradi tega, da bi bili naši uspehi v bodoče še večji, kakor eo bili v obdobju od I. do II. kongresa ZSS, ki jih je tov, predsednik v izgradnjo lepe, srečne bodočnosti v naši socialistični državi. Mi danes lahko rečemo, da so sindikalne organizacije Slovenije doumele nujnost graditve socializma, ki ga pred nas postavlja naša Partija, kakor je dejal predsednik tov. Rudolf Janko v svojem poročilu o delu sindikatov. Nas pa upravičeno navdušuje zavest, da naš delavski razred v svojem dosedanjem delu in ker bo tudi v bodoče dokazal dosledni proletarski internacionalizem, je in bo ostal važen faktor pri utrjevanju mednarodne razredne solidarnosti in aktiven pobor-nik miru in demokracije v borbi proti vsem poizkusom imperialističnega zasuž-njevanja. Mi gradimo socializem pod posebnimi pogoji, pri čemer nam nihče ne pomaga — nasprotno, tisti, ki bi bili dolžni, da nas vsaj moralno podpirajo, nas podlo napadajo in nam z vsemi najbolj kontrarevolucionarnimi sredstvi skušajo preprečiti izgradnjo socializma. Naša država je vedno želela najtesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije v socialistični graditvi. Ker pa tega sodelovanja po krivdi omenjenih držav ni bilo, je naše partijsko in državno vodstvo prisiljeno graditi socializem brez vsake pomoči, naslanjajoč se pri tem izključno na svoje lastne sile. Težave pa, ki so se z resolucijo Informbiroja še znatno povečale pri graditvi socializma, naše delavstvo uspešno premaguje z visoko zavestjo in požrtvovalnostjo, ker se zaveda, kaj bi pomenilo za naše narode in za mednarodno delavsko gibanje, če bi klonili in odstopili od dosledne marksistično-leninistične poti in s tem od edino možne in najkrajše poti graditve socializma pri nas. Tov. Moša Pijade je rekel o teh kle-vetah v svojem referatu na slavnostni fivojem poročilu analiziral, je potrebno, akademiji v Beogradu ob 30 letnici KPJ da Jlznejm nekatere slabosti in pomanjk-med drugim tudi sledeče. ljivosti sindikalnih organizacij, katere so »Od kod pa tedaj te klevete in ovirale sprostitev produkcije same, in zlagane obtožbe? Od tod, ker vztraja so tudi vzrok organizacijski šibkosti in naša Partija na stališču enakopravnih nenačelnosti v našem delu. Skušal bom ganizacije dolžne Sestraneko reševati in za katerih izvedbo se morajo vztrajno boriti. SOCIALISTIČNO TEKMOVANJE O tekmovanju je dejal tov. Tito na I. zboru udarnikov Srbije: »Važno je, tovariši in tovarišice, kako se dela. To poudarjam zaradi tega, ker bi hotel, da ima to vsak naš delavec v mislih, da vsakdo ve, da kadar dela, dela zase in za skupnost. Potrebno je resno udarniško delo. Mi smo z udarniškim delom dosegli ogromne rezultate. Toda to udarniško delo se ni rodilo v tej petletki, ki smo ga pričeli širiti, učiti in priporočati. Rodilo se je že leta 1941, takrat, ko so naši ljudje šli umirat za svojo svobodo in svojo neodvisnost. Takrat, tovariši in tovarišice, se je rodilo udarniško delo. In to udarniško delo, ki se je razvijalo pri naših najboljših sinovih, pri vseh naših narodih, moramo mi danes prenesti v vsako tovarno, v vsako podjetje, v vsako ustanovo, a prav tako tudi k odnosov, tako med komunističnimi partijami, kakor tudi med socialističnimi državami; na stališču, da je nemogoče postaviti te odnose na temelj ukazovanja in poslušanja. Od tod, ker nakazati naloge, ki stojijo pred sindikalnimi organizacijami zaradi posebnih prilik, pod katerimi izvajamo prvi petletni plan. r________j_. __ .... Izpolniti moramo naloge, ki jih je se na strani, kjer nas klevetajo kot postavilo pred nas II. plenarno zasedanje nacionaliste, vedno jasneje kaže slabo Centralnega komiteja KPJ. Kot najvaž-prikrit nacionalizem, tendenca nepo- nejše naloge leta 1949 so: kapitalna gra-srednega vodenja in ukazovanja dr.u- ditev težke_ industrije, rudarstva, pro-gim partijam in socialističnim drža- meta, vojaških objektov, elektrogospodarstva, državnega in zadružnega sektorja v kmetijstvu; graditev stanovanj, graditev ekonomij pri tovarnah, ustanovah in mestih; nadaljnje povečanje proizvodnje p.o- vam, kar se ne more opravičili z nobeno internacionalno potrebo in kar je prav v današnjem svetovnem položaju najbolj škodljivo; ker tam prezirajo izkušnje drugih narodov, ne spoštujejo revolucionarnih pridobitev trošnikega blaga, povečanje blagovnega prometa in obsega zajamčene preskrbe; zagotovitev proizvodnje in dovoza za izvoz, zlasti v gozdarstvu in lesni industriji; nova mobilizacija delovne sile; okrepitev delovne discipline, povečanje storilnosti dela, borba za sistem realnih norm; okrepitev kontrole nad izpolnjevanjem nalog na vseh področjih gospodarstva. To so naloge, ki so jih sindikalne or- drugih držav, v čemer vidimo nacionalno omejenost listih, ki žele voditi tako politiko samopoveličevanja in omalovaževanja drugih. Odtod, ker si tam domišljajo, da so poklicani dajati smer in predpise za dejavnost in razvijanje vseh ostalih Komunističnih partij in da morajo drugi brez ugovora in pravice do diskusije sprejemati tako početje. Očividno vse te tendence ne le, da niso izraz sociali- pomenila poraz vse kontrarevolucionarne in zločinske politike ki se vodi £r°ti socialistični izgradnji naše drža-iif r?otlijo države ljudske demokracije ^Sovjetska zveza, premagovati veliko -eye težave, kot pa jih je predvideval petletni plan. Prav zaradi tega pa attio še stopnjevali svojo razredno «yesf, povečali svoje napore v izgrad-I ti. socializma, ker nam je to na pod-S1 že dovršenih rezultatov trdna garancija, da bomo postavljene naloge sanio dosegli, temveč tudi presegli, j,. ^ato pa tudi ob tej priliki ne smeji P Pozabit; na osnovne naloge, ki sto* J(> Pred nami. VaANenehn0 nadalje krepiti in ntrje-»J1 enotnost delavskega razreda, utrpeti njegovo povezanost s svojo gjJ^rjevat; v osvobodilni borbi in iz-HUj °ii socializma preizkušeno zavez-IjjjflO delavcev, delovnih kmetov in dijake inteligence v okviru Osvobo-litif* fronte, ki je naša vseljudska polju^? organizacija. Zveza delovnega va v borbi za socializem. Stvo PPiti in nadalje utrjevati lirat-dov *? enotnost juogslovanskih i»aro-in ’ skovano v težki osvobodilni borbi ttasji P^ateno s krvjo najboljših sinov tv* narodov. ni: ^Prestatio dvigati zavest v izgrad-borh!0cral'zma. ki je ostra razredna Vsen, ' Poostriti svojo budnost proti tov .ostankom kapitalističnih elementi},, „ v.seh agentur, ki ovirajo Szgrad-se n ,°eiatizma v naši državi, pa naj vedain^aj0 v kakršno koli krinko, za-nam ,,da je kampanja, ki jo proti niokr»”/iIJ0 ^ Ln države ljudskih de- sko disciplino za sistematično vsakodnevno borbo za izpolnitev dnevnih ---------- - planskih nalog, za uvajanje realnih proti izgradnji socializma v naši drža-norm, z naj večjo štednjo z materialom vi in katera je ostanek kapitalistične in surovinami ter izboljšanjem kvali- preteklosti. To bo zmaga resnice in tete zniževati stroške proizvodnje kot pravice — pričetek nove etape sodelo-edimo uspešno Sredstvo v dviganju vanja med socialističnimi državami na življenjskega standarda delovnih ljudi, bazi proletarskega mternacionalizma, na bazi spoštovanja suverenosti po principih marksizma-leninizma. Za izboljšanje preskrbe predvsem posvečati več truda obratnim in drugim ekonomijam, industrijskim magazinom itd. ter organom ljudske oblasti vsestransko pomagat; v naporih za izboljšanje preskrbe delovnih ljudi. Krepiti in nadalje razvijati razredno solidarnost delavskega gibanja vsega sveta v borbi proti vojnim hujskačem in zasužnjevalnim namenom mednarodnega imperializma. Tovariši in tovarišice! Ker z lastnimi silami gradimo socializem, je od nas samih odvisno, kdaj bomo ta cilj dosegli. Čim bolj bomo povečali svoje napore in čim bolj bomo odpravljali vse slabosti v našem delu, tem prej bomo ustvarili družbo, v kateri bodo odpravljeni vsj ostanki izkoriščanja človeka po človeku, družbo brez razredov in razrednih razlik — socialistično družbo. Z izgradnjo so- —e m _ T___ —1 __* * * 1.___*__ __ _ i, Prav tako pa bomo v tej naporni in častni borbi dali za dosego teh veličastnih ciljev vse svoje sile, revolucionarno premagujoč vse težave, ker se zavedamo, da je resnica in pravica na naši strani in da bo tudi sedaj kot še vedno v zgodovini ob naših aktivnih naporih, zmagala. Delovnemu ljudstvu in Partiji pa svečano obljubljamo, da bomo v tej borbi z brezmejnim zaupanjem tudi v bodoče sledili pravilni poti, poti v socializem, po kateri nas vodi naša slavna in herojska Komunistična partija ter prekaljeni revolucionar in heroj tovariš Tito! Naj živi avantgarda našega delovnega ljudstva, borbeni štab ljudske revolucije in socialistične izgradnje naše dežele, naša slavna Komunistična partija Jugoslavije! ____________________o _____ . Naj živj iniciator in organizator cializma v Jugoslaviji krejtimo proti- naših zmag ter prvoborec v revoluciji Proti sovražna akcija, naperjena kater: nEaSl. socialistični graditvi, proti n0 hnJl? -Je .^ebn vsakodnevno aktiv-On1^1 '? J° nazkrinkovati. T)roi?v^r,aV--*' vse slabosti sindikatov v 1Zv°dnji. izboljšati delovno in plan- imperialističnj demokratični tabor svetu, se najbolj konkretno borimo proti vojnohujskaškim namenom imperialistov in najbolj utrjujemo demokratični mir in sodelovanje med na rodi na bazi enakopravnosti in spoštovanja suverenih pravic. Ta težka in častna borba pa bo preizkusni kamen za to, kdo je na pravi poti, ali mi ali oni, ki si ne želijo nove močne Socialistične Jugoslavije, reda vsega sveta v borbi za mir, proti Izgradnja socializma v naši državi bo imperializmu! Tajnik GO ZS Slovenije tovariš Potočnik Roman med čitanjem svojega referata. poljedelcu na vas; kajti mi se danes borimo in si hočemo priboriti morda še veličastnejšo zmago, kakor je bila ona, ki smo jo izvojevali, a to je: izgraditi našo deželo v visoko kulturno in napredno. Industrializacija in elektrifikacija sla temelj, na katerem bomo lahko zidali boljšo in srečnejšo bodočnost našega ljudstva.« Prvi množični pojavi socialističnega tekmovanja se kažejo pri nas že v letu 1945, vendar v še precej neorganizirani obliki, predvsem kot prostovoljno delo pri obnovi porušenih tovarn, komunikacij, naselij itd. Že v tem tekmovanju se je v množični obliki kazala zavest naših delovnih ljudi, ki je našla svoj odraz v ustvarjalnem poletu. V Sloveniji so prvi začeli načrtno tekmovati tekstilci, ki so dali tekmovalno vzpodbudo in pomagali sindikalnim podružnicam s prvim izdelanim tekmovalnim pravilnikom, na podlagi katerega je več tekstilnih kolektivov tekmovalo od 1. do 15. aprila 1946 za uresničenje konkretnih tekmovalnih obveznosti, katere so predvidevale dvig storilnosti dela od 10 do 50 %. V tej dobi tekmovanja so sindikalne organizacije že začele izmenjavati medsebojne izkušnje. Tako je na primer poslala tovarna »Splošna? iz Maribora svoje najboljše delavce v Slavonski Brod, prav tako pa kolektiv iz Slavonskega Broda v »Splošno«. Ti delavci so prenašali svoje bogate izkušnja v bratske kolektive, pri tem pa si tudi osvajali njim še nepoznane načine in prijeme v proizvodnji, kar je v znatni meri pospešilo in dvignilo proizvodnjo teh podjetij. Prehod na plansko gospodarstvo je dal sindikalnim organizacijam še več vzpodbude za razvijanje delovnega elana in ustvarjalnega poleta. Petletni plan je dal našemu narodu novo sijajno perspektivo gospodarskega in kulturnega razvoja naše dežele in s tem postavil pred delovne množice konkretne planske naloge v borbi za izgradnjo socializma. Tekmovanje je vzporedno z razvojem nove gospodarske proizvodnje in s krepitvijo sindikalnih organizacij postajalo vedno množičnejše, tako da je danes v resnici že stalen način dela naših delavcev. Za pravilno razvijanje socialističnega tekmovanja pa je osnovni pogoj pravilna organizacija dela, pri kateri je nujno treba upoštevati sledeče: a) pravilna razporeditev strojev in orodja; b) pravilna razmestitev delovne sile; c) pravilno in pravočasno dostavljanje materiala na delovna mesta; d) uvedba delovnih norm na vseh mestih, kjer je le mogoče; e) pravilen sistem nagrajevanja, in f) evidenca in kontrola nad izvajanjem nalog. Glavna slabost v tekmovanju je še vedno v tem, da se ne zajema vseh delavcev in nameščencev. Precej primerov je, da v enem podjetju del delavcev tekmuje, drugi del pa ne. Poleg tega pa so še, sicer redka podjetja, kjer tekmovanja sploh ni. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je slabo politično delo in prešibko prizadevanje nekaterih sindikalnih organizacij, da bi pritegnile v tekmovanje slehernega delavca in nameščenca, slaba organizacija dela in nepravilno izvajanje tarifne politike, ki ne daje dovolj osebne vzpodbude za tekmovanje. in graditvi socializma, neustrašni in prekaljen; revolucionar tovariš Tito! Živeli sindikati Jugoslavije, razredna borbena organizacija delavskega razreda nove Jugoslavije ki nas pod vodstvom Partije organizira in usmerja v borbi za socializem! Živela Svetovna sindikalna federacija, borbena organizacija mednarodne razredne solidarnosti delavskega raz- Kjer tekmovanje ni organizirano po že v naprej izdelanem načrtu skupno z upravo podjetja, v katerem niso zajete vse planske naloge in predvidevane možnosti za njihovo preseganje, to tekmovanje ne more roditi zaželjenib uspehov. Tudi pozivanje ostalih kolektivov v tekmovanje, ne da bi vse točke tekmovanja temeljito preštudirali v grupah, sprejeli osebne obveznosti in na ta način v celoti osvojili tekmovalni načrt, nujno demobilizirajo delavstvo in včasih celo odtujujejo članstvo od sindikalnih funkcionarjev. Sindikati vršijo pomembno vlogo pri krepitvi socialističnega tekmovanja zlasti v najvažnejših gospodarskih zanogah, pri čemer pa se dogajajo še številne napake in pomanjkljivosti. Tako je na primer v rudnikih, na gradbiščih, v gozdarstvu, na državnih posestvih itd., kjer so pogoji še posebno težki, slaba organizacija dela, znatna fluktuacija in prešibka skrb za dvig idejno-politične ravni delavcev. Prav tako so nekateri višji sindikalni forumi premalo storili za izboljšanje organizacije ter razvoj in okrepitev tekmovanja v trgovini, čeprav je nam vsem znano, da se je do. nedavnega skrivalo v tej gospodarski panogi mnogo več sovražnih elementov kdt v -kateri koli drugi in da so prišli v trgovino novi mladi ljudje brez zadostne strokovne in politične vzgoje. Velik pomen in vloga socialistične trgovine pa zahtevata, da posvetijo sindikalna vodstva vzgoji tega kadra mnogo več pozornosti. Predvsem so nudili temu kadru premalo pomoči naši Okrajni in Krajevni sveti, pa tudi Republiški odbori, Glavni odbor in centralne uprave v tem pogledu niso izvršili popolnoma svojih dolžnosti. OPERATIVNI IN NOTRANJI PLAN Slabo razvito je pri nas še vedno sodelovanje med sindikati in upravami podjetij pri sestavljanju proizvodnih planov. Slabosti, ki so bile doslej na raznih področjih proizvodnje, zahtevajo takojšnjo in temeljito odstranitev. Še vedno ugotavljamo primere, da nekateri kolektivi ne poznajo operativnega plana podjetja za posamezne mesece, dekade in dneve, še manj pa so ti plani razdeljeni po oddelkih in strojih vse do posameznih delavcev. V takem položaju se tudi logično vodi zgolj evidenca doseženih rezultatov, ne pa tudi vsakodnevna borba za čim boljše doseganje in preseganje planskih nalog. Konkretno poznavanje plana na delovnem mestu po količini omogoča delavcem, da se zavestno borijo za dnevno izpolnjevanje planskih nalog. Borba za plan je častna naloga vseh v kolektivu združenih ljudi s to razliko, da so uprave podjetij službeno in zakonito odgovorne za njegovo izpolnitev, sindikalne organizacije kot razredne, revolucionarne organizacije delavskega razreda pod vodstvom Partije pa zavestno sodelujejo in se borijo za čim večje preseganje planskih nalog. Prav zaradi tega so sindikalne organizacije dolžne, da na grupnih sestankih temeljito preštudirajo operativni plan in proučijo vse možnosti izboljšanja organizacije dela, odkrivanja notranjih rezerv, .Slednje materiala, krepitve delovne discipline, izboljšavanja in dviganja kvalitete dela, dviganja strokovnega znanja itd., nakar sprejemajo delavci posebne osebne obveznosti, na podlagi katerih izdela kolektiv svoj višji, notranji plan. Tak notranji plan. ki ga sprejme celoten delovni kolektiv, je obvezen tudi za upravo podjetja, ki je dolžna sodelovati pri njegovi sestavi in se boriti za njegovo uresničevanje. Minister težke industrije in član politbiroja CK KPJ tov. Franc Leskošek je dejal, da je vodstvo podjetja dolžno vsestransko pomagati sindikalni organizaciji pri njenih naporih ter da je direktor toliko močan, v kolikor je čvrsto naslonjen na partijsko in sindikalno organizacijo v podjetju. Pri planiranju je potrebna velika elastičnost, da se moremo na vsakem koraku posluževati metode planiranja, da tako dobimo trdno v svoje roke celotno gospodarsko razvijanje. Planirati in imeti evidenco nad izvajanjem plana pomeni, obvladati situacijo. Zato je potrebno postaviti trdno, široko in stalno koordinacijo v delu sindikalnih podružnic in uprav podjetij. Mnogokrat je prav to slabo sodelovanje vzrok slabih rezultatov pri izvrševanju planskih nalog. Nekatere uprave podjetij še vedno smatrajo sodelovanje kot vmešavanje sindikatov v posle uprave, ki se jih nič ne tičejo in zato odklanjajo sodelovanje v zaščito svoje »avtoritete«, četudi na škodo proizvodnje. Drugje se zopet sindikati vtapljajo v fa-milijarnih odnosih z upravami in admi-ni&trativno-operaiivnimi vodstvi, kar jim zopet onemogoča dajati objektivne pomoči* Sindikalni zastopniki pa naj ne bodo samo nemi sodelovale! na sejah in posvetih, pač pa naj aktivno sodelujejo, da bodo potem sklepe lahko prenašali na kolektiv in jih politično utemeljevali, da bi biti čimpiej uresničeni. Ko govorimo o izvajanju operativnih in notranjih^ planov, je treba poudariti ogromno važnost plana asortimanov. V letu 1948 v številnih podjetjih ni bila dosežena proizvodnja po planih asortimanov, s čimer Je bila kršena planska disciplina, zaradi česar tudi ostala podjetja niso mogla uspešneje uresničiti svojih planov, ker niso prejela o pravem času s pogodbami naročenega sortimana. Dolžnost sindikatov je, da kontrolirajo in se zanimajo za izvajanje pogodb v podjetjih, od katerih podjetij ne dobivajo materiala in to takoj sporočijo sindikatom v tistih kolektivih, ki zanje proizvajajo, da bi slednji mogli urgirati pri svoji upravi, odnosno s posebnimi obveznostmi pospešiti proizvodnjo. Prav tako pa naj se tudi zanimajo, če njihovi kolektivi iz-Nadaljevanje na 8. strani. REFERAT TAJNIKA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE polhjujejo svoje tozadevne obveznosti do ostalih kolektivov. Le na ta način bomo uspešno reševali zastoje in uresničevali enakomerno plane po vseh asortimanih in po vseh podjetjih v teku vsega leta. Notranje plane je doslej najbolj pravilno postavljala pri nas v svojih podjetjih tekstilna stroka. Tako je na primer lansko leto postavil kolektiv »Tekstil-indusa< v Kranju notranji plan za 10% više od operativnega plana, ki ga je z uvedbo brigadnega sistema dela in pravilno organizacijo tekmovanja še presegel za 2%. Zaradi pravilnega sodelovanja upravno-operativnega vodstva in sindikalnih forumov je v tekstilni stroki najboljše stanje, tako v pogledu uvajanja notranjih planov, organizacije tekmovanja, kakor tudi v pogledu brigadnega sistema dela, ki se stalno proučuje in izpolnjuje, kar v ostalih strokah še ni doseženo. Letos se vodi široka akcija za postavljanje planov. Točnih podatkov še nimamo, ceni se pa, da je ca. 50 podjetij že sprejelo svoje notranje plane. Slabi uspehi pa so zaradi tega, ker le 40 do 75% članov kolektiva sprejema obveznosti, ne borijo pa se dalje za 100 odstotno udeležbo. DELOVNE NORME Delovne norme so v državi ljudske oblasti sredstvo za dvig produktivnosti dela in s tem za dviganje življenjske ravni delovnega ljudstva. Uvajanje realnih delovnih norm ni samo naloga uprav-no-operativnih vodstev, čeravno so ti prvenstveno odgovorni zanje. Dolžnost sindikalnih organizacij pa je, da jih vsestransko podpirajo za pravilno izvedbo teh nalog v določenih rokih. V mnogih podjetjih se v tem pogledu borba še ni dovolj zaostrila. Toda vodstva uprav, kakor tudi sindikalne organizacije še vedno ne razumejo, da realne delovne norme niso samo važen element za boljšo organizacijo dela, za dvig produktivnosti dela, znižanje polne lastne cene itd., temveč da so prav tako važen element za pravilno plačevanje in nagrajevanje delavcev, kakor tudi izhodna točka samega socialističnega tekmovanja. Mnogokje še ne obstajajo norme, ali pa so nerealne zaradi nevestnosti ali pa iz golega oportunizma vodstva podjetij, ker bi uvajanje realnih delovnih norm zahtevalo nekje temeljite reorganizacije vsega obstoječega sistema dela, tako na delovnih mestih v podjetju, kakor tudi v evidenci, knjigovodstvu in administraciji, čemur se izmikajo in s tem kršijo naše zakone in Uredbe ter prekomerno trošijo plačilni fond. Takšno prekomerno trošenje plačilnega fonda pa pomeni na eni strani dvigati PLC, na drugi strani zniževati proizvodnjo, ker se ne podvza-mejo vsi ukrepi, da bi se izkoristile vse možne kapacitete podjetja samega in da bi se storilnost dela dvignila s stvarnimi tehničnimi normami. A ko se rušijo plani fonda plač ali fonda proizvodov, ki sta koordinirana in tesno vezana drug na drugega, se ruši ravnotežje, kar ima lahko težke gospodarske posledice. Revizija norm in popis kapacitet posameznih strok in podjetij sta pri nas v glavnem izvršena v vseh panogah. Izraziti primer nepravilnih in nerealnih norm se je pokazal v gozdarstvu in rudarstvu. V gozdarstvu je do sedaj revidiranih približno 30% norm, pri čemer se je znižala PLC že za okrog 2 in pol milijona dinarjev mesečno. Poleg tega pa se je v teh podjetijh in upravah izločilo ca. 200 delavcev, ki niso bili pravilno in plansko zaposleni. V rudnikih, zlasti v tistih, ki so bili od vsega začetka pod zvezno upravo, so bile norme zelo nerealne. Pri zadnji reviziji so namreč te norme zelo dvignili, zlasti pri jalovini (72%), pri kopanju premogovne proge (14%), na prečnih odkopih pa: v Trbovljah za 30%, v Zagorju 17%, Hrastniku 9% in Kočevju 14%. Na dnevnih kopih za ročno odkrivanje pa v Trbovljah in Kočevju za 25%. Kjer se delavci plačujejo po novih uredbah, delajo pa še po starih normah, tam prejema delavstvo dejansko neupravičene in nezaslužene plače. Same uredbe o plačah temeljijo na pogojih reguliranih in pravilnih norm. Nerazumevanje in, oportunizem upravno-operativnih vodstev, kakor tudi sindikalnih podružnic za tako kršitev teh uredb so plačilni fond občutno prizadele. Pri reviziji norm ne gre torej za znižanje plač, pač pa za regulacijo. Norme se morajo ujemati s planom delovne sile, proizvodnim in finančnim planom. Nemogoče je, da se norme povprečno presegajo, ko se istočasno plan ne dosega. Prav zaradi tega je potrebno, da se sindikalne organizacije borijo: 1. za striktno uvajanje norm na vseh delovnih mestih, kjer je to le mogoče, in v vseh podjetjih; 2. da s političnim in vzgojnim delom odpravijo staro miselnost o normah; 3. da se najostreje borijo proti vsem špekulantom, oportunistom in malomarnemu odnosu do uvajanja realnih delovnih norm, ker brez realnih delovnih norm ni mogoče poznati stvarne produkcijske kapacitete podjetja in zaradi tega ne morejo biti niti operativni plani realni. 4. Posebna pomoč se mora nuditi tistim tovarišem, ki poleg vse dobre volje ne morejo dosegati realno postavljenih norm. Njim naj' dobro kvalificirani delavci in tehnično vodstvo pomaga s strokovnimi nasveti, z dobrimi prijemi ali s reorganizacijo delovnega procesa, da bi tako čim več in čim bolje producirali ter s tem tudi osebno več zaslužili. Posamezne primere pa bo treba reševati tudi na ta način, da se takšne delavce zamenja z delom, ki ga ne obvladajo ter se jih zaposli z delom, ki ga bodo laže izvrševali. 5. Vse primere, kjer se še dogajajo, da delovne norme sicer obstoje, plačujejo pa delavce po času, je treba čimprej odpraviti. S tem se bo dvignila proizvodnja, obenem ca tudi zaslužek teh delavcev, kar pomeni splošno dviganje življenjske ravni. 6. Sindikalne organizacije morajo skrbeti, da bodo za določiti j e norm vzbudile zanimanje vseh delovnih množic. Norme morajo biti izraz vsestranske diskusije delavcev na proizvodnih posvetovanjih. 7. Vsi sindikalni forumi in organizacije morajo ne glede na dosedanjo revizijo norm nenehno kontrolirati in spremljati izpopolnjevanje delovnih norm. 8. Mnogo večjo skrb je treba posvečati izbiri ljudi za normirce, pri čemer je nuditi vodstvu uprav vsestransko pomoč za dobro organiziranje normirskih tečajev. KVALITETA PROIZVODNJE V socialistični družbi je ena izmed osnovnih nalog celotne planske graditve, da se neprestano dviga življenjsko raven delovnega ljudstva. Ker se vsa proizvodnja razvija v cilju dviganja blagostanja ljudstva, ne pa zaradi profitanskih interesov posameznikov, nam ne more biti vseeno, ali so naši proizvodi dobro ali slabo izdelani. Če proizvajamo slabo kvaliteto, tedaj zmanjšujemo trpežnost predmetov, udobnost, trošimo surovine in istočasno dvigamo stroške našemu ljudstvu, odnosno objektivno poslabšujemo življenjski standard. .Iz primerov številnih kapitalističnih držav pa nam je znano, da tam, kjer je na tržišču pomanjkanje blaga, kjer so ljudje zadovoljni z vsakim blagom, samo da ga dobijo, tam kvaliteta blaga zelo pada. Toda to, kar je razumljivo za kapitalistične proizvajalce, ne sme biti dopustno za deželo, ki gradi socializem. Za nas pomeni boljša kvaliteta ne samo večjo udobnost, ampak predvsem znatno pocenitev proizvodov in povečanje produktivnosti dela. Dejstvo pa je, da je kvaliteta naših proizvodov včasih slabša, kot je bila pred vojno in da so konsumenti mnogokrat upravičeno nezadovoljni z njimi. Mi imamo vse objektivne pogoje, da dvignemo kvaliteto naših proizvodov ne samo na višino kapitalistične proizvodnje, ampak mnogo više. To bomo dosegli, če bomo poleg političnega in vzgojnega dela vršili nenehno kontrolo in vezali kvaliteto na normo in zaslužek. Za kontrolo kvalitete je nujno potrebno postaviti normative za kvaliteto in delovne norme, za proizvodnjo. Sindikalne organizacije naj pomagajo upravam podjetij, da se povsod formirajo komisije za ocenjevanje in kontrolo kvalitete izdelkov v posameznih fazah. To kontrolo naj prenašajo tudi na druge kolektive, ki jim dobavljajo surovine ali polizdelke. Prav malo bi na primer koristilo čevljem dobro delo v tovarni čevljev v vseh fazah, če je koža slabo strojena. Ali pa, nič ne bi pomagal ves trud v uenjami, ako dobijo tja že na pol gnile kože, ali pa da dobijo slaba strojila. Zato je nujno reklamirati vsako napako takoj pri tisti fazi, kjer se je opazila slaba kvaliteta dela. Istočasno z reklamacijo uprave podjetja naj sporoči tudi sindikalna organizacija tistemu sindikatu, od koder je prišel slab material, da bi ta sindikat mogel odločilno vplivati na zboljšanje kvalitete svoje proizvodnje. Predvsem je to važno za najvažnejše panoge, kot so: težka industrija, lesna industrija in gozdarstvo, rudarstvo, ker imajo te odločujočo plansko vlogo, isto pa velja tudi za ostale. Pri bodočem ocenjevanju uspehov kolektivov je treba jemati zelo ostro kriterij izpolnjevanja normativov kvalitete. Vprašanje strokovnega znanja in ekspe-ditivnoeti, kakor tudi kvalitete dela v upravnem in državnem aiparatu, ni nič nianj važno v izvrševanju planskih nalog in pri odpravi gornjih težav. Nasprotno, včasih je celo odločilnega pomena. Tudi v pogledu skrbi za organizacijo tekmovanja v teh neproduktivnih panogah smo doslej premalo naredili. Zato so dolžne vse sindikalne organizacije izboljšati svoje delo, da bo mogoče po vseh podjetjih in tudi ustanovah enakomerno izpolnjevati celokupne letne plane. TARIFNA VPRAŠANJA Eden od osnovnih pogojev za uspešno angažiranje delavcev in uslužbencev je pravilni sistem plačevanja in nagrajevanja. V stalni borbi okoli delavskih plač, ki se vodijo po vseh kapitalističnih državah, se vidijo nepremostljiva razredna nasprotstva med proletariatom in bur-žoazijo, ki stremi za vedno večjimi profiti na račun brezobzirnega izkoriščanja delavskega razreda. To borbo je naš delavski razred v teku narodnoosvobodilne borbe za vedno dobojevel. V sedanjih pogojih se to vprašanje rešuje vzporedno z dviganjem proizvodnje, ki dviga tudi življenjsko raven vsega delovnega ljudstva. Naša Partija in vlada sta brez dvoma s sprejetjem cele vrste novih uredb o plačah in dodatkih nameščencev, kakor tudi o plačah in nagrajevanju po učinku, za delavce in nameščence v gospodarstvu ogromno storili. Te uredbe so grajene na socialističnem principu pravilnega materialnega stimulansa pri izvrševanju planskih nalog, kakor tudi v interesu čim boljšega strokovnega usposabljanja. Zaradi nepoznavanja socialističnih principov nagrajevanja ter novih uredb so poleg nekaterih vodstev podjetij tudi sindikalni funkcionarji zapadali škodljivemu oportunizmu. S pravilno razporeditvijo del v ustrezajoče grupe, zlasti pa s pravilno razvrstitvijo delavcev na ustrezajoča dela, bomo dosegli osebno zainteresiranost za dvig strokovne usposobljenosti in v zvezi s tem za dvig produktivnosti dela, znižanje polne lastne cene in v več primerih tudi za vprašanje delovne sile. Namesto dosedanje borbe za zakonitost pravilne razvrstitve in nagrajevanja se je ponekod delavce avtomatično uvrščalo v grupe in na dela, kjer jih je zatekla uredba. To so posamezniki zagovarjali z različnimi tolmačenji, čeprav je to očitno nepravilno stališče. Delavec mora biti razporejen na tisto delovno mesto, na katerem bo po svoji strokovni sposobnosti, priučenosti, obvladanju tehnike in poznavanju surovin največ koristil. Logično je, da delavec, ki je avtomatično prišel v višjo kategorijo, nima interesa, da bi se za delo v tej grupi dovolj uposobil, ker mu je vodstvo podjetja že priznalo tako grupo brez potrebnih tečajev in izpitov. Nepravilna razvrstitev delavcev in del v grupe bo resno onemogočala postavitev realnih tehničnih norm. Kadar pa so delovna mesta zasedena z delavci, ki imajo manjšo kvalifikacijo iz kakršnih koli razlogov, se tehnična norma ne sme postavljati po učinku tega delavca, ki je na delovnem mestu, pač pa tistega, ki ima dovolj no kvalifikacijo in sposobnost in ki bi tudi moral biti na tem delovnem mestu. V izgrajevanju tarifnega sistema se postavljajo pred sindikalne organizacije naslednje naloge: 1. Nove uredbe o plačah se morajo z vso resnostjo oživljati v vseh podjetjih in na vsakem delovnem mestu. Dogaja se, da posamezniki izigravajo predpise teh novih uredb s tem, da nepravilno ocenjujejo posamezna dela in jih uvrščajo v višje grupe zaradi tega, da delavce lahko zadržijo v svojih podjetjih, četudi nimajo zanje ustrezajočega dela. Predvsem so to pogosti pojavi v komunalnih in lokalnih podjetjih ter pri privatnih obrtnikih. 2. Za pravilno reguliranje plač in nagrad tehničnih vodstev naj nudijo sindikalne organizacije vso pomoč pa tudi iniciativo, da se ta absurd, ki ponekod še obstaja, ko so mojstri, poslovodje in inženirji slabše plačani kot pa delavci, ki delajo pod njihovim vodstvom, čimprej odpravi. Ta nepravilni odnos v plačah tehničnega vodstva ne pomeni samo materialne krivice, ki se jim godi, ampak se jim s tem ruši tudi avtoriteta v očeh delavstva, kar mora nujno negativno vplivati na ustvarjalnost in delovanje tega tehničnega kadra. Istočasno pa je ta odnos v plačevanju tehničnega kadra tudi velika ovira za dviganje udarnikov in ostalih najboljših delavcev na vodstvena mesta. Zato je treba, kjer koli je to mogoče, pa da še ni izvedeno, čimprej vse tehnično osebje vezati s plačo, odnosno doklado na učinek dela njihovih grup, oziroma oddelkov, kar se v zakonskih predpisih predvideva, s čimer bodo neposredno zainteresirani za razvoj socia-lističitega tekmovanja in izpolnjevanja in prekoračenja planskih nalog. BRIGADNI SISTEM DELA Organizacija delovnih brigad v podjetjih, predvsem mladinskih delovnih brigad, ki so bile v mnogih podjetjih inicia-torji uvedbe brigadnega sistema med ostalimi delavci, je mnogo pripomogla k dvigu produktivnosti dela in omasovljenju tekmovanja. Da ni brigadni sistem bolj razširjen, so v nekateriji podjetjih krive tudi uprave podjetij, ker puščajo iniciativo in skrb za formiranje delovnih brigad izključno sindikalnim oziroma mladinskim organizacijam, kot da so brigade stvar sindikatov, ki jim služi za pospeševanje tekmovanja. Formiranje brigad, njihovo vodstvo ter postavljanje brigadirjev je naloga uprav podjetja. Sindikalne organizacije pa jim pri tem pomagajo prav tako kot na vseh ostalih področjih. Brigade se lahko formirajo povsod, kjer dela več ljudi pri enakem delu, na enakih strojih in ki imajo svojega strokovnega voditelja. To se pravi, da mora vsaka brigada tvoriti celoto po neposredni povezanosti v produkcijskem procesu ali pa po liniji tehničnega vodstva. Republiški odbori naj z A OR izdelajo pravila za poslovanje in takojšnjo uvedbo brigad povsod, kjer je to le mogoče. Brigada ni sama sebi namen. Za uspeh se zahteva nov — boljši — brigadni sistem dela, ki temelji na medsebojnem tovarištvu in pomoči v delu. PROIZVODNA POSVETOVANJA Proizvodna posvetovanja imajo veliko vlogo za boljšo organizacijo dela, povečanje produktivnosti dela, zboljšanje kvalitete in utrjevanje delovne discipline. Proizvodna posvetovanja organizirajo in vodijo sindikalne organizacije. Ta posvetovanja se vršijo po oddelkih, brigadah in grupah, če pa je mogoče, pa tudi včasih s celotnim kolektivom. Na njih se razpravljajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo dela, kako povečati proizvodnjo, o štednji materiala, izboljšanju kvalitete proizvodov, delovni disciplini, sistematizaciji delovnih mest itd. Pri tem je posebno važno to, da na teh proizvodnih posvetih aktivno sodeluje tudi tehnično vodstvo, ki lahko ogromno koristi s svojim strokovnim znanjem. Na teh posvetih se sprejemajo tudi osebne tekmovalne obveznosti. Proizvodne posvete pa ne smemo zamenjavati s strokovnimi posveti tehničnega in administrativnega vodstva, ki jih po svoji dolžnosti sklicuje in vodi direktor, na katerih pa prisostvujejo tudi sindikalni funkcionarji. Posveti po oddelkih in po delovnih grupah, zlasti pa v brigadah, so nujni in koristni. Biti morajo dobro pripravljeni, kratki, poskrbeti pa je treba tudi, da bodo vsi predlogi in sklepi pravočasno izvršeni po osebnih zadolžitvah, DELOVNA DISCIPLINA Potrebno je ugotoviti, da so naše sin dikalne organizacije imele doslej premalo uspeha prav na utrjevanju delovne discipline. Slaba delovna disciplina nam po vzroča dnevno ogromno izgubljenih produktivnih ur, zaradi česar je v znatni meri zmanjšana proizvodnja. Kršitev de lovne discipline se kaže v nenehni flulc-tuaeiji in neopravičenih izostankih z dela, kakor tudi pri malomarnem odnosu do dela, razgovarjanju in nepotrebnem pohajkovanju po podjetju in ustanovi. Pri izpolnjevanju vseh planskih nalog je vprašanje delovne discipline osnovne važnosti. Še vedno se v dovoljni meri ne upoštevajo zakonita določila o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, katerih namen je, preprečiti neprestana menjavanja delovnih mest. Sindikalne organizacije so doslej vse premalo pojasnjevale svojemu članstvu političen pomen delovne discipline. Delavec namreč nima samo pravice do dela, pač pa tudi dolžnosti do skupnosti. Nagla rast naše socialne graditve nujno zahteva uničenje vseh ostankov kapitalistične miselnosti v odnosu do dela in do skupnosti. Za nas je prav posebno pereč problem delovne discipline zaradi tega, ker nimamo več neizčrpnih virov v rezervi delovne sile. Industrializacija je v Sloveniji že toliko napredovala, da nimamo niti 50% kmečkega prebivalstva, zaradi česar je ogromnega pomena mobilizacija notranje rezerve delovne sile in katero bomo prihranili z utrditvijo delovne discipline. Za primer navajam nekaj statističnih ugotovitev iz leta 1948, ki nam vpijoče kažejo, kje se izgublja delovna sila in se zaradi njenega pomanjkanja mnogokje ne izvršujejo planske naloge tako, kot bi es sicer lahko izvrševale. Tako je bilo n. pr. v letu 1948 samo v zveznih podjetjih v Sloveniji izgubljenih 4733 delovnih ur zaradi fluktuacije delovne sile, zaradi neupravičenih izostankov pa 157 tisoč 373 dni. S tem številom izgubljenih produktivnih dni bi se lahko zgradilo šest blokov po 46 stanovanj, in sicer 120 trosobnih, 108 dvosobnih in 48 enosobnih stanovanj. Skupno torej 276 stanovanj za 1200 oseb. Če vzamemo pri tem še 630.490 izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod in bolezenskih izostankov, kar bi mogli (z vztrajno sistematično borbo za zboljšanje delovnih pogojev, zboljšanje higiensko-tehničnih in sanitarnih naprav, kakor tudi z borbo proti izkoriščanju socialno-zdrav-stvenih ustanov in simulantov), znižati vsaj za ca. 50%, bi si mogli s 440.245 delovnimi dnevi zgraditi še nadaljnjih 13 blokov po 46 stanovanj, to je 600 stanovanj za 2550 oseb. Ce dajejo že samo v zveznih podjetjih v Sloveniji ti izgubljeni dnevi tako ogromne številke, si lahko predstavljamo, kaj pomeni utrditi delovno disciplino in zboljšati delovne pogoje v celotni naši proizvodnji. Prav zaradi tega je borba, vztrajna načrtna borba za utrditev delovne discipline pri nas osnovni' pogoj za uspešno izvrševanje planskih nalog. Sindikalne organizacije bodo morale v bodoče še temeljiteje in konkretneje razpravljati o teh problemih na posvetih in konferencah z vsemi tistimi, ki lega važnega vprašanja do danes še niso razumeli. Personalni referenti so dolini, da dosledno in pravilno izvajajo vso obstoječo zakonodajo, ki služi okrepitvi delovne discipline, sindikati pa jih morajo pri tem vsestransko podpirati. Številni personalni referenti si niso postavili vprašanja, zakaj je fluktuacija delovne sile tako velika tudi v teku meseca, bodisi 10. ali 20. v mesecu, kljub temu, da uredba točno določa, da se more služba obojestran- UDARNIŠTVO Udarništvo, novatorstvo in racionali-zatorstvo so rezultat nove družbene stvarnosti v naši domovini, v kateri so delovni ljudje dobili oblast v svoje roke in e katero jim je omogočen prehod na novo revolucionarno socialistično pot, po kateri zdaj gradijo lepšo in srečnejšo bodočnost sebi in svojim potomcem. V tej novi socialistični ekonomiki, ki zahteva nagel razvoj, pa ne zadostuje več delovni stil, ki je pogosto podoben slučajnemu naključju pri reševanju posameznih problemov. V mnogih podjetjih ne jemljejo dovolj resno značaja in pomena udarni-stva tako uprave podjetja kakor tudi sindikalnega vodstva. Udarnikom se ne nudi dovolj pomoči pri delu, niti se jih ne vabi na proizvodne konference ali v komisije za ugotavljanje in postavljanje delovnih norm. Marsikje so tovariši, ki bi morali biti že zdavnaj proglašeni za udarnike, pa zaradi omalovaževanja uprav podjetij ali sindikalnega vodstva sploh niso bili proglašeni, ali pa so se predlogi založili po raznih predalih. Tudi primeri, da se čaka po več mesecev na razne svečane momente za proslavitev udarnikov, niso redki. Pogosto se dogaja tudi, da že proglašeni udarniki po več mesecev čakajo na udarniške legitimacije, s katerimi so upravičeni do raznih bonitet, ali pa zanje sploh ni kontingenta itd., pri čemer nosijo velik del krivde tudi tiste sindikalne organizacije, ki se ne borijo dovolj vztrajno za odpravo vseh teh grobih napak. Nalogo sindikalnih organizacij so, da priborijo udarnikom večje priznanje, da jih popularizirajo in da se udarništvo orna-sovi, ker je to najboljše zagotovilo za pravočasno izgradnjo socializma. Ogromne važnosti za pospešeni tempo gradnje socializma so naši racionalizatorji in novatorji. Z visoko požrtvovalnostjo in zavestjo racionalizatorjev in novatorjev po njihovi zaslugi proizvajamo danes iz domačih surovin dragocene predmete, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva za drag denar. Zato je dolžnost sindikalnih organizacij, da delajo in pomagajo pri omasovljenju drobnih racionalizacij in novatonstev, da se borijo za realizacijo vseh predlogov, ki jih racionalizatorji in novatorji predlagajo upravam podjetij, in skrb e za to, da se pošiljajo vsi ti uspehi in predlogi upravam in birojem za pospeševanje proizvodnje, ki jih bodo posredovali naprej v druga podjetja in jih eventuelno še izpopolnjevali. V nekaterih podjetjih se še precej greši nad strokovnjaki, ki niso zaposleni v dovoljni meri in pravilno po svojem znanju, s tem, da se jih drži v operativk Tov. Kidrič je dejal med drugim v svojem referatu na II. plenumu CK KPJ: »Prav tako je v operativi — kar je popolnoma napačno — mnogo inženirjev in strokovnjakov, ki bi več v znanstvenoraziskovalnem delu- V operativi lahko kaj hitro dvignemo tudi popolnoma novega tovariša, ki nima zadostne osnovne izobrazbe. To nam dokazuje vsa naša praksa pri napredovanju novih gospodarskih kadrov- Pozdravi in obljube seno v škili rudarjev II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije Delovni kolektiv premogovnika Senovo pošilja tovariškemu II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije borbene pozdrave! Združeni z ostalimi slovenskimi rudarji smo se in se bomo trudili, da Čim uspešneje sodelujemo v našem ustvarjalnem delu, da ostanemo na čelu velikega pohoda na poti v socializem. Kot najuspešnejši slovenski premogovnik v prvem četrtletju letošnjega leta smo napovedali v počastitev II. kongresa tekmovanje vsem ostalim premogovnikom Slovenije in tekmovali z največjo požrtvovalnostjo. Za dosego čim boljših rezultatov so posamezni člani sindikalne podružnice prevzeli obveznosti, da bodo v času tekmovanja od 15. do 26. t. m. v prostem času nakopali in naložili 482 ton premoga. Te obveznosti pa niso samo izpolnili, ampak tudi za 34 %, to je za 163 ton presegli. Mladina premogovnika pa je izpolnila svojo obveznost s 122 %. V času predkongresnega tekmovanja je bil dnevni plan proizvodnje presežen povprečno za 14 %. Kolektiv senovskih rudarjev pa se ni zadovoljil z doseženim uspehom. Nadaljeval bo naporno delo z nezmanjšanim poletom, da bo izpolnil obveznost, ki so jo dali slovenski rudarji II. kongresu rudarjev Jugoslavije. Velika obveznost je to. Veliko ton bodo morali nakopati. Toda zavedamo se, da je tudi nas veliko! Zato dajemo kongresu nove obveznosti: V borbi za dosego letnega nians proizvodnje do 29. novembra bomo nakopali s prostovoljnim delom nad 2000 ton premoga. Vzporedno s proizvodnjo bomo pospešili izgradnjo priprav v jam> in bomo tudi letni plan jamskih investicij izpolnili do 29. novembra. Za izpolnitev zadanih si obveznosti bo preteklo še mnogo pota i° marsikatera roka bo žuljava, toda pri vsem se zavedamo: vsak ko* črnega diamanta, ki se odloči od hribine, je udarec po glavi vsem podlim klevetnikom našega ljudstva in našega vodstva KPJ in zlasti tov-Tita. Naj živi II. kongres Zveze sindi' katov Slovenije! Živela naša prvoboriteljiea KPJ in njen voditelj tovariš Tito! sko odpovedati samo na plačilni dan. Tu so potrebne ostre sankcije proti vsem kršilcem delovne discipline, tako proti tistim, ki jih kršijo, in tistim, ki kršitev dopuščajo, kakor tudi tistim, ki tako nepravilno razrešene delavce in nameščence sprejemajo v službeno razmerje. Prav tako je mnogo primerov, da personalni oddelki podjetij in ustanov ne vodijo dovolj pregleda o vseh upravičenih in neopravičenih izostankih, kateri se po dopolnilni uredbi o dopustih od-računajo prizadetim delavcem in nameščencem pri letnem dopustu. Da se to stanje čimprej popravi v splošno korist, je treba v slehernem podjetju in ustanovi, kjer obstoji sindikalna organizacija, takoj formirati komisijo za reševanje de lovnih sporov. Te komisije bodo reševale '"se spore, ki jih povzročita bodisi vodstvo ali posamezni delavec in nihče ne sme službe zapustiti, preden komisija ni izrekla svojega sklepa. Inšpekcija dela pa bo morala proti vsem tem prekrškom ostreje postopati. V teh komisijah sodelujejo zastopniki podružnic z najboljšimi predstavniki, ki so sposobni, da objektivno ocenijo in s tem čuvajo interese delavcev ter zagotovijo hitro graditev socializma. Za znanslveno-raziskovalno delo pa >° potrebni ljudje z znanstvenimi osnoV' nimi pogoji, ti pa se ne dajo ustvari kar čez noč. Sploh nekateri naši t°' variši smešno postavljajo operativo na' sproti znanstvenoraziskovalnemu delu-Operativo in njeno vainost povzd>Ou’ jejo prakticislično do neba. V stveno-raziskovalnem delu pa m1*1)0 nepotrebne, manj važne, profesor posle. Kajpak, brez operative ni fll' česar, toda znanstvenoraziskovalneg^ dela za pospeševanje proizvodnje n smemo izenačevati z nekakšno bU' ioazno, od prakse in življenja 1°., znanostjo, zakaj znanstveno-raztsK -valno delo, kakor ga mi razumem » služi izvršitvi petletnega plana in V temtakem najvažnejšim nalogam tai operative. . t: Treba je kritično podčrtali, da n organi za p ospeševanje Prot?v,-,L kaj slabo zasledujejo inozemsko t raluro, inozemske izume in inozem tehniko. Mnoga za nas važna vp nja so že davno rešena v inozem tako v ZSSR kakor tudi v drugih » želah, na sodoben način, a mi volj ne potrudimo, da bi t", , proučili in porabili pri nas.* ( nisi št. 2, stran 72.) SINDIKATOV SLOVENIJE ROMANA POTOČNIKA V odnosu do nagrajevanja novatorjev treba iskati med široko množico kvalifici- in zdravstveno službo do 1961. leta 5,4 mi- novatorji in odlikovanci Čim lepše uži- kalnih podjetjih je bilo ugotovljenih 8803 racionalizatorjev in strokovnjakov-iznaj- ranih delavcev. lijarde dinarjev. Zgradili bomo med dru- vali oddih v sindikalnih počitniških do- pomanjkljivosti, pravočasno odpravljenih diteljev so se ponekod vršile zelo grobe Vsemu temu kadru, ki se strokovno gim tudi 110 bolnišnic s 14.300 poste- movih, kjer imajo za izdatno nižjo ceno pa le 38.2/o. Od tega je bilo n t ®“P napake. Številni med njimi so bili zelo dviga, pa je po zaključenem tečaju ozi- ljamL (70 dinarjev celodnevna oskrba poseb- manjkljivosti v železniškem prometu, slabo ali pa sploh niso bili nagrajeni za roma šoli treba omogočiti zaposlitev na Poleg dobrih rezultatov, ki izhajajo iz no ugodnost tisti, ki jih smatrajo sindi- kovinski industriji, industriji gradbene- stvari, ki pomenijo za našo proizvodnjo takem mestu in s takšno plačo, za ka- dosedanje socialne zakonodaje, pa so se kalne organizacije za najbolj zaslužne, ga materiala, lesni m gozdni indus j ogromno pridobitev. Nagrade, ki so uve- kršno si je pridobil znanje. Pri tem mora do danes pokazale tudi posamezne po- Slabost nekaterih komisij za socialno Pri tem je potrebno poudariti, da je dene z zakonskimi predpisi, materialna odpasti vsa ozkost in ljubosumnost, ki manjkljivosti in slabosti, katere pa so zavarovanje in Oddih, ali pa tudi malo- še mnogo talcih direktorjev, ki nimajo m druga priznanja, morajo biti predvsem ponekod še vlada v kadrovski politiki in bodo zaradi porasta gospodarske moči in mamost istih, je vzrok, da mnogo na- dovolj samoiniciative pri uvajanju teh- stimulans za Čim večjo samoiniciativno se kaže v čuvanju kadrov za vsako ceno, finančne zmogljivosti že v teku letošnjega potil za sindikalne počitniške domove nično higienskih zaščitnih naprav in ki pospeševanje in omasovljenje novatorjev, ki jih ne odstopa drugim podjetjem in leta izpopolnile z novim zakonom o so- lansko leto ni bilo izkoriščenih. Ostala se ob nakazanih pomanjkljivostih izgo- racionalizatorjev in udarnikov. ustanovam, čeravno bi tam skupnosti cialnem zavarovanju. V tem zakonu, ka- so prazna mesta, ko po drugi strani var j a jo, da nimajo zato potrebnih sred- Treba je podčrtati, da je zelo velika mnogo več koristili. terega osnutek se že dalj časa pripravlja, istočasno tako zelo primanjkuje prosto- štev. Splošni pravilnik o higiensko teh- ovira postala uredba o proglaševanju bo prišla do izraza tudi nova organiza- ra za počitnice. ničnih zaščitnih merah pa predvideva v udarnikov. Glede na različnost strok in POMOČ VASI cija socialnega zavarovanja, tako da bodo Primer grobe malomarnosti (milo re- !84 tudi odstranitev dediščine, ki jo različnost norm je tudi zelo neenako pre- Vnrašanie socialistične nreobrazhe na m»8u zavarovanci uživati svoje pravice Ceno) je OS Postojne, ki lansko leto ni je nova Jugoslavija nasledila v tovarnah seganje norm. V letu 1948 so bile v grad- žega kmeUjstvajetesno pPovera£o s so- neposredno v svojem podjetju, kjer so izdel okrog 40 napotil za razne počit- in delavnicah, katere so gradili rnpre- bm eiroki povprečno, presežene norme ciaglistično graditiijo naše dežele. Z na- zaposleni. niške domove niti ene, z izgovorom, da urejali bivši kapitalni, ne da bi pri »a ca. 50% m bi po tej uredbi mogli biti Dredkom kmetiiske nroizvodnie in izboli- Toda vsaka še tako dobra uredba ali Jih nihge no5e gprejeti, v resnici pa jih tem upoštevali, da bo moral v teh, s S udaralkl’ 7 tekstilni m kovin- fa^e,n materi!,nega potožaja delovnih zakon postane lahko krpa papirja, če se e predsednik imel v svoji miznici, na- stališča varnosti in higiene dela skrajno eki stroki zaradi večje mehanizacije pro- km^ z omejevanjem in politično izo ne vodi vztrajna borba za njegovo reali- mesto da bi jih razposlal tvojim podruž- neurejenih delovnih mestih delati živ Uvodnje in zaradi tega tudi realnejših lacijo kapitalističnih elementov na vasi, zacil°- Da J® bll° ,na tem sektorju štor- nicam, ki naj bi poslale svoje najboljše človek. Zato ta 184. člen ki upošteva norm delavci komaj dosegajo norme gle- 6 krepitvijo zveze med delovnimi kmeti l®nlh mnogo napak in nepravilnosti do elane na dopust. Sličen primer je bil razvoj našega gospodarstva, postavlja de na zmogljivost strojev ali pa so za ljud6ko državo jn utrditvijo zveze delav.’ sedaj, tako s strani ustanov socialnega tudi v 0S Grosuplje. roke za odpravljanje posamezn h po- želo nizek procent presežene, kar po- k razreda z delovnimi kmeti ie na- zavarovanja m zdravstvene službe, kakor Rpsm>. fp d. 8„ -.X, ,iPuVgtvo še manjkljivosti. toda prav ob tej nalogi se meni, da bi domalega skoraj rnhče ne i^vsehsindikalniirnnmiov n Irla tudi s strani sindikalnih forumov in or- . nravBno tetoeca posebej odkrivajo nepravilni odnosi, tako mXa^ tietraviTn^^tdato mi ™aJ da se £ na bSf aMvno ^mizacij, smo že mnogokrat ugotavljali. »ftS, Tm SliRSaSi sporazumu z GO ZSS vsem odsekom za ^ Del).,h]iSki Helav cialnega zavarovanja, kakor tudi proble- ^ vco^ teJl n^učn nim določilom, ki v celoti upoštevajo go- delo OLO-jev navodila za individualno pPeko podružnic kakor tudi me zdravstvene zaščite delavstva. Tovariš . * J obrazložilo' zakaj le ta nov spodarsko zmogljivost in stvarne možno- presojanje uspehov pri proglaševanju krajni in kra LvnfVveTmoraio noma Tomo Brejc Je na IX- Plenumu G0 ZSJ način iTJnos do dela rotrebea Prav sti- 50 bila le redka podjetja, ki so de- ieth? ZlLTrnvirat0niehrešnenPo0dž ^ držLvnS,' proestvSi ^ uva^nj?u v zv-ezi z nalogami sindikalnih organizacij ee Menattrfdihu v in pravilno planirala potrebna So nri za vL državo »m boljše organizacije del. Treba je med drugim dejal: počitniškem domu med tovariši udarni- materialna in finančna sredstva. 1 organizirati in izpopolnjevati brigndno- »Ako sedaj kritično pogledamo na ki, racionalizatorji in novatorji ter dru- Tudi na področju higiene dela bi mo- » STROKOVNI KADRI desetinski sistem, razvijati socialistično delo sindikatov po sektorju socialnega gimi zaslužnimi borci graditve sociali- rale biti sindikalne organizacije bolj ini- tekmovanje za večji hektarski donos, za zavarovanja, moramo konstatirati, da zma, od katerih bi se mnogo česa na- ciativne. Slabi higienski pogoji dela so Strokovni kadri so sestavni del načrta pravočasno zgraditev družbenih prostorov, to delo prav posebno v pogledu zdrav- učil, tako iz proizvodnje raznih indu- pogost vzrok številnih obolenj, gnojnih izgradnje našega socialističnega gospo- pravilno uporabo in izvajanje predpisov etvene zaščite ni na oni stopnji, kot sirijskih panog, kakor tudi s spoznava- vnetij, epidemije gripe, revmatičnih in uaietva. To je vprašanje vzgoje ljudi, ki o plačah, normah, ter izboljšati ideološko- bi ustrezalo vlogi naših sindikatov v njem naših bratskih narodov, njihovih Želodčnih obolenj. Za odpravo teh na- ®iorajo postati mojstri svojega orodja, politično delo. izgradnji socializma v naši deželi, vse kulturnih posebnosti in običajev. Poleg pak niso vedno potrebna večja denarna Svojih strojev, svojih novih socialističnih Za Čim boljše razvijanje in krepitev od CO ZSJ, do GO in CU pa do po- tega pa bi si pridobil novih moči in sredstva: zasteklenitev oken, leseni pod- tovarn. Ta vzgoja in usposabljanje novih kmetijskega zadružništva, zlasti obdelo- družnic... Mi se nismo ravnali po zdravja za še uspešnejšo borbo za plan. nožniki na cementnih tleh, urejena ven- strokovnih kadrov se mora razvijati vzpo- valnih zadrug, naj sindikalne organizacije svetli tradiciji naše Partije posebno Potrebno je kakor na vseh ostalih tilacija, zadostno število kozarcev itd., redno z razvojem vsega gospodarstva, kar s svojimi kolektivi nudijo zadrugam stal- iz časa NOB, ko je pod izredno težkimi 6ektorjih dela tudi le-tu več političnega uspešno rešijo marsikak problem. Higi- le trajna naloga tako države kakor sm- no in vsestransko pompč. V organizacij- pogoji, v nepristopnih planinah in hri- dela 2 neprestano in neizprosno borbo ena v stanovanjih po naših gradiliščih dikalnih organizacij. Ce pa pogledamo sko-goepodarskem pogledu po morajo sin- bili gradila dobro urejene bolnice in za gim pravilnejše izvajanje letnih do- je malokdaj odvisna od denarnih sred- dejetvo, da imamo danes mnogo manj dihalne organizacije pomagati splošnim lazarete, organizirala dobave zdravil pustov kajti s tem bodo ustvarjali in štev. Skoraj povsod tam, kjer so sindi- etrokovnega kadra, kot bi ga že potrebo- in obdelovalnim zadrugam z delovnimi, in instrumentarija, ko je organizirala pospeševali samo proizvodnjo kalne podružnice in komisije za zaščito v«li za našo novo izgrajeno industrijo, strokovnimi ekipami za čim boljšo orga- prenos ranjencev in bolnikov na da- Tretja važna naloga komisij za soc?- dela dobre, aktivne in samoiniciativne, 66 moramo z vso skrbjo in odgovornostjo nizacijo dela, za uvedbo in ureditev knji- ljavo stotine kilometrov, kljub sovraž- ajn0 zavarovanje in oddih pa tudi vseh je sodelovanje z upravo podjetij dobro vprašati, koliko smo se trudili in kaj vse govodstva, pomagajo naj jim pri sestav- nikovim napadom, samo da bi se ohra- sjndikalnih organizacij je skrb za za- in tudi teh pomanjkljivosti ni. »mo, odnosno nismo storili, da bi se plan ljanju finančnega plana, pri usposablja- nilo zdravje in rešilo dragoceno živ- gfcto matere in otroka. Nedavna anketa, Nezgode na kakor kaže statistika kadra izpolnjeval. S tem, če izvajamo nju strokovnega kadra in postavljanju ljenje borcem.« ki jo je izvedla organizacija AFŽ s po- abs^lutTeicer še vidno rastejo če m Plan kapitalne graditve nase mdustr. e, delavnic za popravilo strojev m orodja. y današnjih _ v imeru z N0B _ močjo sindikatov v 16 okrajih, je poka- uSSIamo Mrast rapollenTh delalceH ‘atocasno pa ne izpolnjujemo ostalih pla- Prav tako morajo sindikalne organizacije f L^n-isih „.i„ =ipdpxR zanimive rezultate- upoštevamo porast zaposiemn aeiavcev, »ov, ki so sestavni del našega splošnega nuditi pomoč zk organiziranje kulturno- “epririJ2!1 il£hPSSSŽ^ rezultate. tedaj število nezgod relativno pada Iz Poletnega plana, nikakor še ne izvršu- političnega in fizkulturnega gibanja na M, d,. ^,■ zsm^^^emaihno vztrai število zanoslenih Žena 48114 stat’stlk® je razvidno, da se največ ne jemn evniih naloa v reioti in ie nlan kot va«i 6 nlb lJudl> nam “radi premajhne vztraj- število zaposientn zena .... 4».ii4 Zg0d pripeti prav v vrstah novodošlih celot, o orožen 8 - ‘ y ta namen nai naše organizacije z n08ti še ni docela uspelo dvigniti to služ- od teh število mater................. 13.882 mladih delavcev s podeželja, ki nimajo Ce bf se uprave podjetij in sindikalne odbori OF in OKKZ sestavijo skupine k°Innpniiftl*t„TP|0^ k-hiF urZiTiv^'"6' ^1°. P» novi ženski de- nikakršnega znanja in pojma o indu- ®rRanizacije dovolj uporno borilo in pri- agitatorjev in agitacijsko-propagandne s druzb • lovni sili ........ 6.91- strijski proizvodnji. Za te morajo naše Pravile vse pogoje za sprejem naše mla- ekipe, ki bodo prirejale po vaseh kon- S hitrejšim oživljanjem vseh uzako- sindikalne organizacije mnogo bolj skr- dine v industrijske šole in obrt, če bi ference in predavanja njenih pravic zavarovancev bi lahko do- število otrok: beti. Te nove delavce morajo v samem poleg tega tudi bolj skrbele za pravilen V vseh sindikalnih organizacijah pa bili sto tisoče delovnih ur za našo pro- a) gtarih do 3 let........... 6.645 začetku spoznavati s celotnim proizvod- odnos do učencev s strani uprav podjetij je treba organizirati propagandno delo izvodnjo. Z dolgim zavlačevanjem zdrav- j,) starih od 3—7 let ... . 7.117 nim procesom dotičnega oddelka ali sek- (mojstrov in šolskega instruktorskega ka- za popularizacijo socialistične preobrazbe Ijenja pa se ne trati samo le čas, ampak c) starih od 7—14 let ... . 8.010 torja, na katerem bodo delali, pri čemer dra) in za samo vzgojo, kakor tudi za vasi tako, da se bodo vsi delavci in na- spravlja mnogokrat tudi bolezen v akut- jih je treba opozarjati na vse nevarnosti, materialno stran preskrbe s stanovanji, meščenci seznanili z vsemi vprašanji, so- no stanje, ki terja za to mnogo daljši število otrok, ki se že nahajajo v ki bi jih eventualno lahko doletele, če prehrano, delovno obleko in obutvijo ter cialietične preobrazbe kmetijstva. čas in več truda za zdravljenje bolnikov. jaslih............................. 344 ne bi pazili. pravilnim organiziranjem in nagrajeva- Zato je borba za boljšo zdravstveno zašči- Število otrok, ki se že nahajajo v Posebno skrb je treba posvečati za- njem, bi mnogo laže kot doslej dobivali SOCIALNO ZAVAROVANJE IN OD- to is.to^asn<> tudi borba za boljšo delovno DID-ih .’........................................ 1.972 poslitvi Žena. Paziti moramo, da se jih Kandidate ugence v gospodarstvu. Po- r)IH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV disciplino, borba proti simulantom in število otrok, potrebnih oskrbe v ne bo zaposlovalo na taka mesta, kjer ^ ,tega pa bi pri učenju in rednem " , . . , zabušantom (po zdravniških mišljen ih jaslih . . 7........................... 1.809 je za njih organske specifičnosti škod- °bieku šol pokazali gotovo mnogo boljše Socialno zavarovanje je zavzelo po e v Sloveniji dnevno nad tr tisoč ta- Stevil0 otrok potrebnih oskrbe ljivo in prenaporno, kar škoduje njiho- rezultate. P osvoboditvi revolucionaren razvoj Stolet- kih ki bi brez škode za svoje zdravje DIDk)v . .................... 2.326 vemu zdravju in materinstvu. Na ta- j S skleni ix plenuma CO ZSJ so za- bo.rj3a de’avskeSa raz,re.da. na«'b naro- ahko ostali na svojih delovnih mestih), ščito delovne mladine se je prav tako dolženi vsi sindikalni forumi in organi- Ju 6® e skuP^°.z delniškim raz- ki s svojim brezvestnim simuliranjem Število Žena, ki so zaradi pomanj- premalo pazilo. Ni se imelo v vidu nji- ^cije, da posvetijo več pozornosti tudi ? on! za socialne p ra- otežujejo zdravnikom zdravljenje resno kanja teh ustanov zapustile hovih specialnih vzgojnih in materialnih Plačam učencev v gospodarstvu in da jih ' ice, je bila kronana z zmagovito ljudsko bolnih. S polnim zanimanjem in skrbjo službo............................. 738 potreb, kar ima slabe posledice pri učnih Planirajo glede na potrebe po učencih revolucijo v narodnoosvobodilni borbi m za zaščito zdravja in nego bolnikov pa število žena, ki stoje pred proble- rezultatih in njihovem fizičnem razvoju. y posameznih gospodarskih panogah, da 'ma ,v teb .krf,klb ^etlb P° osvoboditvi bomo dali delavcem in nameščencem mom zapustitve službe ... 843 pri vseh reševanjih zaščite dela mo- b! s tem materialno zainteresirali mla- bogate rezuPate. moralno oporo za še bol požrtvovalno gtevilo Žena, ki bi se zaposlile 1 rajo imeti uprave podjetij in sindikalne dtno za tiste panoge, kamor ne gredo Ne mislim e tem trditi, da se je naše delo pri izpolnjevanju planskih nalog. obstojem teh ustanov .... 6.434 organizacije pred očmi poleg socialnega fadi> kot na primer: grafična, gradbena socialno zavarovanje že zaprlo v svojo Zato mj sindikakie organizacije pred- in kulturnega momenta tudi gospodarske 16 lesna stroka. dokončno fazo. Vsi novi zakoni in urad- vsem pa OS in KS posvečajo mnogo vec xa anketa je s podatki sicer še po- koristi. Pravilna organizacija zaščite Za dober način usnosabliania kadrov be’ ki ureiai° široko in dalekosežno plan pozornosti zdravstvenim ustanovam ter nianjkljiva, vendar pa dovolj jasno kaže, deja je važen osnovni pogoj za dobro in m®ramo smatrati Strokovnem dvitra- našeRa delovnega prava, dokazujejo, da nudijo vodstvu in usluzbenstvu teh us a- kje je še rezerva delovne sile in kako hitro izvrševanje gospodarskih nalog, »Ju delavcev strokovne tečaie in šole 66 vedn0 izpopolnjuje in izboljšuje vzpo- nov vsestransko pomoč v njihovem delu. nujn0 je treba matere razbremeniti teh kajti čim manj nezgod, bolovanj in po- v katere bi lahko nritemili tudi mnoBO redn0 z razv°iem našega gospodarstva. Ustvariti se mora ozko sodelovanje z 0gromn;h naporov, ki jih opravljajo še gkodb bo, tem večja bo produktivnost VeČ Žena da H se ?,snSle za vHI Naša družbena stvarnost, ki je rezultat zdravniki, katerim je nuditi vso pomoč k*t delavke-matere s tem, da bi se na- in hitrejše izvrševanje naših plan- meeta ^edLlm 1 tTn^ietL ogromnih naporov našega delovnega ljud- pri odstranjevanju vseh zaprek lu ovi- šim najmlajšim omogočilo stalno skupno gk b nalog V6Uka’ večtoa^delavstva -^Sa S ram stva- ima M nadaljnji razvoj bogato per- rajo pravilno funkcioniranje zdravstve- negovaije, vzgajanje in nadzorstvo. Ul 8' ^ baši ženi omogočeno do kraja izkori- spe^tiv”: kligemo v omin razm6Te B° Odnos6' bolnikov do zdravnikov ter Sindikati morajo pomagati upravam SKRB ZA LJUDSKO IMOVINO 2$ vse možnosti, ki jih daje naša so- lakrš^mi T delarak! razr^ žtral zdravstvenega osebja sploh in obratno, P« reševanju teh problemov in IN NAŠA BUDNOST 'stična domovina. v filarj predarmlski Jugoslaviji prav s kjer je ta slab, naj se obravnava na !ska' mo^ost graditve teh ustanov iz xaši narodi so tekom NOB iztrgali Sindikalne organizacije so sicer raz- stališča njegovega noložafa v primeru bo- skupnih sestankih in s konstruktivno kastnih materialnih sredstev m s pro- izdajalski buržoaziji njihova proizvodna ^iale iniciativo in aktivno pomagale pri ^nfto Ktotosti m jih prBamo kritiko postavi na pravilni tovariški stovoljno delovno silo. Poleg gradnje teh gredJstva, ki so jih pod prejšnjimi režimi ®r8anizaciji teh strokovnih tečajev, toda z današnjim stanjem’ bomo šele prav ra- nivo. Misel, ki še ponekod vlada, da so ustanov pa je predvsem potrebno že v na surov izkoriščevalski način izropali jj® aktivnost je po navadi prenehala že zumeli YS0 veličino’ naših pridobitev z vseh slabosti v zdravstveni službi krivi lih fl trab" takol po- in izželi iz krvi in žul|®!. naših del°v* ® 8am0 otvoritvijo tečaja, namesto da bi novo socialno zakonodajo. zdravniki, je treba energično odprav- “ ^ {oDOtrebne^teč^ie in inih ljudi. Ta lmovina sluzi danes naše- v® Potem šele začela vztrajno boriti za Statistika za leto 1939 nam kaže v ljati. slatl v za 10 p b t J in š01e- mu delovnemu ljudstvu za proizvajanje, ^n, večji uspeh tečajnikov. Več tečajev prjmerjavi ob koncu leta 1948 naslednje: Komisije za socialno zavarovanje v ZAŠČITA DEI A 8 katerimi se okorišča naša socialistična Je končalo s 75 do 30% tečajnikov, Leta 1939 je bilo pri bivšem 0UZD sindikalnih podružnicah se morajo po- skupnost, nekateri tečaji pa se zaradi preslabe ude- zavarovanih 99.995 delavcev. Od teh pa drobno seznaniti z organizacijo zdrav- V borbi za izgradnjo socialistične Sindikalne orsanizacile imaio zelo Wb® sploh niso zaključili. je prejemalo osebno pokojnino 607 oseb stvene službe v svojem kraju tako, da družbe se postavlja skrb za vsestransko važno nalo„0 da razviieio nri svoiem Drug način za vsakdanjo strokovno in to povprečno po 124 dinarjev mesečno, bodo vedno na tekočem, kdaj in kako zaščito dela in varnost Življenja in zdrav- g[anstvu pravi gut in ljubezen do tega pa je prenašanje strokovnega zna- Vdovskih podpor je bilo v istem letu poslujejo ambulante m lekarne, da bi ja našega delovnega človeka na prvem ijudsk6ga imetja. Kajti državno — ljud- 2,Ja izkušenj udarnikov na ostale delavce, izplačanih 28. Naj višja podpora je zna- mogli dajati članstvu informacije. Voditi mestu, kajti človek je največje bogastvo S^Q jmetje v na§; domovini ima vse s5\\ Tito je dejal na zboru udarnikov šala mesečno 85,66 din, najnižja pa morajo skrb o bolnih tovariših, Jih obi- socialistične države. drugačno vrednost kakor jo je imela brhi]e: 16,33 din. skovati in dajati eventuelno pomoč s Ena izmed zelo važnih nalog smdi- drž| jmovina v’ stari juioslaviii To *Razviite udarniilvo in prenašajte Poleg tega smo imeli v bivši bratovski prinašanjem hrane, zdravil in sličnega, kalnih organizacij je ta, da skrbe za drgavn0 jmet:e :e osnova našeca socia-WiSffUS ki 2 skladnlcl 12% članov, od katerih je bilo U sami ne morejo ali nimajo ni- vsestransko zaščito dda ta da se vz raJ- u™ a gclipodarTa fn lašf S- ® vsakodnevni praksi v delu, na mlaj- leta 1939 9600 upokojencev, osebnih m kogar, ki bi jim to napravil no bore za striktno lzvaja?j®ipv.sneh7 zako" nosti. Kjer koli pa vzgoja sama ne bi 4« kadre, katere vzgajati je vaša doli- rodbinskih. Druga vazna naloga teh komisij za nit h predpisov, ki predp j j a - spremenila pri posameznikih odnosa do vosi! Vi novatorji, ki ste v mnogoiem Pri Pokojninskem zavodu je Mo za- socialno zavarovanje in oddih pa je v delovna mesta in stroje higiensko teh- ljudsk imetjai tflm je potrebno z vso Oprostili industrijski proces dela, ne varovanih 12.968 članov in bilo 2500 up o- tem, da pomagajo upravam podjetij pla- mene zaščitne mere. ostrino izvajati sankcije, katere pred- ^ete svoje Ukušnjc izkoriščati samo kojencev. V samostojnem železničarskem mrati letne dopuste ta vse delavce n Prav ta ®.®kt,°nr, "aš®9fnddkaln® d.p.' videva uredba o odnosu do ljudske imo- sebe, marveč jih prenašajte na fondu je bilo na 7000 članov 1370 upoko- nameščence Ta ogromna pridobitev, ki javnost je bil dol|B ljasa s abo razvit vine jn brez0bzirno vse saboterje in Mlajše generacije, na vse tiste, ki se lencev. je rezultat NOB in velikih naporov naše V lanskem in letošnjem leta pa seje malomarneže izro5iti sodišču, ki naj jim "torain št> učiti Pri nas v današnji Skupno od ca. 130.000 zavarovancev Partije m vlade za dvig družbene ravni, na splošno popravilo in lahko rečemo, ,. Ju0oslai>m ie strokovnem delavstva v bivši Dravski banovini je bilo 10.000 se še vedno ne izkorišča pravilno. da ni več samo formalno sodelovanje z d«leč inJndč urVmnlo € upokojencev. 81. decembra 1948 pa je Nekatere sindikalne podružnice v po- organi inšpekcije dela, ampak da že Nasa budnost pa mora biti v nepo- 1 , t bilo pri Zavodu za socialno zavarovanje gostih primerih ne znajo svojemu Član- sami delavski inšpektorji s svojimi ko aredni zvezi z vsemi politično gospodar- vPra kako te organizacije delajo«. Y zadnjem času se dogajajo primeri, jjj1 le prišel funkcionar iz višjega foru- tek V neko krajevno organizacijo, se kra-taj Yas razgovarjail s predsednikom ali laikom sindikalne organizacije in z Javnikom podjetja o tem, kako izpol-t»to f° Plan, kaj se dela na kulturno-etnem polju, kakšna je menza, v Tomija in slično, ni pa se poglobil kam610 grup, pododborov in komisij, kiji, v mnogih primerih je bilo pomanj-iavnn rielo teh vzrok slabi politični de-lojj ijff in neizpolnjevanju planskih na-form • Podragi takšnega površnega in-sjji/gDanja pa je dal ta tovariš nekaj ®ajte t*1 navodil, kot na primer: »izbolj-lavoo Umovanje«, »organizirajte vse deje ^izboljšajte prehrano« itd., nakar je i/uuljeval pot v druge kolektive, kjer Ni tako ponavljal, ne jo treba mnogo več neposred- teffap°m°oi terenu na podlagi temeljijo Poznavanja življenja in dela v pod-skunm'ln uatauovah, z obiskovanjem in ne i/ ® reševanjem problemov in nalog * Krn n ? posameznimi aktivisti, temveč ktileki;™1 in na konferencah s celotnimi vZet, *Vl- .Za vse sklepe je treba pod-Po za t-v1 POtrebuo organizacijske ukre-treha , l hovo izvršitev. Vsako nalogo je io izvrši Zv1/,°xkretn0 n,a osebo> W nai rsi v določenem roku. REFERAT ROMANA ALBREHTA zveze nove socialistične države? To je treba najprej podčrtati zato prvo, ker se je pri tem spremenilo razmerje med socialističnim in kapitalističnim svetom, drugo, ker je to postavilo na dnevni red vprašanje rešitve odnosov med socialističnimi državami, to se pravi, vrsto problemov, ki jih, če ostanemo na pozicijah marksizma-leninizma, ni mogoče reševati z nekimi starimi šablonami, tretje, ker je stališče Partije boljševikov in Partij okrog Kominforma pri reševanju teh vprašanj oportunistično in vodi v revizionizem po celem nizu načelnih vprašanj in s tem vnaša, ne samo teoretsko zmedo, ampak pomeni neposredno ogrožanje nadaljnjega razvoja teoretske misli marksizma-leninizma, četrto, ker je vodstvo boljševiške Partije izrabilo Kom-inform za klevetniško gonjo proti jugoslovanskim narodom in njihovi Partiji, ker se je slednja postavila po robu oportunističnim in revizionističnim pogledom voditeljev boljševiške Partije za reševanje političnih, ekonomskih in kulturnih vprašanj, v odnosih med socialističnimi državami, in peto, ker se akcija Kominforma zaradi svojih nazadnjaških in oportunističnih kvalitet na naših tleh povezuje z imperialističnimi agenturami, na liniji zaviranja graditve socializma, pojavov oportunizma in ustvarjanja nevere v sile socializma in zato dobiva borba delovnih množic proti Informbiroju značaj nujnega sestavnega, neločljivega dela borbe naših delovnih množic proti imperializmu. Jasno je, da bi bile sindikalne razredne organizacije, ta preizkušena šola komunizma, šola, v kateri se ljudje uče marksistično misliti, pri nas to samo na papirju, če se ne bi ob teh problemih, ko se vodi borba za zmago čistosti marksistične misli, za osvoboditev slednje plesni in šablon, sindikalne organizacije borile poleg svoje Partije v prvih vrstah borbe. S ponosom smemo ugotoviti, da je naš delavski razred obsodil klevetniško kampanjo Kominforma in pokazal 6 v oj e zdrave sile. Vendar moramo ugotoviti, da je to premalo, ker namreč ne gre danes samo za razkrinkavanje kle-vetniške kampanje, ne gre samo za obrambo graditve socializma pri nas, gm.pak gre za borbo, za pravilno marksistično linijo odnosov med socialističnimi deželami, ki naj prvo omogoči v današnjih konkretnih pogojih delovnim množicam v deželah ljudske demokracije čim uspešnejšo borbo za zgraditev socializma in drugo, revolucionarnim demokratičnim silam v imperialističnem taboru pa čim uspešnejšo borbo za vodeči vpliv na delovne množice pri slabitvi imperializma, in prav za poglobljeno razumevanje tega je potrebna osvetlitev nekaterih problemov, ki so nastali v zvezi z urejanjem odnosov med socialističnimi državami. Osnovna, temeljna naloga v obdobju graditve socializma je oblikovanje in razvijanje socialistične zavesti delavskega razreda, gojitev in razvijanje jugoslovanskega patriotizma pri nas. Patriotična čustva je naša Partija gojila v srcih delavskih množic že pred vojno, s tebi čustvom pa je dala otipljivo socialistično vsebino s tem, ko je povezala narodnoosvobodilno revolucijo z ljudsko revolucijo. Plod te borbe je domovina, v kateri so objektivne tgžnjie izgradnje dežele skladne z uresničevanjem teženj delavskega razreda. V čem se torej potem izraža patriotizem, katerega nas je vedno učilo naša Partija? Patriotizem delavskega razreda in delovnega ljudstva ni samo ljubezen do rodnega kraja, do domače narave in njenih bogastev, patriotizem delovnega ljudstva vključuje v sebi težnjo in borbo za to, da domača narava, njene lepote in njena bogastva ne bodo več vir bogatenja in uživanja za peščico kapitalistov in veleposestnikov, namreč da bodo materialni vir blaginje in napredka za vse delovne ljudi v deželi. (Živahno ploskanje,) Lju- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■> Sindikalna organizacije ne najdejo vedno pravilne oblike in vsebine svojega dela. Zlasti se to kaže v proizvodnji in ustanovah, kjer nekatere podružnice ne znajo vskladiti svojega dela z delom upravnega vodstva in ne znajo s pravilnim delom mobilizirati celotnega kolektiva za reševanje nalog, ki so postavljene pred dotični kolektiv. Danes že lahko rečemo, da ima naš vodilni kader toliko organizacijskih in političnih sposobnosti — ker je že veliko izmed njih dovršilo sindikalne šole Centralnega in Glavnega odbora, ali pa vsaj tečaje pri sindikalnih svetih, da take napake niso več potrebne. Organizacijske naloge se danes povezujejo v neločljivo celoto, v nalogo, zgraditi socializem in dokazati svetu vse sramotno in Zločinsko početje »kritikov« iz vrst Informbiroja. »Oni« mislijo, da naši delavci, nameščenci in delovni kmetje brez »njihove« pomoči ne bodo kos tej svetovnozgodovinski, junaški nalogi, ki jo je naprtila našemu delovnemu ljudstvu resolucija Informbiroja. Ne brez njihove pomoči, ampak tudi proti njihovi volji in želji bomo zgrbili socializem zato, ker imamo udarnike, novatorje, racionalizatorje in vse kar je potrebno za zgraditev socializma v naši domovini, predvsem pa našo herojsko Partijo, CK in tov. Tita. Naj živi II, kongres ZS za Slovenijo! Naj živi borbena zveza delavcev, delovnih kmetov in ljudske inteligence v okviru OF! Naj živi KP, avantgarda našega delavskega razreda! Naj živi učitelj in voditelj našega delavskega razreda k dokončni zmagi socializma v naši domovini! bežen delovnega ljudstva do narodne preteklosti pomeni najbolj neposreden odnos ustvarjalca do lastne stvaritve, čist odnos do ljudstva, do tistih rezultatov lastnega fizičnega in umskega dela, ki so se nakopičili! v preteklosti, odnos do pridobitev lastne borbe za svobodo in napredek. V ljubezni delovnega ljudstva do narodnega jezika je izražena ljubezen do močnega sredstva za šolanje in izobraževanje delovnih množic, ki naj omogoči uspešno borbo za svobodo in napredek. Ljubezen delovnega ljudstva do domovine je ljubezen do njene prihodnosti, ki se more roditi iz revolucionarne borbe delovnih množic samih. Tak patriotizem, kakršnega vzgaja v delovnih množicah naša Partija in ki so ga naše množice v praksi dokazale in ga dokazujejo, pa vsebuje v sebi resnični internacionalizem. Povezanost patriotizma in intemacionalizma pa je pogojena prvič v tem, v koliko so narodi s svojimi narodnimi, etničnimi in politično-eko-nomskimi ozemlji, narodnimi tradicijami in narodnimi kulturami zgodovinsko nastale skupnosti, v toliko je vse, kar je obče človeškega, internacionalnega, mogoče konkretno, praktično uresničiti samo s tem, kar je narodno, v narodnih oblikah; drugič pa delovne množice neke dežele pod vodstvom najnaprednejšega razreda — današnje družbe — delavskega razreda, ki mu je smoter odpraviti vsako izkoriščanje in vsako zatiranje že po svoji, družbeno neizkoriščevalski, ne-zatiraleki naravi, težijo za mirnim sodelovanjem z drugimi narodi. Patriotizem delovnih množic pomeni torej enotnost nacionalnega in internacionalnega, pri čemer pa pravilno pojmovani narodni interesi lastne dežele ne morejo priti v nasprotje s socialističnimi interesi mednarodnega proletariata, marveč se morejo z njimi skladati. To so osnovni obrisi pravega patriotizma, katerega nas je učila in nas uči osnovnim postavkam klasikov marksizma zvesta naša Partija, to je tisti patriotizem, ki vodi delovne množice v ostro razredno borbo, ki budi v njih čudovite ustvarjalne sile, vero v zmago socializma in ima za svoj plod širjenje meja socialističnega sveta in zmage delovnih množic naše domovine, ki je v proces graditve socializma stopila z relativno precej drugačnimi pogoji kot Sovjetska zveza, ter ee j© predvsem raz-vijala v drugačnem državnem okviru, drugačnem družbeno ekonomskem, političnem. m kulturnem okolju kakor narodi Sovjetske zveze, stopila v proces socia-lisiične. graditve z relativno precej višjim industrijskim potencialom in-tehnično bolj razvitim kmetijstvom, poleg tega pa raste pod pogoji obstoja Sovjetske zveže in vloge, ki jo je Sovjetska zveza odigrala, se okorišča z velikanskimi izkušnjami graditve Sovjetske zveze in podob-no' f>rav fa na^ primer jugoslovanskega patriotizma, ki je bil dovolj močan kompas za orientacijo v precej kompliciranih pogojih naše revolucije in je potrdilo Leninovega predvidevanja, da mora prehod od kapitalizma h komunizmu prinesti velikansko množino in mnogo vrst npst oblik, toda bistvo bo pri tem brezpogojno eno in isto — diktatura proletariata, je prav. zdaj izpostavljen neverjetnemu pačenju, in potvarjanju s strani vseh mogočih »kritikov« pod firmo »jugoslovanski nacionalizem«. Razumeti naš patriotizem, se pravi pojmovati korene njegovega nastanka. Takih teženj naši kritiki niso nikdar preveč gojili. Čemu neki? Oni imajo izdelan kalup — resolucijo Kominforma in na njem potem maličijo vsa dejstva o naši domovini kar »po potrebi«. V člankih in razpravah sovjetskih publicistov in žur-nalistov kar mrgole take potvorbe. Ob svojstvenem primeru naše revolucije, kjer se pravi razumeti narodnoosvobodilno vojno, razumeti jo ravno kot ljudsko revolucijo, ki io je zavestno organizirala in vodila KPJ, oborožena z naukom marksizma-leninizma, oni enostavno ugotavljajo, da je bila to izključno nacionalna borba, porojena iz globokih čustev jugoslovanskih narodov. Da bi s to svojo lažjo preslepili in prepleskali prava dejstva iz naše revolucije, se poslužujejo potvorb ob opisovanju naše domovine. Narodov Jugoslavije ne prikazujejo kot narode s posebnimi državotvornimi in revolucionarnimi tradicijami ter z visoko razvito narodno kulturo in prav tako visoko civilizacijo srednje-evropskega in mediteranskega tipa, ampak jo prikazujejo kot nekako eksotično balkansko deželo, v kateri žive sicer svobodoljubni, toda zaostali hribovski narodi, ki so brez elementarne civilizacije in ki so seveda nezreli za zavestno organizirano revolucionarno borbo ter za ustvarjalno delo pri graditvi socializma. Te laži zadoščajo našim kritikom, da napravijo vrsto zaključkov. Prav za prav so jim bile te potvorbe potrebne samo zato, da bi opravičili svojo zaključke kot so: da je naša Fronta, kot politična organizacija zrasla iz izrecno nacionalistične borbe in potemtakem pomeni zgolj zvezo izkoriščevalcev in izkoriščanih, da pri nas potemtakem ne more biti govora o socialistični graditvi, da potemtakem naša dežela ni socialistična dežela in se je tu4i ne more prištevati v socialistični svet, ampak je buržoazna država, ki se nahaja v imperialističnem taboru, naš patriotizem pa je nacionalizem, Partija, ki ga podpira, pa nacionalistična. Jasno je, da ta konstrukcija »duhovne revščine« ne vzdrži nikake kritike marksizma in se je da držati pri življenju samo z rednimi injekcijami in pilulami v obliki novih potvorb in laži, kar naši »kritiki« tako neumorno delajo. Toda gledati na to samo s tega stališča laži, vse klevete, bi bilo enostransko, površno. Treba je namreč videti, čemu naj služi vse to, čemu se za take metode ogrevajo vodstvo boljševiške partije in vodstva partij Kominforma. Če pa pogledamo s te strani na to vprašanje, bomo šele videli, da se prav za prav za vso grmado laži in podtikanj skriva šele prava spodnja stvar: Partijsko in državno vodstvo Sovjetske zveze pripisuje Sovjetski zvezi pravico »prvorojenca« med socialističnimi državami; toda ne »prvorojenca* v tem smislu, da se prizna Sovjetski zvezi, da je to prva dežela socializma, da ima kot taka pionirske zasluge v graditvi socialističnega sveta, česar nihče Sovjetski zvezi ne oporeka, ampak nasprotno so hvaležni vsi narodi na svetu zato i Partiji boljševikov i herojskemu proletariatu Sovjetske zveze — ampak glavno vlogo »prvorojenca« v tem smislu, da odreka osnovno načelo pravice enakih med enakimi v odnosih med socialističnimi državami. Da stoji na stališču pravice pritiska močnih socialističnih držav na druge socialistične države, stoji na stališču pravice vsiljevanja volje močne socialistične države drugim narodom, ki stopajo v socializem v pogledu metod in načinu graditve socializma in na stališču pravice vsiljevanja, svoje volje glede ekonomske eksploatacije dežel, ki stopajo v socializem. In ker je naša Partija dvignila glas proti prenašanju metod kapitalističnih hegemonij v socialistični svet, metod, ki bi dušile napredek v poedinih deželah, in stopila V obrambo edino pravilnega načela enakopravnosti v odnosih med socialističnimi deželami, je partijsko in državno vodstvo Sovjetske zveze smatralo potrebno, da preko Kominforma odpre hajko klevet proti Jugoslaviji in njenemu partijskemu in državnemu vodstvu in da jo ko garjevo ovco ožigosa »z nacionalizmom«. Toda napačno bi bilo pojmovanje, da je samo Jugoslavija dokaz krize, ki zaradi poizkusov vsiljevanja tuje volje vlada v mednarodnem delavskem pokretu, V času vojne so vodile Partije Francije in Italije na primer oportunistično politiko sporazumaštva z anglofilskimi agenturami na osnovi nasvetov vodstva Partije boljševikov Moskve in se prav zaradi tega razorožile v borbi. Podobno linijo oportunističnega sporazumaštva je svetovalo vodstvo Partije boljševikov tudi našemu vodstvu, ko je zahtevalo, da naše vodstvo sklene sporazum z Mihailovičem, podobno linijo je zagovarjalo isto vodstvo, ko je naše II. zasedanje AVNOJ-a ocenilo kot izdajo. Danes je pri nekaterih komunističnih in delavskih partijah postala moda, da jugoslovanski Partiji in njenemu 'vodstvu vzporedno z očitki o nacionalizmu dajejo tudi lekcijo o internacionalizmu in o ljubezni do Sovjetske zveze, kar naj pomeni šolanje Jugoslavije v medsebojnih odnosih med socialističnimi državami. Tak tečaj, prirejen za Jugoslavijo, ki ga objavlja sovjetski tisk, priobčuje mnoge članke o odnosu komunistov vseh dežel do Sovjetske zveze, kot merilo resničnega intemacionalizma, pri čemer se dobesedno vedno daje za zgled primer »nacionalizma« Jugoslovanov. V pisanju sovjetskega tiska o tem vprašanju so dosledno dežele ljudske demokracije postavljene med kapitalistične dežele, socialistična dežela je samo Sovjetska zveza, medli poizkusi tolmačenja skonstruiranega pojma »ljudske demokratične domovine« se v tem tisku vrše na osnovi posploševanja nekaterih postavk iz najslabše razvitih dežel ljudske demokracije, neprestano poudarja ta tisk, da so dežele ljudske demokracije izključno »objekt osvoboditve« Rdeče armade, kar je jasno, da za Jugoslavijo pomeni primer grobe in nesramne potvorbe, pri narodih pa, ki er stvarno niso uspele revolucionarne Partije iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov mobilizirati množice za borbo proti nemškim osvajalcem in njihovim hlapcem pred prihodom RA, pa tako tendenčno ponavljanje rodi občutek »nepolnoletnosti«, moralne potlačenosti, nevere v lastne sile, kar ne more koristiti, ampak samo slabi razvoj notranjih revolucionarnih sil v tej deželi. Govoreč o medsebojnih odnosih med socialističnimi državami sovjetski tisk ne izhaja iz tega dejstva, da je socialističen svet enoten in da ga je treba z zgraditvijo socialistične družbene ureditve v posameznih deželah utrjevati v vseh njegovih delih, ampak izhaja iz predpostavke, da se svet deli na dva dela — Sovjetska zveza na eni strani in vse, kar je izven meja na drugi strani. Tu sovjetski tisk vsem ljudem izven meja Sovjetske zveze določa eno samo skupno dolžnost: boriti se na vse načine za prosperiteto Sovjetske zveze ter zagotovitev pogojiev, ld naj omogočijo njeno nemoteno in zmagovito napredovanje h komunizmu, brezpogojno braniti in podpirati VKP (b) in Sovjetsko zvezo. Ta zahteva o brezpogojni podpori je dosledno vselej v tem tisku neposredno povezana z napadi na KPJ in njeno vodstvo, ki se je bojda izneverila svoje dolžnosti brezpogojne podpore. Mi smemo zaključiti: če pomeni brezpogojno braniti in podpirati VKP (b) in ZSSR, čjs to pomeni dajati podporo Sovjetski zvezi in partiji boljševikov v njenih prizadevanjih, da na ta način s svojo lastno krepitvijo prispevamo h graditvi socialističnega sveta kot celote ter pospešujemo zmpgo demokratičnih sil na vsem svetu, vse to pomeni »brezpogojno podpirati Sovjetsko zvezo« v vojni in miru, v dejanjih, ne v besedah in resolucijah — potem Jugoslovani res da nismo potrebni lekcije o internacionalizmu (plo- skanje). Toda pri vsem tem svojem hrupu naši kritiki ne morejo odvrniti naše Partije od tega, da bi prezrla »majhno spremembo«, ki je nastala v socialističnem svetu, in sicer, da se meje socialističnega sveta ne pokrivajo več z mejami Sovjetske zveze, ampak so prešle na Sočo, na Vltavo, na Sudete, na Odro in da se pomikajo globoko v Kitajsko itd, (Odobravanje.) Dejstvo, da obstojajo tudi druge socialistične dežele, pa hpteli naši kri-tičarji to priznati ali ne, to dejstvo namreč govori, da kakor morajo narodi v deželah ljudske demokracije gledati v Sovjetski zvezi svojo domovino in jo ljubiti nič manj od svoje ožje domovine, prav tako mora sovjetski človek videti v deželah ljudske demokracije ne samo objekt osvoboditve, marveč videti svojo domovino, socialistično domovino (ploskanje), se boriti za to, da se vrši njen nemoten napredek k socializmu, ter ji ne sme vsiljevati kot obvezne šablone specifičnosti svojega razvoja, marveč mora spoznavati njene specifičnosti in pomagati, da uporabijo od teh njenih specifičnosti vse, kar prispeva k hitrejši graditvi socializma. (Ploskanje.) Vsak drugačen odnos z ene ali druge strani slabi vezi med socialističnimi deželami ter vnaša v odnose med njimi elemente nacionalizma, prisiljevanja in nesporazuma namesto elementov intemacionalizma, sodelovanja in prostovoljnosti. Načela, ki izbijajo iz pisanja sovjetskega tiska, ko obravnava ta vprašanja, so polna tendenc nacionalizma, prisiljevanja in povzročanja nesporazumov, nasprotno pa toliko oklevetana jugoslovanska Partija v praksi izvaja in uči izvajati delavski razred to, kar je v marksizmu-leninizma že davno rešeno o pravilnih odnosih med naroidi, zlasti med socialističnimi narodi. (Živela KPJ, vzkliki iz dvorane, ploskanje.) Pri nas gradimo socializem tako, kot je svetoval Lenin graditi ga. Socializem se ne gradi, če nekdo napiše 10 zapovedi, drugi pa jih na vse pretege potem obrača naokrog, ampak socializem se gradi, kot je rekel Lenin, v praksi milijonov ljudi. Ti milijoni, delavski razred in ostali delovni ljudje v naši domovini grade socializem v skladu s svojo preteklostjo, svojo zgodovino, svojimi konkretnimi pogoji. (Vzklikanje: Živelj graditelji socializma! — vzkliki iz dvorane.) Bistvo tega procesa je likvidacija buržoazije, likvidacija imperializ-ma f” ustvaritve socialističnih odnosov med ljudmi. Politika naše Partije in vlade ob tem razčiščevanju problema odnosov med socialističnimi deželami torej ni nič drugega kot plemenita borba, da se zagotovi vsakemu narodu, ki stopi na pot socializma, da bo res lahko socializem na tak način gradil. (Ploskanje.) , Da, tovariši, naša Partija ne zahteva danes od nas, od delavskega razreda, s pplno pravico samo, da,, j o branimo pred klevetami, da se izjavljamo proti klevetam, ampak s polno pravico zahteva, da se vsak delavec, vsak delovni človek dvigne z aktivno borbo proti oportunizmu in revizionizmu, s katerim se slabi socialističen svet, partijsko in državno vodstvo Sovjetske zveze in da še poveča svoje napore pri graditvi naše socialistične domovine, da se idejno oborožuje iz neskaljenih virov marksizma-leninizma in del njegovih klasikov. (Ploskanje.) To zahteva Partija od nas zato, ker pomeni borba proti oportunizmu in revizionizmu dosleden izraz pravega patriotizma in in-ternacionalizma, katerega nas je vedno in nas tudi danes uči naša Partija (Ploskanje.) Tovariši, jeseniški kovinarji, trboveljski rudarji, kranjski tekstilci, delavci in delavke vseh naših podjetij, v vaših srcih nedvomno vroče živi spomin na nešteto prisrčnih besed, objemov, cvetja, izrazov proletarske solidarnosti itd., kar so vam v obilju poklanjali ob priliki obiskov zastopniki Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije, ker je to narekovala živa stvarnost, polna silnega ustvarjalnega poleta, vera v izgradnjo socializma, ki so jo pri nas doživeli. Danes vsi ti ljudje molče gledajo nesramno klevetanje naše domovine — zastrupljeni s strahom, »pred visoko avtoriteto« Partije boljevikov so sklonili svoj vrat — proletarsko odkritost in prevpili socialistično vest. Tega pa ne bodo napravili Titovi proletarci, tega ne znajo junaki naših partizanskih brigad, tega ne znajo naši udarniki, ne, oni so vajeni gledati težavam iz oči v oči in v borbi s težavami zmagovati vedno, kadar. gre za zmago pravice, za zmago marksistične misli. Naši delavci s takim svojim odločnim stališčem do Kominform-ske hajke ponosno dokazujejo svojo visoko zrelost, svoj patriotizem in svojo internacionalno zavest. Kaj pomeni prvenstvena nujnost borbe proti poizkusu vdora oportunizma in revizionizma v reševanje vprašanja odnosov med socialističnimi deželami za praktično delavnost oddelkov in komisij za kulturo in prosveto? IDEJNO POLITIČNO DELO Kaj nam pravi naša Partija? Ona nas uči, da je osnovna in temeljna naloga sindikatov oblikovanje socialistične zavesti delavcev, oblikovanje jugoslovanskega patriotizma. Danes je jasno, da oblikovanje patriotičnih čustev ne more »slepo in gluho« mimo poizkusov revidiranja osnovnih načel proletarskega patriotizma, ampak, da se more in mora razvijati prvenstveno in samo v borbi proti odstopanjem od osnovnih načel marksizma-leninizma, v katerih morajo biti aktivno udeležene vse delovne množice. Mi moramo imeti danes pred očmi sledeče: da pomeni aktivno vključevati delavski razred Slovenije v borbeno sa-movzgojo v duhu jugoslovanskega patriotizma, usposobiti svoja kulturno-prosvet- REFERAT ROMANA ALBREHTA na vodstva, da neposredno idejno-politič-no oblikujejo stalno 265.000 delavcev, delavk in delavske mladine. To se pravi nadalje, da mora vsako posamezno kul-turno-prosvetno vodstvo imeti pred očmi vedno idejno politično delo s celotnim kolektivom. To pa se nadalje pravi razumeti, da je množična politično idejna vzgoja središče kulturno-prosvetne dejavnosti in da morajo biti vse ostale forme idejno političnega dela planirane in usmerjene tako, da se bosta neprestano izboljševala sistem in kvaliteta množične idejno politične vzgoje. V zvezi s tako neizbežno potrebo po čim širšem množično politično-vzgojnem omrežju, je treba opozoriti na še vedno pogost pojav, da nekateri naši dobro misleči tovariši, izgubljajoč se v dnevni stvarnosti, v nizu neposrednih dnevnih nalog pričenjajo izgubljati smisel in občutek za teoretično delo. V takem suhem prakticizmu, v katerega zapadajo najčešče naši tovariši, ki delajo neposredno v tovarnah in delovnih kolektivih, često ti tovariši celo sam pojem kulturno-prosvetnega dela zreducirajo na neke ozke in konkretne naloge tehničnega značaja in zapadajo v oportunistična mišljenja, da je idejno politična vzgoja in organizacija slednje izključno samo stvar Partije in da pred sindikalna kulturno-prosvetna vodstva to ne postavlja nobenih obvez. Tako nepravilno pojmovanje je dokaz, da ti tovariši pozabljajo, da je celoten sindikat ena sama organizirana idejno-politična šola, Iz tega prakticizma se morajo ti naši tovariši čim prej izkopati. Še več, v celotni idejno-politični vzgoji se tedaj, ko jle vprašanje borbe proti revizionizmu in oportunizmu stopilo v ospredje, postavlja zahteva, ne samo bežno spoznavanje posameznih teoretičnih izkušenj, ampak poglabljanje posameznih vprašanj, pri čemer je treba biti buden do prikritih tendenc revizionizma in vulgarizacij, katerih kar mrgoli v posameznih delih sovjetskih popularizatorjev marksizma, v raznih skrip-tih in predavanjih zelo dvomljivega izvora. Težišče študija je treba prenesti na dela klasikov marksizma-leninizma in teoretska dela naših partijskih voditeljev. Ves čas se je treba boriti za to, da bodo vsi delavci doumeli veliko akcijo, ki jo je pokrenila naša Partija v borbi za čistost marksizma-leninizma proti najnevarnejšim pojavom za obstoj in nadaljnji razvoj marksistične misli, proti oportunizmu in revizionizmu, ki je postal, »ideološka« platforma imperialističnih agentur, ki ga izrabljajo v težnji zaviranja izgradnje socializma v naši domovini in slabljenju zaupanja sploh v socialističen svet. V mnogo večji meri kot doslej je treba dajati pobudo za obiskovanje večerne delavske gimnazije, ki svojim obiskovalcem omogoči, da v razmeroma kratkem času dosežejo srednješolsko izobrazbo ter s tem pospešimo dvig splošne izobrazbe delavskega razreda. Dosedanji rezultati o številu političnih poljudno-znanstvenih predavanj, o številu marksističnih krožkov, večernih sindikalnih tečajev in odstotek delavstva, ki je sistematično, redno ali periodično zajeto v njih, govore sicer o velikem napredku in porastu kulturno-prosvetnega dela v pogledu idejnopolitične vzgoje, kar pa nikakor še ne zadovoljuje potreb in teženj delavcev pri razjasnjevanju posameznih načelnih vprašanj, ki jih je sedaj bolj potrebno, kot kdaj koli temeljito osvetliti, da se z razširjenjem poznavanja klasičnega marksizma omogoči vsemu delavskemu razredu, čipi bolj globoko razumeti oportunistične in revizionistične nazore partije boljševi-kov v odnosih med poedinimi socialističnimi deželami, nazore, ki so danes izrabljani ne samo v težnji slabljenja graditve socializma, ampak se izrabljajo v poizkuse ustvarjanja nezaupanja in celo nevere v socializem. TISK IN ZALOŽNIŠTVO Neposredno z idejno političnim delom je povezano vprašanje časopisa in raznih edicij. Naša Partija je temu posvečala vedno mnogo skrbne pažnje in opozarjala delavski razred na veliko vlogo in pomen naprednega tiska. Takoj po osvoboditvi je postalo glasilo sindikatov »Delavska enotnost« organ Glavnega odbora in si našlo pot dejansko v vse delovne kolektive Slovenije. Vse živahnejša dejavnost v kolektivih za čim uspešnejše izpolnje vanje planskih nalog je sindikalnim vodstvom v večjih kolektivih narekovala, da prično v tisku obdelovati sistematično probleme svojega kolektiva, pa bodisi, da rešijo to vprašanje z ustanovitvijo svojega časopisa ali pa da zavzamejo s svojim sodelovanjem močno udeležbo v okrainem frontovskem glasilu. Nekateri kolektivi so izbrali prvo pot in začeli izdajati samostojne časooise, drugi pa so pričeli intenzivneje sodelovati v okrajnih glasilih Fronte. Naša kulturno-prosvetna vodstva so dobila nalogo, da neumorno sodelujejo pri graditvi idejnega lika svojega glasila, da ga izoblikujejo v političnega oblikovalca delavskega razreda in da rešijo vzporedno s tem vprašanje stila urejevanja in novinarskega kadra. Časopisu sindikalnih organizacij je v obdobju borbe za socializem poverjena naloga, da delajo na oblikovanju socialistične zavesti delavcev s tem, da prvo obravnavajo druž-beno-ipolitična vprašanja, da drugo vrše mobilizacijo delavskega razreda za konkretne akcije v izgradnji socializma, da tretje vzgajajo delavce in jih mobilizirajo za to, da neposredno sodelujejo pri reševanju političnih, ekonomskih in kulturnih vprašanj v naši domovini, da četrto kritično obravnavajo slabosti in napake, ki ovirajo hitrejši razmah dela na izgradnji socializma. Uresničevanje teh nalog je v našem republiškem glasilu kakor v tovarniških glasilih v začetku sicer mnogo več kakor dosedaj obremenjeno s slabostmi kot je gola informiranost, prepogosta odsotnost idejne borbe in polemike, nekritičnost ali potencirano kritikarstvo in ienzacionalnost. S temi slabostmi se v našem tisku bo- rimo še danes; glavni izvor slabosti, ki izbijajo na dan v našem tisku, je še vedno šibkost novinarskega kadra in prevelika oddvojenost redakcij od odgovornih vodstev. Naša Partija nas je vedno opozarjala, da se moramo boriti za visoko idejnost sindikalnih časopisov in nas opozarjala na budnost in kritičnost v odnosu vsega tudi do svetovnega tiska. Že pred izidom Kominformske resolucije nas je Partija opozarjala na neke nepravilne tendence in odkrite potvorbe v sovjetski žurnali-stiki, kot je bilo to na primer v Vargovih člankih. Sedaj, ko so partije Kominforma z boljševiško na čelu spremenile ves svoj žumalistični aparat za popularizacijo svojih oportunističnih in revizionističnih odklonov in z najrazličnejšimi potvorbami vnašajo v mednarodno javnost dezinformacijo in idejno zmedo, stopa idejno polemična vloga našega tiska v ospredje, Naloga našega tiska se ne more omejiti na demantije laži in klevet, ampak mora naš tisk postati neizprosen pobornik za čistost in jasnost marksistične misli, odkrivati in pojasnjevati mora vzroke in namene klevet in podtikanja. Predvsem pa mora postaji naš tisk strogo kritičen pri prenašanju poročil tiskovnih agencij iz dežel partij Kominforma. Da zadosti potrebi po izdajanju edicij s področja delovnih odnosov, delovne zaščite itd. je Glavni odbor ustanovil v letu 1946 založništvo sindikalne knjižnice, ki je v naslednjih letih razširila svojo dejavnost tudi na izdajanje svoje literature z drugih področij. Ta naša založba je nedvomno izpolnila nekatere vrzeli v pomanjkanju literature s področja sindikalnih vprašanj, toda vsaka tendenca odklona od tega osnovnega namena založbe je nedvomno škodljiva in jo bo treba odločno odklanjati pri sami izdelavi založniškega načrta. Sam založniški načrt pa bo treba v bodoče mnogo boli kot doslej vskladiti s potrebami sindikalnih organizacij po sindikalni literaturi in biti zelo kritičen pri izbiri prevodne literature. SINDIKALNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE Da bi zagotovili uspešno idejno politično in splošno izobraževanje najširših delovnih množic, je bilo treba takoj po osvoboditvi resno postaviti vprašanje knjižnic in čitalnic. Zelo redke knjižnice, ki so preživele kulturno politiko fašistov, so bile v glavnem oropane vse napredne literature in natrpane z »gebelsovščino« v raznih jezikih. Glavni odbor je naročil delavski knjižnici v Ljubljani, da v svoj-stvu centralne sindikalne knjižnice za Slovenijo prevzame nalogo organizatorja in liniciatorja knjižnic v delavskih kolektivih in v industrijskih središčih. Ustanavljanje knjižnic je prežeto ves čas s težnjo, da se omogoči delavskim množicam priti do kulturnega bogastva marksistične misli. Zato so tudi prve knjige, temeljni kamni naših knjižnic, dela klasikov marksizma-leninizma, dela naših partijskih voditeljev ter progresivna dela domače in svetovne literature. Organiziranje novih knjižnic je bilo treba organizirati skoraj povsem znova; pri tem pa je bilo treba preboleti še staro administrativno birokratsko knjižničarsko pojmovanje in vzgajati knjižničarje v žive usmerjevalce čitateljev pri izbiranju literature, istočasno pa je bilo treba biti buden, da se pred parolo »številčne krepitve« knjižnic ne utihotapijo brezidejna ali celo odkrito ideološka sovražna dela v knjižnice, čemur od časa do časa nasedejo posamezna kulturno-prosvetna vodstva, in ves čas skrbeti, da se pojem knjižničarstva ne zreducira na tehnično nabavljanje, urejanje in izposojanje knjig, brez okvirne agitacijske vloge knjižničarja. Poleg knjižnic v sindikalnih podružnicah se ustanavljajo tudi knjižnice v industrijskih središčih. Poleg teh pa so se pričele predvsem v zadnjem času organizirati študijske knjižnice in ljudske čitalnice. Knjižničarstvu je v zadnjem obdobju poverjena predvsem važna naloga, da usmerja bralce na proučevanje klasikov marksizma-leninizma, da priporoča beletristična, znanstvena in poljudnoznanstvena dela, ki pomagajo dvigu splošne izobrazbe delovnih množic. Danes je pred knjižničarje v prvi vrsti postavljena naloga, da vrše široko agitacijo za napredno knjigo, da v ljudeh vzgajajo ljubezen do knjige in da dajejo nasvete in navodila za kritično prebiranje knjig, da dajejo iniciativo za diskusijo o posameznih literarnih delih. PROIZVODNA AGITACIJA Neločljivo povezana z idejno političnim delom je v delavskih kolektivih proizvodna agitacija. Proizvodna agitacija je nujna metoda mobilizacije delavskega razreda v borbi za plan, za zgraditev socializma. Naša kulturno-prosvetna vodstva v začetku, ko je bil sprejet plan, niso dovolj sistematično izvrševala naloge proizvodne agitacije. Največja slabost proizvodne agitacije pa je v tem, ker se često proizvodna agitacija smatra kot povsem praktici&tična naloga. Taka odsotnost političnega dela včasih dovede celo do tolmačenja proizvodne agitacije kot priganjaštvo. Tak način agitacije je jasno, da ne omogoča povezovanja dnevnih bitk v proizvodnji s celotnim konceptom naše Partije in vlade pri izvrševanju plana, ne osvetljuje razrednega ozadja posameznih akcij. V borbi za to, da približajo gospodarsko politične naloge svojim kolektivom, so posamezna kulturno prosvetna vodstva prešla na sistematično proizvodno agitacijo in sicer na ta način, da so pričela s konkretnimi podatki, diagrami, slikami tolmačiti delavskim množicam, da je izpolnitev pl^na odvisna od izpolnitve dnevnih nalog na vsakem posameznem delovnem mestu, drugo, da prično sistematično tolmačiti, da izpolnitev plana vodi k likvidaciji gospodarske zaostalosti, to je k dvigu življenjske ravni delovnih množic, likvidaciji izkoriščevalcev, da to vodi k dvigu gospodarske in obrambne moči naše države, da vodi k popolni preobrazbi naše domovine v socialistično in da vodi h krepitvi demokratičnih sil v svetu; tretje, da so pričeli sistematično popularizirati plodove udarništva, novatorstva, delovne discipline s tem, da so pričeli s podatki iz proizvodnje osvetljevati nove načine dela, njihovo vlogo v tempu izgradnje planskih nalog in izgradnje socializma in jih prikazovati kot osnovne činitelje hitre in uspešne izgradnje socializma, in četrto, po zloglasni resoluciji Kominforma so pričeli v dnevni praksi opozarjati delavce na gospodarske diskriminacije, ki jih vrše vodstva dežel ljudske demokracije in SZ proti Jugoslaviji s tem, da ne izpolnjujejo svojih obvez do nje, za katere so se obvezali na osnovi medsebojnih gospodarskih pogodb. Če govorimo o slabostih v proizvodni agitaciji, potem je poleg prakticizma treba omeniti dokaj slabo upornost v naši proižvodni agitaciji pri vzgajanju novega odnosa do dela, novega odnosa do socialistične imovine, vprašanja štednje, vprašanja vodenja borbe za zmanjšanje nezgod pri delu iz neprevidno siti itd. Razen povsem splošnih parol v tej smeri proizvodna agitacija, kultur-no-prosvetna vodstva niso razvila svoje dejavnosti, d asi je vprašanje privzgajanja novega odnosa do socialistične imovine, štednja v proizvodnji, sestavni del borbe za izpolnitev plana, za materialno realizacijo našega plana, Naslednja slabost naše proizvodne agitacije je v tem, da je premalo uporna v borbi za dosego boljše kvalitete proizvodov. Borbo za boljšo kvaliteto proizvodov je treba nenehno povezavati z borbo za privzgajanje socialističnega odnosa do dela, kajti vsak delavec se mora zavedati, da je njegov proizvod namenjen delovnim množicam, ki v istem času izdelujejo proizvode, potrebne za njega. Prav na osnovi tega je treba pojasnjevati, da je delavec posebno zainteresiran na visoki kvaliteti proizvodov. Naši naiboijši kot gostje na II. kongresu . m m Na II. kongres Zveze sindikatov Slovenije so bili poleg delegatov povabljeni kot gostje tudi naši najboljši borci za socializem, naši odlikovanci, udarniki, novatorji in racionatizatorji. Med njimi sta bila tudi hrastniška rudarja, devetkratni udarnik Knez Matija, odlikovanec z Redom dela II. stopnje, in Sihur Franc, odlikovanec z Redom dela I. stopnje. Izjavila sta, da sta jima dali resoluciji rudarjev iz Senovega in Velenja, v katerih so sporočili kongresu svoje delovne zmage in izpolnjene obveznosti v počastitev kongresa, vzpodbudo za nove delovne podvige. Jamšek Adolf, sedemkratni udarnik in odlikovanec z Redom dela II. stopnje, iz vzhodnega obrata rudnika Trbovlje, pa pravi, da ga je najbolj navdušilo poročilo o uspešnem delu novatorske delavnice na Jesenicah. Njegova največja želja je, da bi tudi v Trbovljah čimprej ustanovili takšno delavnico, da bi tudi pri njih doseglo novatorstvo večji razmah. Prepričam je, da bi potem tudi njegovo zamisel o izdelavi stroja za mehanizirano nakladanja premoga, ki jo je predložil upravi podjetja in ki bi pospešila ter olajšala delo, zlasti na vročih številkah, laže in prej uresničili. Na sliki od leve proti desni stoje: Jamšek Adolf, Karlič Ivan, Knez Matija, Klančnik Dominik, Prosen Luka, Sihur Franc. Borba za dvig kvalitete proizvodnje pa je tudi istočasno sestavni del borbe za dvig življenjske ravni. V naši proizvodni agitaciji je nadalje treba več nazorne agitacije. V dosedanji nazorni agitaciji pa je predvsem treba podvreči kritiki akademsko komplicirane diagrame, delovne plane, pokazatelje itd., na katere se v mnogih primerih ne razume niti strokovno tehnično vodstvo, kaj šele, da bi imel tak diagram kakršen koli mobilizacijski učinek. Kulturno-prosvetna vodstva morajo bolj kot doslej povezovati idejno politično vzgojo delavskih kolektivov s proizvodno agitacijo, konkretne dnevne akcije s perspektivami naše planske graditve. Kulturno-prosvetna vodstva so za neposredne naloge proizvodne agitacije na iniciativo Glavnega odbora organizirala v podjetjih aktive agitatorjev. Osnovna naloga teh aktivov je, da zamenjajo administrativno birokratske načine mobiliziran j a množic na tekmovanje z enostavnimi razglasi ali okrožnicami, z živim agitacijskim delom v kolektivih. KULTURNO-UMETNIŠKO DELO Naša Partija nas ves čas uči, da graditev socializma ni samo graditev materialnih dobrin za delovno ljudstvo, ampak je graditev socializma neločljivo povezana s procesom kulturne preobrazbe delovnih množic v duhu najnaprednejših načel, v duhu načel marksizma-leninizma. Ta preobrazba se vrši, nas ona uči, samo v borbi za prehod vseh kulturnih dobrin v roke delovnih množic, v borbi za krepitev in razširjanje materialne podlage kulturnega življenja in predvsem v borbi za zdrav marksističen temelj kulture. Klasiki marksizma-leninizma nas uče, da je delavski razred vsake dežele zakoniti dedič vsega velikega ter za razvoj naroda in vsega človeštva pomembnega, vsega, kar je bilo ustvarjenega v zgodovini te dežele. To pomeni, da delavski razred ne more in ne sme biti ravnodušen do svoje domovine in do svojega naroda, do primitivnih tradicij svojega naroda, do narodne kulture svoje dežele. Zato se tudi naš delavski razred z vso pravico smatra za zakonitega dediča vseh kulturnih naprednih stvaritev v naši narodni preteklosti. Ne more namreč biti intemacionalist, kdor ne ljubi svojega naroda. Splošne zakonitosti družbenega razvoja se pojavljajo samo v specifičnih oblikah razvoja v vsaki posamezni deželi. To pomeni, da vsak narod s svojim deležem, s svojimi pridobitvami materialne in duhovne kulture sodeluje pri graditvi splošne človeške kulture. Živa povezanost s svojo domovino in s svojim narodom je torej pogoj za vsako progresivno napredovanje znanosti, filozofije in umetnosti. Delavski razred je dolžan zato, da se bori proti odrekanju narodnih tradicij, omalovaževanju narodne posebnosti v razvoju posameznih narodov ter zametavanju čustev narodne časti in ponosa. Tako odrekanje je značilno za ameriški imperializem, za fašizem in njihovo kulturo, oni zavračajo vse, kar je tujega, vse svoje pa proglašajo za originalno in iščejo vztrajno dokazov o odločilnem duhovnem vplivu svojega naroda, da bi na ta način utemeljili svoje izjemne pravice do določenih ozemelj. V kulturnih vprašanjih v Sovjetski zvezi se vedno jasneje izraža tendenca po nekem absolutiziran ju sovjetske oziroma točno rečeno ruske kulture. To sili na dan V sodobnih sovjetskih delih, v raznih člankih, filmskih scenarijih itd. Tako n. pr. opazimo iz omenjenih del, da je n. pr. Rusija v času Nikolaja I. že prehitela Evropo (film Pirogov), ali pa da je v dobi Čemiševskega, Hercena in Čer-čenka bila slovanska kultura v osebnosti teh mož najnaprednejša na svetu — samo vedeti ne smemo, da sta v tistem obdobju tudi delala in se borila Marx in Engels. Zakaj omenjamo te misli klasikov marksizma s področja kulture, preden govorimo o množični kulturni dejavnosti delavskega razreda pri nas? To postavljamo zaradi tega, ker je v celotnem idejno -p o lit i čn e m in kulturnem konceptu vodstva SZ jasno čutiti izrazite tendence nemarksističnega absolutiziranja ruske kulture, kateri tako absolutiziranje res ni potrebno, saj v tej etapi ruska kultura nedvomno koraka na čelu svetovne kulture. Te tendence absolutiziranja pa so v stvari izrazit odklon k nacionalizmu in mečejo zelo temno senco na kulturno politiko partijsl^sga vodstva SZ, pomenijo revizijo marksističnih načel. Ta vprašanja so za nas tem bolj važna, ker živimo v obdobju, ko se naši deželi očita nacionalizem zato, ker čvrsto gradeč na zdravih osnovah narodne preteklosti bogati ne samo kulturni nivo svoje lastne domovine, ampak bogati celotno zakladnico naprednih kulturnih ustvaritev človeštva. Zanimivo je ponoviti že rečeno, da je v sovjetskem tisku bilo mnogo napisanega že o tem, da so jugoslovanski narodi sicer svobodoljubni, toda divji, nekulturni, necivilizirani narodi. Taka potvarjanja dejstev, ki so daleč od znanosti, naj služijo torej tendencam absolutiziranja ruske kulture. V bistvu pa to pomeni groba odstopanja od osnovnih klasičnih načel marksizma-leninizma. Prav zato je v tem obdobju središče vse kulturne dejavnosti naših SKUD-jev, grup, družin, predvsem pa kulturno-prosvetnih vodstev, težnja, da se dosledno borijo za idejno čistost 'kulturnega oblikovanja, da vodijo nepomirljivo borbo proti klečeplazenju pred tujimi kulturnimi deli v cilju omalovaževanja kulturne stvaritve našega naroda kulturnega bogastva naše domovine. Kulturno-prosvetna vodstva morajo še mnogo bolj kot doslej zavzeti dosledno ostro kritičen odnos do vsake stvari, ki naj se ji pri nas prizna naziv napredne kulturne stvaritve in s katero naj se potem oblikuje zavest našega ljudstva. Poleg te osnovne naloge kulturno-pro-svetnih vodstev, kulturno-umetniških društev in skupin, ki jo predstavlja borba za zdrave marksistične temelje kulture, pa je treba, da kulturno-prosvetna vod- stva še dalje razvijajo mrežo društev, kar je doslej pokazalo že svoje dobre plodove. Kulturno-umetniška društva naj bodo tista organizacijska forma, ki bo prva sposobna teoretičnih obdelav posameznih kulturnih del, ki naj pridejo v programe naših društev, ki se bodo usposobili še bolj kot doslej za strokovno vodstvo in izobrazbo družbenega članstva. Poleg lepih rezultatov, ki so jih naša vodstva dosegla na področju kulturno-prosvetne dejavnosti, pa je treba vseeno dosedanje idejno in strokovno vzgajanje članstva oceniti kot še vse prešibko, da bi odgovarjalo stvarnim možnostim in potrebam. Da je to res, o tem govori še nekritičnost v mnogih primerih do programov, idejno nizko stoječi programi, pojavi primitivne in vulgarne interpretacije, pojavi precenjevanja sposobnosti ansambla in podobno. V zvezi s tem se poleg idejno vzgojnega dela postavlja naloga pospešitve strokovnega vzgajanja članov SKUD-ov, ki ga je mogoče doseči samo s smelejšim organiziranjem strokovnih tečajev. Jasno je, da je veliki razmah kulturne dejavnosti delavskega razreda veličasten izraz globokih sprememb v naši domovini, v kateri ljudstvo pod vodstvom svoje Partije ustvarja socializem. Te spremembe pa jasno, niso omogočile najširšega kulturnega izživljanja in vzgajanja samo delavskega razreda m delavskih množic Slovenije, ampak so omogočile tudi široko kulturno dejavnost nacionalnim manjšinam in ostalim tujerodnim delavcem, ki žive na našem nacionalnem teritoriju, ker se ne priznava v naši domovini, ki je zvesta v praksi načelom internacionalizma, samo papirnata pravica do kulturnega, življenja vsem delovnim ljudem v njihovih' nacionalnih oblikah, ampak se to tudi podpira in uresničuje. Praktičen dokaz internacionalizma našega partijskega in državnega vodstva se n. pr. izraža v temi da vse narodne manjšine in tujerodni delavci, živeči na našem nacionalnem teritoriju, izdajajo svoje časopise, imajo organizirana svoja društva, kot je to društvo italijanskih delavcev S KUD Pave! Morgan ali pa klub nemških delavcev in podobno. DELO V KULTURNI PREOBRAZBI VASI Socialistična preobrazba osvobojene domovine, kot nas uči naša Partija, nujno zahteva, da delavski razred ne preobrazi samo samega sebe, ampak da neumorno pomaga tudi napredni preobrazbi poštenim delovnim kmetom. Na te naloge sindikalna kulturno-prosvetna • vodstva neprestano opozarjajo delavske kolektive, zbirajo knjige za posamezne vasi, kultur-no-umetniške skupine in društva gostujejo na vasi in vabijo delovne kmete iz bližnje okolice na prireditve v svoj® družbene prostore. Poleg tega sindikalna kulturno-prosvetna vodstva prirejajo niz poljudnoznanstvenih predavanj po deželi preko Zveze prosvetnih delavcev vključujejo prosvetne delavce v aktivno kulturno dejavnost vasi, posamezni delovni kolektivi že delj časa prevzemajo obveznosti in izdelujejo potreben inventar za kulturno-prosvetne prostore v novo zgrajenih zadružnih domovih, pošiljajo zadružnikom knjižna darila, radio aparate, umetniška in likovna in slikarska dela in podobno. Često odhajajo na vasi skupno s kulturno-umetniškimi ekipami tudi ekip® agitatorjev, ki pojasnjujejo delovnim kmetom pomen socialistične preobrazbe vasi. ki vodi k likvidaciji kulakov in vaških oderuhov, k povišanju proizvodnosti kmečkih gospodarstev, mehanizaciji kmetijstva in podobno. Te skupine delavcev neposredno prenašajo na vas, predvsem na državna in zadružna posestva, izkušnje delavskih kolektivov iz organizacij tekmovanja, novih metod dela in tako dalje. V mnogih predelih so bili organizirani tudi skupni delavsko kmečki festivali kot izraz skupnih teženj delavcev io poštenih delovnih kmetov v borbi za socialistično preobrazbo naše domovine. Pomoč, ki so jo delovni kolektivi doslej nudili posameznim vaškim področjem, mora postati v tem obdobju sistem dela sindikalnih organizacij. Pri tem je treba še bolj odločno kot doslej zlomiti vsak oportunizem, češ da je naš aktiv že s samim tekmovanjem v podjetju preko glave zaposlen in da ni časa za pomoč vasi. Poleg tega pa morajo kulturno-prosvetna vodstva sindikatov skrbeti za to, da bo delavski razred imel jasn® sliko o vasi, da bo jasno razlikoval kmeta s špekulantsko-oderuško dušo od pošte; nega delovnega kmeta, ki je sam osebno tudi zainteresiran na izgradnji socializma' ORGANIZACIJA KULTRNOPROSVETNEGA DELA Praktična dejavnost sindikalnih orga' nizacij je namreč pokazala, da brez konkretnih organizacijskih odgovorov o* vprašanja kot je ustvaritev sistema ideološke vzgoje, predvsem množično izobraževalnega dela, ostvaritev sistema splošnega izobraževanja, ustanavljanje in razvijanje sindikalnega trska in založniško dejavnosti, izdelava sistema kulturneg4 izobraževanja, urejanje ter gradnja kulturnih ustanov in žarišč ni mogoče uspešno usmerjati kulturno-prosvetne dejavnosti delavskih kolektivov. S temi konkretnimi vprašanji se bavi Glavni odbor ZSo od svojega prvega kongresa dalje. Važn® praktično prelomnico v tem pogledu P°' meni IV. plenum CO, ki je na osnovi dotedanjih izkušenj, slabosti in potreb Pr videl ustanovitev oddelkov za kulturo 1 prosveto ne le pri republiških odboij’ GO, ampak tudi pri KSS-ih in v večj industrijskih središčih, osnovanje komi®-za kulturo in prosveto pri vseh sindik® ^ nih vodstvih, dalje pobudo za vzgojo dovolj širokega kroga profesionalnih kultu ' no-prosvetnih kadrov. u Jasno je, da realizacija problemov, 'ih postavlja kulturno-prosvetno prevzg ianje delavcev, pomeni daljši proces, se ta proces odvija samo v borbi Pr , tujim ideološkim vplivom za uveljavil a. I Finančno poročilo Glavnega odbora le podal tov. Ivan Tavčar Sindikalne organizacije razpolagajo: 1, z lastnimi sredstvi, to so predvsem dohodki od Članarine in lastnih podjetij, in 2. z dotacijami, ki so namenjene za kulturno presvet. P® in tlzkulturno delo In ljudsko tehniko ‘®r za stanovanjske akcijo. Ogromna so ta sredstva v primeri z onimi, katera so sindikalne organizacije kdaj koli prej imele, ®aj upravljajo sindikalne organizacijo v Sloveniji okrog 250 milijonov proračunskih sredstev. Pri tem stanju gotovo ne more uiti govora, da bi finančna sredstva ovirala izvedbo najširših nkalj na področju sindikalnega udejstvovanja. organizacijsko-upravni proračun Mogočen razvoj sindikatov nam pokaže že Porast organizacijsko-upravnlh proračunov Klavnega odbora od leta 1945 -lo 1949. Zaključki proračunskega gospodarstva Izkazujejo: Dohodkov Izdatkov 4,955.003 97 din 1,822.439.40 din Višek 2,232.564.57 din Dohodkov Izdatkov 5.540.016.33 din 4.223.802.33 din Višek 1,516.214 20 din Dohodkov Izdatkov 8,613.399.35 din 8.070.810 55 (lin Višek 542.552.90 (lin Dohodkov Izdatkov 18,925.250.90 din 17,078.071.00 din Višek 1,847.170 90 din Bilanca s stanjem 31. decembra 1948 Izkazuje: Aktiva: 1. Gotovina 2. Denarni zavodi 3. Dolžniki !■ Nepremičnine 5- Inventar , .Pasiva: I- Upniki Proračunska sredstva J Investicijska lmovina £ Mravnava vrednosti * Rezervni sklad 431.860.52 din 28,186.848.49 din 5,391.936 89 din 21,712.056.00 din 3.758.777.S0 din 59,4S1.379.70 din 14,966.755.32 din 13,597.319 36 din 25,470.933.80 din 710.005 00 din 4,736.466.22 din 59,481.379.70 din ^ letih 1945 do 1946 se nanaša proračunsko gospodarstvo le na upravni aparat glavnega odbora, dočlm je od leta 1947 dalje vključen ;Udl upravni aparat okrajnih in krajevnih svetov. ./a leto 1949 je preračunano, da bodo Imeli ;?rajnl in krajevni sveti 16,341.701 din. glav-?* odbor 12,486.863 din, skupaj 28,828.564 din “rganizaeljsko-upravnih Izdatkov. , Potkritje teh izdatkov jo Izvršeno z dotacl. Jkiai iz zbrane članarine in Iz fondov za kulturo, fizknltnro in ljudsko tehniko, ki *®»šajo 28,410.197 din, ostalo pa z najemni-"Auil, obrestmi In nepredvidenimi dohodki. r1°6 pobrane članarine v Sloveniji jo prejel ,,‘kvni odbor zn pokritje organlzaeijsko-Ifvavnlh Izdatkov leta 1946 5%, leta 1947 in leta 1948 15.5%. Leta 1949 bo prejel S\ni v letu 1945 je glavni odbor vzdrževal sps i organizacijsko-upravni aparat s pri-rgj.vkl od zavarovanih mezd, ki so se pobila vzdrževanje bivše Delavske zbornice 1 «0 znašali do 30. junija 1945 0.7% In od sii«0 Ua do 31. decembra 1945 0.3%. Ta pri-g|CVek je bil pa leta 1946 ukinjen, ker se gjjj"Jkatl vzdržujejo e prostovoljno plačano SRORACUNI ZA' KULTURO IN PROSVETO, PIZKULTURO IN LJUDSKO TEHNIKO Do konca junija 1948 so bili kulturno prosvetni Izdatki glavnega odboru vključeni v Organizacijsko-upravni proračun. Do konca Junija 1947 je pokril glavni odbor vse izdatke za kulturno prosvetno delo Iz lastnih sredstev. Od druge polovice leta 1917 dalje Ta so se Izdatki za kulturno prosvetno tlelo na111 iz Posebnega fonda, katerega je zvez-orihnL, 5 dala na razpolago Centralnemu 7,399.600 dlnVBl oJl,or le Dre|el ,z leca r"I,rtu Prnr«Jl'1Jlill'ja 1948 dalje imamo pa posebna svetno 2\ka gospodarstva za kulturno pro-tebnlu delo In flzkulturno delo ter ljudsko ste"5««’ Jz,L-itkl teli proračunskih gospodar-nam I Pokrijejo z dotacijo zvezne vlade, ki rS J® nakazuje Centralni odbor, od«? /Jotocije zvezne vlade je CO leta 1.48 "Oobrll glavnemu odboru za kulturno pro. “'.Mno delo 46 milijonov, za fizkuituro 12 ■Jiilijonov In za ljudsko tehniko 1.1 milijona dinarjev. Dotacije zvezne vlade so omogočile, da ”e .1o kulturno prosvetno in flzkulturno delo In sJndikat!h razvilo v li.ijvečiem obsegu " kar je posebno važno, da je pridobilo ~ k'-oblel iu načrtnosti. jefakIJngki proračunskega gospodarstva za m.« 'MS nam pokažejo, da se je za kulturna "8vetno delo Izdalo 17,516.127.91 din. od tega za gradnje domov, rdeče kotičke, knjižnice in rekvizite 14,894.031.44 din. Za flzkulturno delo se Je potrošilo 5 milijonov 806.942.83 din, od tega za gradnjo flz-kulturnlh objektov In za rekvizite 5 milijonov 89.518.98 din. Za ljudsko tehniko se je izdalo 279.003 90 dinarjev, od tega za opremo klubov In delavnic 143.206.42 din. Ze iz povedanega sledi, da razpoložljiva sredstva uporabljamo predvsem za Investicije, ki bodo ustvarile trajne temelje za nadaljnje kulturno in flzkulturno delo med delavstvom. V letu 1948 se niso Izrabila vsa sredstva, kl so bila namenjena za kulturno prosvetno in flzkulturno delo. Tako je od razpoložljivih sredstev ostalo leta 1948 lz kulturno prosvetnega proračunskega gospodarstva neizrabljenih 1(1,983 572.09 dinarjev, iz fizknlturnega proračunskega gospodarstva 1,893.057.17 din, iz proračun, skega gospodarstva ljudske tehnike pa 720 tisoč 390.10 din. Prihranki so nastali zato, ker je bila dotacija na razpolago šele v drugi polovici proračunskega leta ln ni bilo dovolj časa, da bi se ustvarile vse predvidene proračunske postavke. Prihranki lz leta 1948 so upoštevani v proračunih zn leto 1949. V letu 1949 Je preračunano za kulturno prosvetno delo 75.5 milijona din, od tega 8.5 milijona din za osebne ■izdatke, 6.5 milijona din za sindikalne šole In tečaje, 8.2 mi lljona za materialne izdatke. 9 milijonov za knjižnice, rdeče kotičke ln klube, 41.7 milijone din za innvesticlje ln 1.5 milijona za rezerve. Za fizknltnrno delo je ororačnnanlh 20 milijonov din, od tega za Investicije 16 milijonov din ln ra ljudsko tehniko 3.7 milijona dinarjev. Da poudarimo obseg dela, kl se naj iz. vrši v letu 1949, naj omenimo, da se bo v kulturno prosvetnem sektorju otvorlla ena celoletna sindikalna šola, 8 dvomesečnih sindikalnih šol ln 53 sindikalnih tečajev, da se ho opremilo in nabavilo knjig za 196 knjižnic, da se bo prispevalo za opremo rdečih kotičkov v 54 okrožjih, da se ho ustanovilo 6 čitalnic, da se bo adaptiralo 21 obstoječih domov kulture in nadaljevalo začeta gradbena dela v 18 novih domovih kulture. V flzkulturnem sektorju se bo Izvršilo 6 tečajev za vodnike splošne telesne vadbe, obnovilo 38 domov, telovadnic In Igrišč In začelo z gradnjo 81 stadionov, Igrišč, telovadišč, smučarskih skakalnic In plavalnih bazenov ter nabavilo potrebno rekvizite. V sektorju ljudske tehnike se bo zgradilo 22 manjših objektov za klube tehnike In nabavilo inventar za nove in že obstoječe objekte. Naloga vseh sindikalnih forumov Ko, da dodeljene kredite za ta obsežna dela v polnem obsegu Izrabijo, seveda točno po proračunu ln z gospodarsko preudarnostjo In varčnostjo. Posebno v pogledu Investicij morajo sindikalni aktivi dokazati naj več jo iniciativo, ker se predvidene investicije vrše izven splošnega plana gospodarske dejavno-nostl. Potrebno bo mnogo možlčuega prostovoljnega dela, če hočemo, da bo program do konca tega leta Izvršen. Tam, kjer dodeljeni krediti ne zadoščajo za celotne Izdatke predvidenih del. moramo angažirati tudi sredstva, kl se nahajajo v rezervnih fondih sindikalnih podružnic. Skratka, po. kazati moramo največio delavno aktivnost in pretvoriti moramo vsa materialna sredstva v ustvaritve trajnih vrednot, kl bodo v korist delavskega razreda. Omenimo naj, da organlzacljsko-npravnl proračun glavnega odbora ln proračune za prosvetno lil flzkulturno delo ter proračun ljudske tehnike odobrava centralni odbor. Prejemke sindikalnih funkcionarjev in uslužbencev pa določa glavni odbor v sporazumu s centralnim odborom. Zh vzgojo sindikalnih funkcionarjev je poleg tečajev ln predavani vzdrževal glavni odbor stalno dvo-, tri- In šestmesečne sindikalne šole. katere je -lo Konca leta 1949 absolvlralo 224 tečajnikov. Izdatki za sindikalne šole so znašali do konča leta 1948 3.039.569 din. V sindikalnih šolah so Imeli tečajniki polno oskrbo In jim je bila povrnjena tudi izguba na zaslužku. SREDSTVA ORGANIZACIJ NA TERENU ICrcdltl ,kl so na razpolago za organiza-cljsko-upravne namene In za kulturno prosvetno ln flzkulturno delo ter ljudsko tehniko, se potrošijo deloma centralno, deloma pa na terenu po podružnicah ln sindikalnih svetih. Centralno se potrošijo ona sredstva, kl so splošnega značaja In ona sredstva, kl so potrebna za vzdrževanje centralnega aparata. Podružnice ln sindikalni sveti so prejeli od sredstev, s katerimi Je razpolagal glavni odbor leta 1948, naslednjo zneske: vj. rWetičnih načel, da se ta proces od-v ,a «amo v trdnem organizacijskem potovanju kulturno-prosvetne dejavnosti 0^v neprestani borbi proti šablonam in Kmalu potem, ko so začele sindikalne srŽfni,zacije oživljati sklepe IV. plenuma, ne le v funkcioniranju kulturno-prosvet-veO Aparata odrazilo nepravilno pojmo-,aP]e kulturno-prosvetnega dela, ki je p -'lo izraza v dveh glavnih napakah. /Va napaka se je pokazala v podcenje-nan)U in nerazumevanju kulturno-prosvet-^ple s strani posameznih sindikalnih Pustev, ki obstoja v tem, da ta vodstva obdelujejo problematike kulturno-pro-^ ^Aega dela, ne dajejo smernic za to k o, ne skrb e ali pa skrbe zelo malo za jo . n°-orosvetni kader in njegovo vzgo-pr'o podobno. Taka napaka nujno rodi j. a_?'licizem v kulturno-prosvetnem delu, De r°kljenost dela, slabi stanje sindikal- a 0r2anizacije v borbi proti sovražnim vr„? ,m in vplivom ter omogoča, da so-2niki delavskega razreda izkoriščajo sa P°ke v kulturno-prosvetnem delu. Dru-5y PaPaka je osamosvoiitev kulturno-pro-|jnj,tnega dela, to je izdvajanje od celotne cj,e dela, izdvajanje iz celotnega konic^ dela sindikalne organizacije, kar nujno vodi v brezperspektiven lov‘fizem in v naročje buržoazne pa-tiirtl‘kultumo-prosvetno delo zaradi kul-kulVPiosvetnega dela«. To dalje vodi juj6 a6°-prosvetni aktiv v to, da se orne-n ost i4,110 na kulturno-umetniško aktiv-itsp.i!} samozadovoljstvo ob posameznih kJe,'n 10 slednje in prezre ob tem važnost Dih o Politične vr-toto in vlogo posamez-^*f!ltacijakih oblik. kultu korbi za pravilno funkcioniranje 'Odi If°'Prosvetnih vodstev se odlikuje e n eJ°da njihovega dela: pokazalo se da je za pravilno delovanje terta Posameznega področja sindikal-l0-Drn a' torei ludi za pravilno kultur-ia SV,etno delo neizbežno potrebno, ,8klad"a“8*av'ia e“o del harmonično :acije G,ne ceb3te dela sindikalne organi-skrb. pn, da je zato potrebna nenehna Obiska0 uZa^° 66 ie' da so vsaka aka-»1 er na , ,®lraktna razglabljanja na prr-8ini,° ek!b ob£ih načelih marksizma-le-tii6 aJ °ddvojena od stvarne problema-ase domovine, prav tako škodljiva, kot samozadovoljstvo ob ustanovitvi študijskega krožka, ki svojega obzorja ni uspel dvigniti na posamezna dnevna vprašanja, niti svojega kroga razširiti na širši krog delavcev. Tu se je jasneje kot kjer koli drugje pokazala zahteva sistematičnega povezovanja osnovnih teoretičnih načel klasikov marksizma-leninizma s problematiko našega ustvarjanja socializma, ki so jo obdelali naši partijski voditelji. Dalje se je pokazalo, da je potrebno v kolektivno reševanje načelnih in novih vprašanj kulturno-prosvetne dejavnosti povezovati ne samb vodstvo organizacije, ne samo koordinirati delo z vodstvom Ljudske prosvete, ampak da je treba v to delo povezati tudi širši krog kulturnih delavcev, iz česar so se kasneje pričele razvijati konference, posvetovanja, diskusije in semint.rji. Taka metoda dela pomeni bistveno razširitev platforme kulturno-prosvetne dejavnosti sindikaltuh organizacij, kar ne pomeni samo stalnega povezovanja vodstvenega sindikalnega kadra v borbi za idejnost in boljšo kvaliteto kulturno-prosvetne aktivnosti sindikalnih organizacij, ampak gre tudi za pritegnitev v to delo celega niza priznanih kulturnih delavcev in strokovnjakov. Za široko sproščeno in pestro kulturno dejavnost delavskih kolektivov se ves čas postavlja vprašanje prostorov za kulturno prosvetno delo To je vprašanje čitalnic, rdečih kotičkov, klubskih sob, dvoran in domov kulture. Tudi tu je bilo treba najprej zdraviti rane, ki jih je pustila okupacija na že itak bornih kulturnih ustanovah. S prostovoljnimi deli pri obnovi so si v mnogih krajih delavci uredili zasilne prostore, pa naj so bile to manjše dvorane ali pa vsaj študijske sobe. V naslednjih letih se ta stvar zelo razvije in danes lahko ugotovimo, da je redko tisto podjetje v Sloveniji, kjer ni niti enega prostora, namenjenega za kulturno-pro-svetno delo te ali one forme. V letu 1948 so dobile sindikalne organizacije Slovenije iz fonda za kulturno-prosvetno delo, ki ga je dala vlada FLRJ sindikalnim organizacijam Jugoslavije, 48 milijonov dinarjev, kar je stvarno omogočilo prehod k planiranju obnovitvenih in gradbenih del prostorov, namenjenih za kulturno-prosvetno udejstvovanje. Ob uporabljanju te vsote denarja se postavlja pred kul-tumo-prosvetna vodstva naloga, da v za organizacijsko-upravne Izdatke 7,139.863.55 za kulturno prosvetno tlelo 14,408.484.66 za flzkulturno delo 5,183.733.33 za ljudsko tehniko 198.708 20 Skupaj din 26,921.789.74 če k temu prištejemo še 35% od pobrano članarine, ki ostane podružnicam 28,114,833.22 potem dobimo znesek din 55,036.622.96 s katerim so razpolagale organizacije na terenu. Tekom leta 1949 bodo sredstva, s katerimi lahko razpolagajo organizacije na terenu, še mnogo višja. Predvideno je, da bo znašal: 35% donos članarine v po. družnlcah dotacije okrajnim, krajevnim svetom ln oblastnim odborom za organlzacljsko-npravne Izdatke za kulturno prosvetno delo za flzkulturno delo za ljudsko tehniko 33,957.000— din 32,964.894,— din 57,978.100— din 15,293.000.— din _______1,300.000.— din skupaj 142,092.894— din Pri teh kreditih pa niso upoštevana sredstva. kl jih dobe podružnice, krajevni ln republiški odbori od centralnih uprav, in sredstva, ki Izhajajo lz lastnega gospodarstva. Vendar pa že zneski, katere smo navedli, dokazujejo, da terenske organizacije konsumlrajo največji del razpoložljivih sred- 6 6T' STANOVANJSKE AKCIJE Iz sredstev bivšega odseka za zaposlitev delavcev, kl Je sedaj v sestavu ministrstva za delo LRS, vrši glavni odbor od leta 1947 dalje obsežna gradbena dela stanovanjskih hiš. Grade se stanovanjske hiše na Jesenicah, v Kranju, Trbovljah, Mariboru, Ilirski Bi. strici, Novem mestu ln v Ljubljani. Investicije za vse te stanovanjske hiše so predvidene na 95 milijonov. Do konea leta 194.8 se je od razpoložljivega kredita izdalo 51 milijonov 461.167.65 din. Tekom enega leta bodo stanovanjske hiše dograjene. Nove stanovanjske zgradbe so namenjene za samce, le zgradba v Ljubljani Ima družinska stanovanja. Vse zgradbe so sodobno urejene, s centralno kurjavo, kopalnicami, pralnicami, sušilnicami In likalnicami, knjižnicami in skupnimi jedilnicami. V vseh stanovanjskih zgradbah bo na razpolago 478 sob s 7SS posteljami In 10 dvosobnih stanovanj, poleg stanovanj za hišnika la pomožno osebje. DELAVSKI POČITNIŠKI DOMOVI Glavni odbor upravlja 4 delavske počitniške domove: v Bohinju, Gozd-Martuljku, v Dvorski vasi In v Lo vranu. Prva dva domova sta zveznega, druga dva republiškega značaja. Kapaciteta vseh štirih domov je 350 postelj. V glavni sezoni, kl traja 200 dni na leto, znaša kapaciteta počitniških domov 79.060 oskrbnih dni. če bi bil vsak koristnik po 14 dni v domu, bi lahko v glavni sezoul sprejeli tl domovi 5000 gostov. V letu 1948 so znašali izdatki za vzdržo. vanje domov: v Bohinju 1,660.375 din, v Gozd-Martuljku 5,857.911.81 din ln v Dvorski vasi 1,296.537 din. V Lovranti jo bil odprt delavski počitniški dom šele letos. Izdatki za vzdrževanje delavskih počitniških domov so so pokrili z znatnimi dotacijami centralnega odbora. V breme Centralnega odbora so se zaračunali vsi režijski stroški, poleg tega pa je Centralni odbor vršil na svoj račun investicijska dela ln dodeljeval tudi popuste na oskrbninah. Celodnevna oskrba je v domovih preračunana na 120 din za dan na koristnika. Od tega plačajo koristniki po 70 din na dan, ostalo pa pokrijemo z dotacijami centralnega odbora. V vseh zveznih počitniških domovih je 36% mest brezplačnih. Oskrbnine za vsa brezplačna mesta gredo v breme Cen. tralnega odbora. V letu 1949 je sklenil centralni odbor, da dottra za vzdrževanje počitniškega doma v Gozd-Martuljku 2,580.000 din, v Bohinju 720 tisoč dinarjev, v Dvorski vasi in Lovranu 840:000 din in za adaptacije v Lovranu še posebej 500.000 din: dalje je določenih za Slovenijo 2,160.000 din za taborenje učencev v gospodarstvu in za zgradbo novega počitniškega doma ria Bledu 50 milijonov din. SINDIKALNA ZALOŽBA »DELAVSKA ENOTNOST« Uprava ln redakcija »Delavske enotnosti« je pričela poslovati 14. maja 1945. Prva številka »Delavske enotnosti« je Izšla 21. ina-ja 1945 v nakladi 14.000 Izvodov, kl so bili razdeljeni v propagandne svrhe. Od začetka do danes se »Delavska enotnost vzdržuje sama. Povprečna naklada »Delavske eimtnostl« za vsako številko Je znašala leta 1945 11.000 Izvodov, leta 1946 37.000 Izvodov, leta 1947 45.600 Izvodov, leta 1948 48.390 Izvodov, leta okviru finančnega plana izvedejo materialno realizacijo teh denarnih sredstev čim bolj koristno s tem, da se neizprosno borijo proti razsipavanju, nekoristnim investicijam in podobno. Imeti je treba ves čas pred očmi, da je dotacija, ki jo je dala vlada FLRJ sindikalnim organizacijam, že plod materialnih dobrin, ki jih celo v najtežjih letih socialistične graditve odvajamo za pospešenje kulturne dejavnosti. S temi obrisi naj bi bila podana skica najvažnejše problematike in dejavnosti v kulturno-prosvetnem delu sindikalnih organizacij. Kaj je danes najbistvenejše v kulturno-prosvetnem delu? Oblikovanje socialistične zavesti delavskega razreda. Tej nalogi morajo biti podrejene vse težnje in stremljenja kulturno-proevetnega dela naših oddelkov in komisij za kulturo in prosveto. Toda treba je jasno vedeti, da re-formizem in oportunizem Partije boljševikov in njenih informbirojevskih lakajev predvsem neposredno ogrožata ne samo normalno graditev socializma v naši domovini, ampak ogrožata čistost visokih načel marksizma-leninizma, iz katerih je izklesan tudi lik proletarskega patriotizma. Zato je neposredna delovna naloga vseh naših oddelkov za kulturo in prosveto skrbno vzgajati delavski razred iz čistih izvirov marksistične misli, iz del klasikov marksizma-leninizma; da vzgajajo delavski razred tako, da bo spoznal čim globlje kulturno, ekonomsko in politično pot razvoja jugoslovanskih narodov; da vzgajajo delavce v najplemenitejše borce za izvršitev planskih nalog, to je, v. zveste realizatorje sociali stične graditve naše domovine, to je vzgajanje delavskega razreda v neizprosnega borca proti reformizmu in oportunizmu. (Odobravanje.) Naj živi naš najzvestejši vodnik v spoznavanju, osvajanju in uresničevanju marksističnih idej — tovariš Tito! (Ploskan-nje, dolgotrajne ovacije maršalu Titu, vzkliki: Mi smo Titovi, Tito je naši Heroj Tito! Tito na kongres! — Vzkliki: Za koga delamo? Za narod! Za koga še? Za Partijo! Za koga še? Za Tita! Vzklik; Vzkliknimo trikratni hura — za Tita — za Partijo! Hur a -hur a -hur a!«) Naj živi prvoborec za obrambo čistosti visokih načel marksizma-leninizma naša Komunistična partija Jugoslavije! 1949 42.600 Izvodov. Zadnje leto le naklada manjša, ker smo Izločili naročnike, kl niso v redu plačevali naročnine. Uprava »Delavske enotnosti« pošilja časopis podružnicam za ves delovni kolektiv skupno zaradi hitre dosave in pregleda naročnikov pri podružnicah. Pri nekaterih strokah pa pošilja uprava časopis tudi na posamezne naslove naročnikom. Uprava »Delavske enotnosti« se mora silno boriti z zaostankarjl pri plačilu naročnine. Posamezna poverjeništva na terenu zelo malomarno poslujejo ln bodo po. trebne najostrejše mere, da odpravimo številne nepravilnosti. Založništvo »Delavske enotnosti« Jo Izdalo leta 1946 2 brošuri v 9000 Izvodih, 1 pesmarico v 6000 Izvodih In sindikalni koledar v 30.000 izvodih. Leta 1947 10 brošur v 50.000 izvodih, 3 pesmarice v 8990 Izvodih, sindikalni koledar v 40.000 Izvodih. Leta 1918 13 brošur v 65.585 izvodih. 1 pesmarico v 3080 izvodih ln sindikalni koledar v 39.910 Izvodih. Leta 1949 1 brošuro v 10.200 izvodih, sindikalni koledar v 39.910 Izvodih, v pripravi za izdajo je pa 6 brošur v 27.600 Izvodih. Uprava »Delavske enotnosti« je 10. novembra 1948 otvorlla svojo knjigarno ln je ob otvoritvi znašala vrednost blaga 1,281.609.75 dinarjev. ČLANARINA Dohodek od članarine io In ostane osnovna materialna podlaga sindikatov ln to navzlic precejšnjim Izrednim sredstvom, s ka. terlml tudi sicer od časa do časa razpolagajo sindikati. Članarina služi za organiza-cljsko-upravne Izdatke sindikatov, to je za oni del sredstev, kl so potrebna za vzdrževanje sindikatov, kot bojne organizacije delavskega razreda. Z zbrano članarino je izražena odločna volja, da članstvo z lastnimi silami in prostovoljno ustvarja materialna sredstva, kl so potrebna za Izvedbo nalog sindikatov prt gradnji socializma. Če dajemo članarini tak poudarek,, potem bomo gotovo vso storili, da bo plačana članarina v polnem obsegu odgovarjala številu članstva in njegovemu zaslužku. Centralni odbor nas je s svojim sklepom v januarju letos opozoril na razne pomanjkljivosti, kl se vrše pri plačevanju člana, rine. Glavni odbor je v zvezi s sklepom centralnega odbora takoj naročil vsem sindikalnim forumom, da v najkrajšem času ukrenejo vse potrebno, da se odpravijo ugotovljeni nedostatkl. Glavni odbor bo tudi prihodnje dni Izdal brošuro, v kateri bo nazorno razloženo, kako se mora voditi evidenca o članstvu In članarini. Poleg tega je glavni odbor zatožil spiske za pobiranje članarine ln obračunske formularje, vse z namenom, da bodo odgovorni funkcionarji na terenu tem lažje ln uspešneje vršili svoje naloge. V Sloveniji je plačalo: 1. 1946 118.405 članov 36,917.472 din članarine 1. 1947 155.119 članov 51.628.002 din članarine 1. 1948 222.092 člannov 80,328.092 din članarine Na prvi pogled je porast plačujočega članstva zadovoljiv, saj znaša v treh letih 103.687 novih članov ali 46.69%. Če pa upoštevamo, da je v Sloveniji 279.900 zaposlenih delavcev In uslužbencev, s Številom plaču. nega članstva se nahaja še vedno 56.908 ali 20.39% delavcev In uslužbencev. Da zaznamujemo tako visoko število delavcev ln uslužbencev, kl ne plačujejo članarine, je vzrok 1. da vsi zaposleni delavci ln uslužbenci še niso organizirani v sindikatih, 2. da vsi sicer organizirani člani sindikatov redno ne plačujejo članarine. Po podatkih, ki so na razpolago, Imajo podružnice 265.464 članov, torej je neorganiziranih delavcev in uslužbencev 13.3.36 ali 4.85%. Od organiziranih članov je 43.372 Članov ali 15.54%. ki tudi ne plačujejo članarine oziroma jo zelo neredno plačujejo. Kako se neredno plačuje članarino, nam služijo tudi tile podatki: febr. 1949 je plačalo članarino 241.570 čl Hitov marca 1949 je plačalo članarino 262.714 članov aprila 1949 .le plavalo članarino 226,315 članov povprečno Je plačalo zadnjo T 3 mesece članarino ____________246.866 članov Napram lanskemu letu je sicer povprečno število plačnjočih članov naraslo in se je stanje zboljšalo, vendar smo pa še vedno v v?. .m zaostanku napram številu zaposlenih delavcev in uslužbencev. Poleg tega vidimo, da so razlike med posameznimi me. seči glede števila članstva, ki je plačalo članarino, veliko previsoke. Predpisano je, da se pobirala članarina od bruto zaslužka, to je od vseh onih prejemkov, od katerih plačuje član prispevek za socialno zavarovanje. Tudi ta predpis se pogosto omalovažuje. Povprečno je znašala plačana članarina na člana: v letu 1946 25.48 din v letu 1947 28.04 din v letu 1948 30.14 din ln prve štiri mesece v letu 1919 31.55 din. Povprečna zavarovana mezda je v letu 1949 znašala pri polnih zavarovancih 142 din na dan ali 3692 din mesečno, pri državnih uslužbencih 147 din dnevno ali 3822 din mesečno. Povprečna članarina bi zato morala znašati 40 din ln ne 31.55 din kot je to primer za prve štiri mesece v letu 1919. Po podatkih o potrošnji sindikalnih znamkic je centralni odbor ugotovil, da je n. pr. v sindikatu rudarjev plačalo 57% članov članarino od mesečnega zaslužka 3000 din, četudi prejema okoli 65% rudarjev zaslužek nad 5000 din. Pa je bilo v sindikatu gradbenih delavcev kupljenih 4566 znamkic v II. razredu, čeprav ni nobenega dvoma, da so plače gradbenih delavcev mnogo višje od 1500 din mesečno; da je bilo v sindikatu poljedelskih delavcev kupljeolh v II. razredu 35.888 znamkic in da Ul dvoma, da Imajo tudi poljedelski delavci nad 1500 din hru. to zaslužka. Zelo visoko Je tudi število kupljenih znamkic X. razreda. Slovenija Izkaznic: januarja 1949 4109 znamkic za brezposelne februarja 1949 3018 znamkic za brezposelne marca 1949 2521 znamkic za brezposelne aprila 1949 1665 znamkic za brezposelne četudi o brezposelnosti pri nas ne more biti govora ne v zimskih mesecih, ne v kakršni koli stroki. Nepravilna uvrstitev članstva v razrede povzroča, da so sredstva, s katerimi bi lahko razpolagali sindikati, znatno zmanjšana. V mesecu aprilu jo bilo v Sloveniji zn 739.918 din plačane manj članarine, kot pa tn predvideva plan. Prodanih Je bilo 18.685 manj sindikalnih znamkic, kot pa bi jih moralo biti po planu ln staležu članstva. Povprečje plačane članarine re bo težko dvigniti, samo če funkcionarji sindikatov. kl pobirajo članarino, vestno Izpolnilo svojo dolžnost. Prav tako je samo od organizacije dela v podružnicah odvisno, kdaj bodo vsi člani redno plačevali članarino ln da ne bo 15.54% zaostankarjev. Vsaka podružnica bi morala sestaviti plan o plačevanju članarine in mesečno nadzorovati, če so plan tudi izvaja. Ugotoviti Je v planu najprej število zaposlenega delavstva. bruto zaslužek In odpadajočo članarino, nato pa mesečno voditi evidenco, koliko je članstvo doseglo s plačevanjem članarine postavljeni plan. Kakor hitro bi se pokaza. fe večje razlike, bi morali takoj odpraviti vzroke, ki so jih povzročili. FINANČNO POSLOVANJE Navodila za finančno poslovanje so bila dana s sklepi plenumov centralnega odbora ZSJ. V smislu teh sklepov vodijo finančne poslovanje vsi sindikalni forumi, nekateri vzorno, drugi več ali manj zadovoljivo. Izhodišče flnančega poslovanja je vsakoletni proračun ozir. stroškovnik, to je plan gospodarstva. Načelno bi se moral proračun od slehernega sindikalnega foruma Izvajati tako kot je odobren. Posebno v nižjih sindikalnih forumih se je dogajalo, da so tekom leta prezrli odobren stroškovnik ln izplačevali izdatke, kot bi stroškovnika sploh ne bilo. Tak način gospodarstva nujno povzroča, da se razpoložljiva sredstva plansko ne izrabljajo in da potem za potrebne izdatke ni kritja v dohodkih. Dogajalo se j* tudi, da vsi Izdatki niso bili vedno utemeljeni s pravilno opremljenimi prilogami ln so bili Izvršeni Izdatki često brez odobritve odgovornih sindikalnih funkcionarjev. Okrajni ln krajevni sveti, krajevni odbori ln sveti vodijo finančna poročila, katera dostavljajo višjim sindikalnim forumom. Do. gajalo se je. da vkojlžbe niso bile Izvršene dnevno in da se niso vpisovali vsi dohodki In Izdatki. Iz blagajniškega dnevnika niso vedno razvidni Izredni blagajniški posli ln se poleg glavne blagajne vodijo tudi še stan-ske blagajne, navadno s shranjevanjem gotovine ln prilog v kuvertah. Te nepravilnosti bo treba v bodoče brezpogojno odpraviti. Strogo bo treba Izvajati predpis, da mora biti vse blagajniško poslovanje razvidno lz finančnega poročila, kl edino daje pregled o pravilnem gospodarstvu sindikalnega foruma. Upoštevali smo. da vodijo finančno poslovanje funkcionarji, kl še niso vešči po ver. jenih poslov in da pri najboljši volji večkrat niso znali izvršiti zaupane jim naloge tako, da bi bilo zadovoljeno vsem predpisom, ki veljajo za evidenco o razpolaganju z imovlno sindikatov. Mnogo bo zato po. trebnega še študija, da je vzgoji kader, kl bo zadovoljivo vodil gospodarstvo sindikatov. V tem pogledu bodo sindikalne šole ln tečaji lahko Izvršili pomembno nalogo. S finančnim poslovanjem so v sindikatih' zadolženi blagajniki. Izbira blagajnikov pa ni bila vedno najboljša. Ni dovolj, da je blagajnik kot gospodar vsega zaupanja vreden. potrebno je. da je zmožeu voditi tudi knjige ln Izvrševati predpise za blagajniško poslovanje. Važno funkcijo opravljajo finančna nadzorstva. kl se pa važnosti In odgovornosti svoje funkcije niso vedno zavedala. Člani finančnih nadzorstev so večkrat vršili svoje posle površno In mimogrede ter so podpisovali finančna poročila, ne da bi Izvršili točen pregled. Pa če so žo člani finančnih nadzorstev pregledali blagajniške vknjižbe in priloge, skoraj nikdar niso pregledali tudi obračunov o članarini In kartoteke. Po podružnicah je zelo važno, da v bodoče finančna nadzorstva stalno zasledujejo uspeh o pobrani članarini ln predlagajo ukrepe, kl so potrebni, da se članarina v redu plačuje In da je tudi evidenca o plačani članarini popolna. Naloga članov finančnih nadzorstev ni samo, da nadzorujejo, ampak morajo sodelovati pri upravljanju tmovlne In pomagati blagajnikom ln upravnim odborom. Nujno je potrebno, da je med člani nadzor, stža vedno vsaj eden strokovnjak v finančnem poslovanju. .V vseh sindikalnih forumih so dnsedaj niso zavedali dejstva, da za gospodarstvo v sindikatih ne odgovarja mogoče samo blagajnik, ampak prav tako finančno nadzorstvo in še prav posebno upravni odbor ter predsednik kot naredbodavee. Vsi so solidarno odgovorni za gospodarstvo z Imovlno sindikatov. Na sejah upravnih odborov niso vedno oh mesečnem zaključku razpravljali o finančnem poročilu In sklepali o ukrepih, kako bi odpravili vse nepravilno, stl. Tudi članstvo samo ni finančnim poročilom posvečalo dovolj pozornosti. V vsem gospodarstvu sindikatov mora veljati načelo največje štednje. Posebno « sredstvi, kl so določena za materialne Izdatke, se ne sme razmetavati. Seveda pa štednje ni razumeti tako, da so v sindikatih ustvarjajo denarne rezerve, kl imajo že značaj neke vrste hranilnih vlog. Blagajne sindikatov niso hranilnice, ampak rezervoarji sredstev, da ustvarimo določene nalogo, katerih je mnogo. Primeri so, da Imajo ne. katere podružnice razmeroma visoke mrtve rezerve, katerih ne znajo pretvoriti v žive akcije. Če govorimo o slednji, potem jo moramo razumeti tako, da se Izogibamo vseh nepotrebnih ln neracionalnih Izdatkov, z namenom, da lahko z razpoložljivimi sredstvi ustvarimo čim več, čim trajnejšega In čim večjega v okviru nalog sindikatov. Potrebno je, da se v vseh sindikalnih organizacijah vedno in oh vsaki priliki razpravna o finančnih problemih. l*rl tem se pa ne sme reševati vprašanj v okviru ozkih krajevnih razmer, ampak na podlagi široke perspektive celotnega gospodarstva sindikatov. Pogrešno hi ravnali, če bi n, pr. posamezni sindikati računali le z lastnimi sred. stvl ln bi pri tem pozabljali :ia osrednji problem: ali so vsi slinil kalni aktivi kot celota finančnno fundirani. Vse gospodarstvo s iinančnimi sredstvi mora biti v sindikatih skladno, enotno ln načrtno urejeno. Nobeno razpolaganje s finančnimi sredstvi se ne more vršiti slučajno ali celo nepremišljeno, ker bi v tem primeru brezplodno razmetavati dragocene vrednote maretlalnih sredstev. Z razvojem sindikalnih organizacij Je tudi gospodarstvo z zbranimi finančnimi sredstvi vedno večje ln odgovornejše. Izvršitve vseh obsežnih nalog sindikatov sl ne morem omisliti brez urezanega in finančno trdnega gospodarstva v vseh vrstah organizacij, od najmanjše navzgor do naj-vtšjega sindikalnega foruma. Kajti le na ta način lahko omogočimo sindikatom, da širijo med delavskim razredom socialistično zavest in dejavnost, kl bo edina premagala vse težave pri graditvi socializma, katerega temeljni kamen Je — Izpolnjen petletni plan. V imenu ljubljanskih novntorjev in raeionnlizntorjev pozdrav ijdfa kongres Smrekar Dane in Hočevar Rudolf Dj$fcii$ičasno tudi odgovarjamo s tem, jjj. °nio socialistično tekmovanje podvo-da bomo stalno dvigali proizvodnjo Ustriji in kmetijstvu, s tem, da bo-Uudiili še večjo pomoč gradnji socia-a na vasi, da bomo še bolj skrbeli delovnega človeka, da bomo še bolj uj^Pdi vzgojno politično delo v sindi-d' in še bolj poglabljali bratstvo in v itid ute ®UOt; 6aš6 ttaloi Uost naših narodov. a bi čimbolj usposobili sindikate republike za izpolnjevanje velikih Paši*' k’ Ph borba za socializem nalaga greJP delovnim ljudem, sprejema kon- 0 o Hesolucijo °s*°vnih tekočih nalogah sindikalnih °r9anizacij Slovenije, ki se glasi: ^GANIZACJJSKA vprašanja biti Organizacijsko okrepiti in usposo-krajJ^Publiške odbore, okrajne svete, 'jatg ''Ue svete in krajevne odbore sindi-crtpi da bi z njihovo pomočjo in z na-P>h P}, delom mogli dvigniti delo osnov-ilLJ d i k a 1 n i h organizacij, podružnic, 1 S^rov, grup in komisij. dalje razvijati disciplino in od-sindikalnega aktiva, poostriti V°dil. nad izvajanjem sklepov in na-Uiol;j.'.,.,raviin° tolmačiti in razvijati de-Ueustr,T11.0®1* v sindikalnem delu ter s kake Pat'vno kritiko odstranjevati na-’ Pomanjkljivosti in slabosti. j SINDIKALNI KADRI cev jn Pravilno izbiro najboljših delavcem- uslužbencev okrepiti kadrovske V°detviK 1 v komisije pri vseh sindikalnih dvig ;nn' Nuditi jim vso pomoč za njihov C e n usposabljanje. Odločneje dvigati • 2.Pm,o~°d.iina mesta, jev Za e.ca,ij število tečajev in seminarji nraJHdrkalni aktiv, izboljšati kako- 6ti^-lenSte1^e.P°gledU J tekmovanje naj Zar8anizirati načrtno tekmovanje, ki uo vse delavstvo v posameznih urekih panogah na podlagi pred- hodno izdelanega tekmovalnega plana in sprejetja individualnih in kolektivnih delovnih obveznosti ter tako sprejeti notranje plane, zavedajoč se, da je osnova vsakega tekmovanja dobro organizirano tekmovanje med brigadami, udarniki in oddelki v notranjosti delovnega kolektiva. Zlasti pa izboljšati tozadevno tekmovanje v neproduktivnih strokah in ustanovah. Boriti se proti fhiktuaciji in delovni nedisciplini, izboljšati politično delo v tem pogledu in podpirati vse ukrepe upravnih voditeljev v tem smislu (izdajanje živilskih nakaznic in industrijskih kart, delavskih knjižic itd.) na podlagi veljavnih predpisov. 2. Najodločneje se boriti za enakomerno izpolnjevanje dnevnih, mesečnih in letnih planov po podjetjih istega, admini-strativno-operativnega vodstva po vseh planskih disciplinah. 3. Ustvariti in voditi pregledno evidenco o izpolnjevanju delovnih in tekmovalnih obveznosti ter po ocenitvi slehernega tekmovanja napraviti analizo. 4. Uvesti tekmovanje za naziv najboljšega delavca, uslužbenca in brigade, ki dela na določenem mestu pod istimi delovnimi pogoji. 5. Višja sindikalna vodstva so dolžna skupno z administrativno-operativnimi vodstvi skrbeti za pravočasno podeljevanje prehodnih zastav najboljšim in zaslužnim kolektivom podjetij republiškega in lokalnega značaja. 6. Nuditi stalno pomoč upravam podjetij in administrativno-operativnim vodstvom pri uvajanju in stalnem proučevanju brigadnega načina dela, ga krepiti in organizirati v brigadah redna proizvodna posvetovanja. 7. Povečati borbo za uvedbo novih naprednejših oblik dela, za maksimalno izkoriščanje že obstoječih proizvodnih kapacitet in za uvajanje novih modernih proizvajalnih sredstev. Posluževati se in prenašati izkušnje industrijsko razvitejših držav, pri tem upoštevati vse znanje in predloge domačih in tujih strokovnjakov. 8. Borba za odkrivanje novih domačih surovinskih baz, za odkrivanje skritih rezerv v strojih, materialu in delovni sili, za uvajanje novih tehnoloških postopkov in boljših delovnih metod v proizvodnem procesu mora biti vsebina borbe za znižanje PLC, Sindikati se morajo vedno in vztrajno truditi, da s prepričevalno agitacijo pridobivajo delovne ljudi frontnih brigad za stalno zaposlitev v tovarnah in podjetjih. 9. Z dobro evidenco je forsirati čim boljšo kakovost proizvodov ne le pri končnem izdelku, temveč že v vseh fazah proizvodnega postopka. Pri tem je nuditi vso podporo organom za pospeševanje proizvodnje in kontrolo kakovosti. UDARNIŠTVO, RACIONAL1ZATOR-STVO IN NOVATORSTVO 1. Najostreje se boriti proti kampanjskemu proglaševanju udarnikov in skrbeti, da bodo udarniki, ki nepretrgoma obdržijo naslov po določilih zakona o častnih naslovih, takoj predlagani za odlikovanje. 2. Sindikalne organizacije so dolžne nuditi novatorjem in racionalizatorjem vso moralno in materialno pomoč ter skrbeti, da dobijo vsa razpoložljiva sredstva za realizacijo svojih zamisli. Da pa bo to delo uspešnejše, se je treba povezati in tesno sodelovati z oddelki za pospeševanje proizvodnje in upravami podjetij. Skrbeti je treba, da bodo nova tor ji in racionalizatorji pravilno nagrajeni, kot to predvideva zakon o iznajdbah in tehničnih izpopolnitvah, pri čemer pa se je izogibati vsakega razlikovanja med domačimi In tujimi strokovnjaki. 3. Sindikalne organizacije morajo periodično sklicevati posvete udarnikov, no-vatorjev in racionalizatorjev zaradi izmenjavanja delovnih izkušenj in uspehov. 4. Dolžnost sindikalnih organizacij je neprestano skrbeti, da bodo proglašeni udarniki, racionalizatorji in novatorji redno in pravočasno dobivali vse ugodnosti, ki jim zakonito pripadajo, ter ostale prioritete. STROKOVNI KADRI 1. Da posvetijo vso pozornost in skrb vzgoji strokovnih kadrov, predvsem strokovnim šolam, industrijskim šolam, delavskim tehnikumom, še posebej pa morajo stalno skrbeti za popoln uspeh strokovnih tečajev, za dosego kvalifikacije delavcev, nameščencev in uslužbencev. 2. Da nudijo vsakodnevno aktivno pomoč vodstvom strokovnih šol in tečajev, kakor tudi učencem in tečajnikom v pogledu reda, discipline, učnih uspehov ter materialnih pogojev za uspešno učenje ter vršijo nad tem kontrolo. 3. Da posvetijo posebno pozornost vajencem v obrtništvu, tako v pogledu pravilnega sorazmerja v odnosu na kvalificirane delavce, kakor tudi ostalim učnim in življenjskim pogojem za uspešno učenje. 4. Da popularizirajo najboljše vzgojitelje in učence, predlagajo za pohvale in nagrade najboljše ter pazijo, da bodo po končanem učenju pravilno zaposleni in plačani po doseženih uspehih. 5. Politično ideološka vzgoja učencev, vajencev in tečajnikov je v prvi vrsti dolžnost sindikalnih organizacij, zato je tej nalogi posvečati vsakodnevno največjo pozornost. TARIFNA POLITIKA 1. Najtesneje sodelovati z administrativno-operativnimi vodstvi ter vodstvi podjetij in ustanov, za pravilno uporabo veljavnih predpisov in uredb o plačah delavcev, učencev v gospodarstvu, kakor tudi pravilnikov o premijskih dokladah delavcev in nameščencev. Pri tem je treba odpraviti vse dosedanje napake. 2. Boriti se proti uravnilovki ter pobijati socialističnemu nagrajevanju škodljive in sovražne tendence. 3. Pri pristojnih organih ljudske oblasti utemeljiti potrebo, da se čimprej izda pravilnik o reguliranju plač in ^nagrad tehničnega kadra po delovnem učinku. 4. Pomagati organom ljudske oblasti pri delu za nadaljnja razvijanja in izboljšanje plačilnega sistema nameščencev in uslužbencev, posebno v zdravstveni službi in skrbeti za hitro reševanje vseh pritožb v zvezi s tarifno problematiko. 5. Da bi dosegli pravilno socialistično nagrajevanje, je treba vedno vztrajati na tem, da se povsod uvedejo realne delovne norme ter stremeti, da bodo povsod, kjer je le mogoče, postavljene tehnične norme. 6. Vse sindikalne organizacije so dolžne nuditi vso pomoč vodstvom, da se čim hitreje izvršijo vsa dela v zvezi z ureditvijo do sedaj obstoječih norm, revizijo delovnih mest delavcev in nameščencev ter jih razvrstiti po njihovi strokovni sposobnosti, važnosti in težini dela z odgovarjajoče grupe. 7. Vse sindikalne organizacije so dolžne podpreti vodstva podjetij in ustanov v borbi za pravilno uporabo fonda plač. Pri tem je stalno stremeti, da se ne ruši ravnotežje med kupno močjo in blagovnimi fondi ter da storilnost dela narašča hitreje kot fond plač in na ta način skrbeti za stalni porast realne mezde, ki je osnova za dvig življenjske ravni. — 8. Vse sindikalne organizacije po uradih in ustanovah morajo v tesnem sodelovanju z vodstvi uradov in ustanov skrbeti za pravilno organizacijo dela. Izvršiti sistematizacijo delovnih mest uslužbencev ter tako ustvariti pogoje za praviltio socialistično nagrajevanje, boljšo razvrstitev in izkoriščanje kadrov in istočasno znižati stroške državne uprave. ZAŠČITA DELA 1. Usposabljati komisije za zaščito dela, delavske inšpektorje in njihove pomočnike za samostojno reševanje vprašanj tehnične, higienske in pravne zaščite dela. Okrepiti konkretno sodelovanje s pristojnimi organi ljudske oblasti. Pomagati gospodarskim vodstvom posebno še pri planiranju zaščitnih sredstev. Razvijati vsestransko vzgojno in propagandno delo za individualno in množično spoznavanje tehničnih higienskih zaščitnih ukrepov, posebno pa še skrbeti za uvajanje v delo novodošlih delavcev. 2. Samostojno temeljito preiskovati vzroke nesreč, profesionalnih in pogostih obolenj, odpravljati te vzroke, posluževati se pomoči pristojnih organov in strokovnjakov, boriti se proti šablonskemu pripisovanju nesreč »lastni neprevidnosti«. 3. Vztrajno se boriti za dosledno izpolnjevanje pravnih predpisov, sistematično seznanjati delavce in nameščence z vsebino in pomenom teh predpisov. 4. Posebno skrb posvečati ženi in mladini za pravilno zaposlitev pri delu in na delovnem mestu, ki ustreza njeni sposobnosti in posebnostim, skrbeti za higienske pogoje v domovih za učence v gospodarstvu, v internatih, kakor tudi da so na razpolago primerni prostori za osebno higieno žena. PRESKRBA IN STANOVANJA 1. Nuditi vsestransko pomoč gospodarskim vodstvom in organom ljudske oblasti pri organiziranju službe delavske preskrbe za izboljšanje preskrbova-nja delavsko-uslužbenskih restavracij in vzgojo strokovnega kadra. 2. Posvetiti posebno skrb sindikalnim podružnicam v trgovskih ustanovah in podjetjih ter okrepiti ta podjetja z najboljšimi in najzanesljivejšimi kadri. 3. S skrbnim obdelovanjem in racionalnim izkoriščanjem zemlje na obratnih ekonomijah, ki so za izboljšanje delavske preskrbe največjega pomena, povečati donos ter jih spremeniti v vzorna socialistična kmetijska posestva. 4. Boriti se za prioritetno preskrbo delavstva najvažnejših industrijskih panog ter delavcev pri težkih in zdravju škodljivih delih, ter s pravilnim razdeljevanjem živilskih nakaznic čuvati preti ranbene fonde. 5. Za pravilno reševanje stanovanjskega problema vzpostaviti najtesnejše sodelovanje z organi ljudske oblasti ter se boriti, da bo pri dodeljevanju stanovanj delavcem in nameščencem zagotovljena prednost. Posvetiti vso pozornost graditvi začasnih stanovanj za gozdne, gradbene in kmetijske delavce, Z množičnim prostovoljnim delom sodelovati pri graditvi novih stanovanjskih hiš in začasnih stanovanjskih objektov. 6. Z množično kontrolo in konstruktivno kritiko odstranjevati slabosti in pomanjkljivosti v delavski preskrbi in pri razdeljevanju stanovanj. V obeh sektorjih državne uprave se sistematično boriti proti škodljivcem in ostankom birokratizma. SOCIALNO ZAVAROVANJE 1. Temeljito predelati vse zakonske predpise o socialnem zavarovanju in zdravstveni zaščiti ter organiziranjem predavanj in seminarjev seznaniti vse delavce in uslužbence z njihovimi pravicami in dolžnostmi. 2. Vzpostaviti najtesnejše sodelovanje z organi ljudskega zdravstva in sanitarno inšpekcijo, da se skupno pod-vzemajo potrebni ukrepi za zaščito zdravja delovnih ljudi, za pravilno nego in zdravljenje bolnih in pri delu ponesrečenih tovarišev. 3. Zaostriti borbo za posebno nego in čistost v stanovanju, menzah, restavracijah itd. 4. Za izboljšanje zdravstvene službe in socialnega zavarovanja vzpostaviti najtesnejše sodelovanje z upravami podjetij, zdravniki In ustanovami za socialno zavarovanje. 5. Posvetiti več skrbi pravilnemu delovanju klimatskih zdravilišč, zdravilnih kopališč itd., da bodo v resnici postala vir zdravja za delovne ljudi. 6. Zaostriti borbo proti lenuhom in simulantom, ki z namišljenimi boleznimi povzročajo materialno škodo državnemu gospodarstvu ter po nepotrebnem obremenjujejo zdravnike in ostalo zdravstveno osebje. 7. Dajati vso pomoč zaposlenim materam glede oskrbe njihovih otrok v času njihove zaposlitve. Posebno skrb posvetiti zaposlenim ženam, zlasti nosečim ženam in doječim materam, ki naj bodo zaposlene na primernih lažjih delovnih mestih. 8. Stalno voditi evidenco o številu nepreskrbljenih otrok zaposlenih mater. Pomagati upravam podjetij pri ustanavljanju otroških jasli, domov igre in dela prj opremi in oskrbovanju teh ustanov. 9. Mobilizirati nove kadre negovalk in vzgojiteljic za jasli in DID-e ter zainteresirati tovarišice za šole in tečaje pri ministrstvu ljudskega zdravstva ali ministrstvu prosvete. POČITNIŠKI DOMOVI IN LETNI ODDIH 1. Sindikalne organizacije morajo dajati več pomoči upravam podjetij za pravočasno in pravilno razdelitev ter izvajanje letnih dopustov, ki naj se čim bolj enakomerno razdelijo na vse leto in ki se morajo naslanjati na operativne plane proizvodnje zaradi enakomernega izpolnjevanja proizvodnih nalog. 2. Zastaviti moramo vse sile, da bo čim več delavcev in nameščencev preživelo svoje redne dopuste v delavsko-počitniških domovih in turističnih gostiščih, ker so danes vsi pogoji za dober počitek in kulturno razvedrilo. 3. Posvetiti vso pozornost pravilni razdelitvi mest v počitniških domovih in skrbeti, da bodo vsa mesta stalno zasedena, kar je odvisno od pravilnega izvajanja planov dopustov. Stremeti je treba, da preživijo dopust v delavsko-počitniških domovih prvenstveno najboljši delavci in nameščenci. 4. Upravni odbori sindikalnih podružnic so dolžni, da svoje članstvo neprestano seznanjajo z vsemi popusti in ugodnostmi, ki jih člani in svojci uživajo v času rednih dopustov, ter naj se istočasno borijo proti vsem tistim, ki bi hoteli te pridobitve kakor koli zlorabljati. 5. V sodelovanju s Komitejem za turizem in gostinstvo in direkcijo Putnika ter z vsemi njihovimi organi je treba doseči, da se vsa turistična gostišča in penzioni plansko uporabljajo, predvsem za delavce in nameščence ter njihove družine. Sindikalnim organizacijam gostinsko turistične stroke pa se naroča, da vložijo več truda, da bodo delavci in nameščenci, ki vlagajo vse sile za izgradnjo socializma, imeli kulturno postrežbo in oddih. IDEOLOŠKO-POLITICNO IN KULTURNO IZOBRAŽEVANJE 1. Poglabljati ideološko-politično vzgojo v duhu socialističnega patriotizma in proletarskega internacionalizma s študijem klasikov marksizmadeninizma ter revolucionarnih in teoretičnih izkušenj naše ljudske revolucije. Boriti se proti izkrivljanju revolucionarnih načel mark-sizma-leninizma, proti vsakemu oportunizmu in revizionizmu za dokončno zgraditev socialističnega lika naše domovine. Prvenstveno pozornost posvetiti razširitvi množičnega idejno političnega dela; za dosego tega cilja pa ukreniti predvsem naslednje: a) Pri okrajnih in krajevnih svetih organizirati trimesečne sindikalne teča- je, redna predavanja o tekočih vprašanjih, v središčih pa periodične sindikal-no-politične seminarje po posameznih vprašanjih. V teh ustanovah, posebno pa še v sindikalni šoli pri GO, neprestano skrbeti za izboljšanje kakovosti vzgojnega dela. Sindikalne aktiviste po dovršenih tečajih široko uporabljati kot idejno politične delavce. Osnovne sindikalne organizacije so dolžne, da vzbujajo zanimanje v delovnih kolektivih za to delo. b) Pospešiti je treba ureditev študijskih knjižnic in čitalnic in strokovno usposobiti knjižničarski kader s pomočjo organov ljudske prosvete. c) Opozarjati delavce, da študirajo izvirna dela klasikov marksizma-leninizma in dela naših partijskih voditeljev. 2. Za pospešitev socialistične graditve naše države naj sindikalna vodstva izboljšajo celotno agitacijsko dejavnost; da bi to dosegli, naj: a) Glavni odbor uredništvu Delavske enotnosti, podružnice pa svojim obratnim glasilom nudijo konkretno pomoč, da se čim bolj dvigne kakovostna raven časopisa. b) Podružnice naj organizirajo, oziroma utrdijo aktive agitatorjev, ki morajo biti stalno obveščeni o proizvodnih vprašanjih v svoji stroki. Preiti je treba na oblike pestre in nazorne agitacije. Težišče agitacije naj bo popularizacija socialističnega tekmovanja, udarništva, racionalizatorstva in borba za utrjevanje delovne discipline. Z nazorno agitacijo se je treba boriti proti vsem sovražnim vplivom, ki skušajo ovirati delo za zgraditev socializma. 3. Za čim večji dvig kulturne ravni delavskega razreda naj vodstva sindikalnih organizacij: a) Nadaljujejo z organizacijo kultur-no-umetniških društev, v katerih naj se članstvo idejno in strokovno izobrazi. Obenem naj s pomočjo ljudske prosvete organizirajo strokovne tečaje za usposabljanje vodilnega kadra vseh društev. b) Sindikalna vodstva naj s pomočjo svojih kulturno umetniških društev in skupin neprestano pomagajo pri dvigu kulturne izobrazbe poštenih delovnih kmečkih množic s tem, da nudijo neposredno idejno-vžgojno in štrokovno-vzgojno pomoč vaškim društvom, da prirejajo prireditve po vaseh, predvsem v zadrugah in na državnih posestvih ter organizirajo skupne delavsko-kmečke prireditve in festivale. Za konkretno pomoč državnim posestvom in kmetijskim obdelovalnim zadrugam prevzemati patronate. 4. Finančna sredstva, ki so namenjena za kulturno prosvetno dejavnost, naj se pravilno realizirajo za urejevanje prostorov in druge materialne potrebe. 5. Sindikalne organizacije naj za reševanje idejno načelnih in kulturnih vprašanj pritegujejo tudi zastopnike ostalih množičnih organizacij, priznane kulturne delavce in strokovnjake. FIZKULTURA IN ŠPORT 1. Fizkulturo in šport tesno povezati s Telovadno zvezo in vključevati vanjo delavce, predvsem pa delavsko mladino. 2. Razvijati široko športno aktivnost v sindikalnih podružnicah in frontnih brigadah ter razvijati množične fizkul-turne prireditve. 3. Pri večjih podjetjih in ustanovah graditi iz sredstev lokalnih virov fiz-kultume prostore. 4. Razvijati telovadna, športna, planinska, strelska in druga fizkulturna društva t er dvigati visoko značajne, moralno politične vrline vsakega našega fizkulturnika. LJUDSKA TEHNIKA 1. Pri vseh sindikalnih svetih morajo biti referenti za ljudsko tehniko povezani z okrajnimi odbori Ljudske tehnike ter v njih sodelovati. 2. V podjetjih in ustanovah ustanoviti klube tehnike in krožke po specifičnosti podjetij, kamor je prvenstveno vključevati udarnike, novatorje in racio-nalizatorje, s čimer bodo uspešno prispevali k strokovni vzgoji kadra in izboljšanju proizvodnje. 3. V tečaje, ki jih prirejajo organizacije Ljudske tehnike, je pošiljati najboljše tovariše in tovarišice ter široko tolmačiti pomen in vlogo Ljudske tehnike pri obvladovanju sodobne telmike v proizvodnji ter obrambne sposobnosti za ohranitev pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. FINANČNO POSLOVANJE 1. Proračuni in stroškovniki, kakor tudi vsi predpisi za finančno poslovanje se morajo izvršiti tako, kot so bili sprejeti in odobreni ter s tem v zvezi utrjevati finančno disciplino. 2. Skrbeti za kader funkcionarjev, ki bo sposoben voditi gospodarstvo sindikatov. 3. Finančna nadzorstva so dolžna budno in stalno nadzirati finančno poslovanje sindikatov ter samoiniciativno sodelovati pri ukrepih za odpravo vseh pomanjkljivosti. Delavski razred Slovenije najostreje obsoja Najnovejše spremembe s področja delovnega prava obrekovalno gonjo proti naši domovini in KP oziroma socialnega zavarovanja Resolucija II. kongresa Zveze sindikatov za Slovenijo o odnosu do Informbiroja Velika osvobodilna vojna narodov zasužnjene Evrope in prve socialistične države Sovjetske zveze proti fašističnim okupatorjem in izdajalskim buržoaizijam v posameznih zasužnjenih deželah je omogočila, da so iz nje izšle poleg Sovjetske države nove, mlade socialistične dežele, med katerimi je po Velikem oktobru dala Jugoslavija, njen delavski razred pod vodstvom svoje Partije in tovariša Tita najlepši nov primer ljudske revolucije s tem, ko se je s svojimi silami sama osvobodila, ne le izpod fašističnih okupator-jev^ ampak istočasno tudi izdajalske do-mače buržoazije; vsestransko pomagala revolucionarnim silam v vseh zasužnjenih deželah, vezala, v svoji domovini velike fašistične sile in s tem razbremenjevala bojišča Sovjetske zveze. S tem, ko so se meje socializma razširile in zajele poleg Sovjetske zveze vrsto novih držav, se je postavilo na dnevni red vprašanje konkretne rešitve odnosov med socialističnimi državami. Partijsko vodstvo Sovjetske zveze je v svojih pogledih na reševanje teh novih problemov zabredlo v revizionizem v števil- -nih načelnih vprašanjih, pripisujoč Sovjetski zvezi, kot »prvorojencu« med socialističnimi državami, ne le pionirskih zaslug v graditvi socialističnega sveta, za„ kar je vse napredno človeštvo hvaležno proletariatu Sovjetske zveze in Boljševiški partiji, ampak si danes lasti tudi pravico pritiska na druge socialistične države, pravico vsiljevanja svoje volje drugim socialističnim deželam glede načinov izgradnje socializma in gospodarskega izkoriščanja drugih držav. Partijsko vodstvo Jugoslavije je dvignilo glas proti prenašanju metod kapitalističnih hegemonij v socialistični svet in stopilo, zvesto načelom marksizma in leninizma, v obrambo edino pravilnega načela enakopravnosti v odnosih med socialističnimi deželami. Zaradi tega je partijsko in državno vodstvo Sovjetske zveze smatralo potrebno, da s pomočjo Kominforma kleveta partijsko vodstvo nove Jugoslavije, ga ožigosa z izdajo socializma in ga oddvoji od delavskega razreda in delovnih množic. Polnih 11 mesecev je minilo, od kar je vodstvo Boljše viške Partije izrabilo Kominform-biro za klevetniško gonjo proti jugoslovanskim narodom in njihovi Partiji in, skrivajoč za svojo avtoriteto revizionistična in oportunistična stališča v številnih vprašanjih, vneslo v mednarodno delavsko gibanje teoretično zmedo. Delavski razred naše domovine je v tem času dokončno spoznal, da v borbi proti Kominformu, ko se je še bolj strnil okrog svoje Partije, ne razkrin-kuje samo klevetniške kampanje, ne brani samo graditve socializma pri nas, ampak se predvsem bori za pravilno marksistično linijo odnosov med socialističnimi deželami, ki naj temeljijo na načelu enakopravnosti in omogočijo delovnim množicam v deželah ljudske demokracije v konkretnih pogojih čim uspešnejšo borbo za vodilni vpliv na delovne množice zaradi slabitve imperializma. Teh 11 mesecev je zato za delavski razred Jugoslavije in vse ostale poštene delovne množice 11 mesecev najbolj grobih žalitev, kar jih je bilo na njegov račun izrečenih, ker se kleveta njegovo najdražje — idejni, bojni in delavni vo* ditelj — njegova Partija in Centralno partijsko vodstvo; teh 11 mesecev je zato tudi 11 mesecev največjega ponosa našega delavskega razreda, ponosa., da ima Partijo, ki je postala ne smo najupornejši voditelj naših narodov v izgradnji socializma, ampak Partijo, ki je postala prvoborec za čistost marksističnih načel, za njihovo obrambo pred revizionizmom in oportunizmom; to je 11 mesecev praktičnih dokazov, kako neločljiva celota so v novi Jugoslaviji delavski razred, delov-nc„ mn°žice, Partija, partijsko vodstvo, načelna borba za resnico in graditev socializma in kako smešen ter reakcionaren je vsak poskus razdvajanja te monolitne celote; teh 11 mesecev je torej tudi 11 mesecev vztrajne in zavestne graditve socializma, njegovih gospodarskih, političnih, in kulturnih temeljev v naši domovini; to dokazujejo množice novih udarnikov, racionalizatorjev in novator-jev, . množice novih, z lastnimi silami zgrajenih tovarn in strojev. Teh 11 mesecev jasnega spoznanja, da se je akcija Kominforma zaradi svojih nazadnjaških in oportunističnih kvalitet na naših tleh povezala z imperialističnimi agenturami, ko poskuša zavirati graditev socializma, poskuša vnašati oportunizem in ustvarjati nezaupanje v sile socializma, to je doba novih spoznanj delavskega razreda, da je njegova borba proti agenturi Informbiroja prav zaradi tega postala neločljivi sestavni del njegove borbe proti imperializmu in zato v tej etapi prvi člen te borbe. Na podlagi teh spoznanj 265.000glaye množice delavskega razreda Slovenije ima H. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kot njihov predstavnik, pravico in dolžnost, da v imenu teh delavskih množic ne samo najostreje obsodi in zavrne klevete proti naši Partiji in domovini, ampak da obljubi svoji Partiji in Titu, da se bo delavski razred Slovenije vztrajno boril za čistost idej marksizma-leninizma, da smatra svojo ljubljeno Partijo in partijsko vodstvo za neločljivi del samega sebe, da bo z izpolnjevanjem Titovega plana praktično dokazal izgradnjo socializma v naši domovini, ker je delavski razred Slovenije ponosen na svojo Partijo, na svojega Tita, na svojo domovino in smatra vsakogar, kdor te stvari napada, da je sovražnik graditve socializma v Jugoslaviji, to se pravi, da istočasno zavira krepitev socialističnega sveta v celoti. Naj živi naša Partija, prvoborec za uresničevanje revolucionarnih marksističnih načel v odnosih med socialističnimi deželami! Naj živi CK KPJ s tovarišem Titom na čelu, idejni, bojni in delovni voditelj v izgradnji socializma v naši domovini in v borbi za krepitev socialističnega sveta! D. kongres Zveze sindikatov Slovenije. eeaeeaeeaaeeeee»aeeeseaee=n,:iBeBBesseeiBea»ei«eBBeeqeeeeeeesee»eniieE»BeeeBMee«ee Zsbliučn« govor predsednika GOZS Slovenite Ko je volivna komisija objavita rezultate volitev in je poročevalec imenoval tov. Janka Rudolfa, so delegati izvolitev stoje z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili, Poleg številnih drugih izvoljenih tovarišev in tovarišic je dobil tudi dosedanji predsednik tov. Janko Rudolf vse glasove. Ko je potem kongres sprejel še resolucije in soglasno sprejel poročilo voliv-ne komisije, je v imenu novoizvoljenega odbora spregovoril tov. Janko Rudolf, ki je ob viharnem in dolgotrajnem ploskanju rekel: »Tovariši in tovarišice! V imenu vseh izvoljenih tovarišev se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste nam ga izkazali s tem, da ste nas izvolili v Glavni odbor. V zadnjem času imajo naši znani kritiki navado, da za vse kongrese, ki se vrše v naši državi, in kakor vemo, jih ni malo, pravijo, da so to kongresi nekakih privržencev ,Titove klike1, ki je na vseh kongresih ena in ista, da so to isti ljudje, itd., ki hočejo na vsak način manifestirati za nekaj, kar po njihovem mnenju ni prav. Deloma imajo tudi prav, da na teh kongresih nastopa ,Titova krika1. Res je tako! ,Titova klika' je bila pred vojno v zaporih in v mučilnicah, med vojno je prelivala svojo kri, danes pa gradi socializem na čelu z našim Titom (viharno pritrjevanje in vzklikanje: Tako je! Skandiranje: Tito-Partija! Heroj Tito!) Deloma imajo naši nasprotniki tudi prav, ker pravijo, da se bore proti ,Titovi kliki1, toda vedo naj, da je ,Titova klika' milijonska in da je tudi naš kongres pokazal del rezultatov te ,Titove klike1. (Viharno pritrjevanje in vzklikanje: Tako je!) Tovariši in tovarišice! Nič nas ni moglo odvrniti od tega, da ne bi dosežene uspehe, katerih del smo tudi na našem kongresu pokazali, še povečali, zahvaljujoč se pravilnemu vodstvu naše Partije Naše sindikalne organizacije bodo vedno znale pravočasno odpraviti vse slabosti, ki. so jih ovirale, da. bi lahko še uspešneje izpolnjevale svoje naloge. Naše sindikalne organizacije bodo tudi v bodoče v tem smislu napravile korak naprej. Tudi v bodoče ne bo sile, ki bi nas mogla odvrniti od te poti, po kateri korakamo, kajti ta pot je pot v socializem, je pot, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito (viharno pritrjevanje in vzklikanje: Tlako je! Delegati dolgo skandirajo: Tito-Partija!) Prenesimo to revolucionarno navdušenje, s katerim zaključujemo današnji kongres, v naše delovne kolektive! Prenesimo v naše delovne kolektive tudi proletarski mternacionalizem, katerega smo pokazali na tem našem kongresu! (Pritrjevanje in vzkliki: Hočemo!) Prenesimo vse to na naše delovne množice in storimo vse, kar je v naših močeh, da se bo to navdušenje spremenilo v močno socialistično tekmovanje za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana in čimprejšnjo zgraditev socializma v naši državi, kamor nas vodita naša Partija in tovariš Tito!« (Večminutno ploskanje in dolgotrajno skandiranje: Tito-Partija! Heroj Tito! Mi smo Titovi, Tito je naš! CK-Tito, Tito-Marinko! Salaj-Janko! Ovaicije so se zaključile s trikratnim hura maršalu Titu!) Ko je po teh ovacijah tov, Janko zaključil kongres s pozivom: »S Titom naprej v socializem!« so ovacije maršalu Titu, Komunistični partiji in tovarišu Rudolfu Janku trajale še več minut, nakar so se začeli delegati razhajati. I. NOVI PREDPISI O VARSTVU NOSEČIH IN DOJEČIH ŽENA V veliki narodno-osvobodilni borbi, ki so jo jugoslovanski narodi zmagovito izbojevali, Si je tudi naša žena priborila uresničenje osnovne zahteve vseh naprednih žena v svetu — enakopravnost. Ta enakopravnost pa ne terja samo izenačenje žena v pogledu naravnih, državljanskih in političnih pravic, ampak zahteva tudi za žene v izpolnjevanju njihovega velikega pri-rodnega poslanstva vso zaščito in pomoč družbe. Naša ljudska oblast se tega v polni meri zaveda ter sl s svojo delovno, kakor tudi socialno-skrbstveno zakonodajo in politiko neutrudno prizadeva, da so naše žene — matere kakor tudi naši otroci deležni vse skrbi' in pomoči, k!i jim jo je v danih razmerah mogoče nuditi. Zlat člen v verigi teh prizadevanj naše ljudske oblasti pomeni Uredba o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem ali usluž-benskem razmer ju, ki jo je izdala zvezna vlada in ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 31 z dne 9. aprila 1949. Ta uredba, ^ki postavi ja zaščito porodnic iin doječih mater na najnaprednejšo osnovo, vsebuje predpise o porodniškem dopustu in gmotni preskrbi žena za čas tega dopusta, hkrati pa prinaša tudi zelo moderne predpise o ugodnostih, ki jih uživajo doječe matere, potem ko se po porodu vrnejo na delo. . Vsaka žena, .delavka, nameščenka ali državna uslužbenka ima v primeru nosečnosti in poroda pravico do 90 koledarskih dni dopusta. Ta dopust se razdeli na čas pred porodom in po porodu. Pred porodom sme noseča žena izkoristiti največ 43 dni dopusta, po porodu pa mora njen dopust trajati najmanj 45 dni. Z dovoljenjem pristojnega državnega zdravnika pa noseča žena lahko skrajša predporodni dopust ter neizkoriščene dneve prenese na čas po porodu. Vendar uredba predpisuje, da predporodni dopust ne sme biti krajši od 21 dni. Iz tega sledi, da se poporodni dopust lahko podaljša največ za razliko med 45 in 21 dnevi, t. j. za 24 dni in more torej poporodni dopust trajati najdl je 69 dni. Nadalje prinaša uredba nov način gmotne preskrbe za porodnice v času dopusta. Gmotne preskrbe so deležne vse tiste žene, ki so bile pred porodom zaposlene najman j 6 mesecev brez presledka ali pa tiste žene, ki so bile v zadnjih dveh letih pred porodom zaposlene najmanj 18 mesecev s presledki. Gmotna preskrba se porodnici za čais dopusta izplačuje v Višini njene redno plače 6 stalnimi dodatki, Ker se pa plače žena v industriji ponekod spreminjajo s tem, da žene znotraj istega podjetja menjavajo vrsto zaposlitve, predpisuje uredba poseben način izračunavanja gmotne preskrbe za porodnice. V vseh uredbah", s katerimi je zvezna vlada uredila plačevanje delavcev v industriji, so delavci glede na posel, ki ga opravljajo, razporejeni v skupine. Za vsako skupino je določena posebna tarifna oziroma obračunska postavka, in to posebej za delavce, ki so plačami po normah, to je po učinku deta, in posebej za delavce, ki so plačani po času, t j. na uro- Porodnici se za čas dopusta določi plača po oni najvišji obračunski odnosno tarifni postavki, po kateri je prejemata plačo vsaj trj mesece v zadnjih 6. mesecih pred pričetkom dopusta. Če pa v tem razdobju 6 mesecev ni najmanj tri mesece prejemala plače po isti obračunski oziroma tarifni postavki, se ji določi plača po tisti postavki, po kateri jo je prejemala v zadnjem mesecu pred dopustom. Ko se tako dobi ustrezna obračunska oziroma tarifna postavka, se le-ta pomnoži z 8 in k temu se prištejejo še morebitni stalni dodatki. To gmotno preskrbo izplačuje porodnici delodajalec v breme socialnega zavarovanja. Le tistim ženam, ki so zaposlene pri delodajalcih privatnega sektorja, izplačuje gmotno preskrbo pristojna ekspozitura Državnega zavoda za socialno zavarovanje. Tiste žene pa, ki ne izpolnjujejo pogojev za dosego gmotne preskrbe po novi uredbi, nimajo pravice do te gmotne preskrbe. Če pa vendar izpolnjujejo pogoje po Zakonu o^sociialmem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev, t. j. če so bile v zadnjem letu pred porodom zaposlene najmanj 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih pred porodom najmanj 12 mesecev, se jim za vso dobo 90-dnevnega porodni1-, škega dopusta izplačuje kakor doslej porodniška hrangirina, ki se izračuna po predpisih o socialnem zavarovanju-Tudi porodniško hranarino izplačuje ženi delodajalec. Nadaljnja ugodnost, ki jo prinaša nova uredba v zvezi s porodniškim, dopustom, je ta, da ima žena pravico svoj redni letni dopust izrabiti neposredno za porodniškim dopustom. Izreden napredek pa pomenijo novi predpisi o zaščiti in ugodnostih doječih mater. Doječa mati ima pravico prekiniti delo zaradi dojenja svojega otroka po vsakih treh urah dela. Če doji mati otroka v jaslih podjetja, traja ta prekinitev pol ure. Pristojni državni zdravnik pa iz zdravstvenih razlogov trajanje te prekinitve lahko podaljša. Če mati ne doji otroka v jaslih pri podjetju, določi trajanje prekinitve dela pristojni vodja podjetja ali ustanove. Pri tem mora upoštevati oddaljenost in prometne zveze od mesta, dojenja do mesta dela in določiti trajanje prekinitve dela tako, da ostane materi cele poli ure za samo dojenje. Posamezna prekinitev dela zaradi dojenja pa ne sme vsega skupaj trajati več kot dve uri. V času prekinitve dela zaradi dojenja, je doječa mati plačana kakor za čas rednega dela- Doječa mati ima pravico do prekinitve dela zaradi dojenja praviloma 6 mesecev po porodu. Pristojni državni zdravnik pa to dobo lahko podaljša, toda največ do konca osmega meseca po porodu. V nekaterih' primerih pa doječi materi zaradi velike oddaljenosti njenega doma od mesta dela ne bo mogoče izkoristiti ugodnosti, da bi med delom odhajala domov dojit. Takšna mati ima po novi uredbi' pravico, da dela skrajšani delovni čas do konca šestega oziroma 8. meseca po porodu. Ta skra jšani delovni čas traja 4 ure in se opravi v eni izmenjavi. Za ta skrajšani delovni čas štirih ur je žena plačana, kakor bi' delala 6 ur. Skrajšani delovni čas štirih ur sme pristojni vodja podjetja ali ustanove po zaslišanju sindikalne organizacije dovoliti tudi doječim materam, ki bi sicer mogle izkorfsiti pravico, da prekinejo delo zaradi dojenja. Pri tem je treba upoštevati večjo oddaljenost, prometne zveze in razmere v družini doječe matere, zlasti če v družini ni nikogar, ki bi mogel varovati otroka, in če ima mati več otrok ter je zaradi tega bolj obremenjena z domačim delom. Tudi v tem primeru dobe doječe žene plačo, kakor bi delale 6 ur. Uredba pa gre v zaščiti' mater še dalje. Tisti materi, ki v hiši nima nikogar, ki bi ji mogel negovati otroka, lahko pristojni vodja podjetja ali ustanove po zaslišanju sindikalne organizacije dovoli, da dela skrajšani delovni čas štirih ur tudi še po preteku 6-me-sečnega oziroma 8-mesečnega roka za dojenje otroka, vendar le dotlej, dokler otrok ne dopolni treh let in dokler ga mati sama neguje. V tem primeru pa ima mati pravico do plače samo za dejansko opravljeni delovni čas štirih ur. Končno uredba tudi prepoveduje nadurno in nočno delo nosečih žen po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega meseca dojenja. Pristojni državni zdravnik pa lahko ta rok podaljša največ do enega leta. '. Takšni so novi predpisi, s katerimi je naša ljudska oblast poskrbela za delovno ženo-mater in za zdravje našega ljudskega naraščaja. Nova uredba o varstvu nosečih žena in doječih mater je lep prispevek k naši delovni in sooialni-skrbstveni zakonodaji, ki utira našemu delovnemu ljudstvu pot v lepšo bodočnost. II. NOVI PREDPISI O PRESKRBI RODBIN UMRLIH DELAVCEV V pokojninskem zavarovanju se določajo pravice in njihova višina po trajanju pokojninskega zavarovanja. Ker pa se je pokojninsko zavarovanje začelo izvajati šele 1. septembra 1957, je vprašanje ostalih zaposlitev, t. j-predvsem zaposlitev pred 1. 1937 rešeno tako, da se pm določanju minimalnih pokojnin, ki pri 35-letni zaposlitvi znašajo od 2000 do 3500 dinarjev, upošteva vsaka zaposlitev. Tistim zavarovancem pa, ki niso bili pokojninsko zava- BRZOJAVKA CENTRALNEMU ODBORU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE rovani vsaj 5 do 10 let in zaradi tega niso pridobili pravice do pokojnine, nimajo pa drugih sredstev za preživljanje, se dodeli stalna podpora, če so bili od 1. 7. 1925, t. j. od dneva, ko bi se moralo začeti izvajanje pokojninskega zavarovanja po bivšem Zakonu o zavarovanju delavcev, vsaj 10 let zaposleni. Ta podpora znaša 1200 dinarjev na mesec. Ob smrti uživalca podpore imajo njegovi rodbinski člani, če izpolnjujejo ostale pogoje, pravico do rodbinske podpore, iin sicer vdova polovico, vsak otrok pa četrtino zneska uživalcu priznane podpore. Doslej so imeli rodbinski člani pravico do podpore samo, če je bila podpora priznana umrlemu zavarovancu-To je sedaj spremenjeno v tem smislu, da imajo pravico, do rodbinske podpore tudi rodbine tistih' zavarovancev, ki so za življenja izpolnili pogoje za dodelitev stalne podpore, pa za življenja te podpore niso uživali. Nova Odredba o spremembah in dopolnitvah’ Odredbe o minimalnih rentah’ in pokojninah", podporah in odpravninah iz socialnega zavarovanja, ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 34 z dne 20. 4. 1949, pa določa, da se lahko podpora podeli vdova min otrokom tistih zavarovan jev, ki' so umrli do konca 1. 1947, ako je bil zavarovanec zaposlen od 1, 7. 1925 dalje vsaj 5 let; rodbinam onih zavarovancev pa, kj so umrli po !• 1. 1948, se podpora lahko dodeli, če je bil zavarovanec pred smrtjo zaposlen po L 7.. 1925 najmanj 10 let. Ta sprememba je važna predvsem za vdove tistih zavarovancev, ki so umrli še pred ali med okupacijo, niso pa bili po 1. 9-1937 pokojninsko zavaroani vsaj dve leti. Prošnje takih' vdov je doslej Državni zavod za socialno zavarovanje zavračal. Zato priporočamo vsem takim vdovam, da svoje prošnje takoj obnovijo, ker se bodo podpore izplačevale od meseca, v katerem je bila nova prošnja vložena. Na ta način je rešeno sedaj tudi vprašanje podpor rodbinam zavarovancev, ki še niso pridobili pravice do pokojnine, niti niso uživali stalne podpore. Druga sprememba je v tem, da imajo uživalci onemoglosti pokojnine, ki so bili ob pridobitvi pravice do te pokojnine tako onemogli, da jim je neogibno potrebna stalna tuja pomoč in nega, poleg minimalne pokojnine pravico še na poseben dodatek v znesku din 600 na mesec. Poseben dodatek se izplačuje od 1. maja i. 1. dalje. Ta dodatek je podoben dodatku, ki ga uživajo popolni delovni invalidi, katerim je potrebna tuja nega im pomoč. Tretja sprememba pa je v tem, da se stalna podpora v znesku din 1.200 na mesec dodeli tudi starim ali' onemoglim delavcem, ki si niso pridobiti pravice do pokojnine iz socialnega zavarovanja, ki pa jim je bila od delodajalca ati s sodbo sodišča dodeljena pokojnina ali stalna podpora iz sredstev samega podjetja zaradi dolgoletnega dela ali zaradi onesposobljenosti pr; delu do dotičnem podjetju. Stalna podpora se v ustreznem odstotku od zneska osebne podpore dodeli tudi rodbini, kateri je zaradi dolgoletnega dela hranilca ali zaradi' njegove onesposobnosti pri delu delodajalec po njegovi s mirti izplačeval pokojnino oziroma podporo iz sredstev* podjetja. Tukaj pridejo v poštev predvsem delavci in nameščenci ter njihove rodbine pri raznih bivših veleposestvih ter pri raznih podjetjih kot n8 primer Tovarna usnja v Šoštanju, železarna v Guštanju itd. Te tri spremembe so važen korak naprej v izpolnitvi socialnega zavarovanja. Z njimi je namreč izpolnjen5 vrzel, katero so občutile zlasti rodbin6 nekaterih starejših zavarovancev, so bili sicer v celoti zaposleni dolg8 leta, toda so bili iz teh ali onih razlogov premalo časa pokojninsko zavarovani pa 1. 9. 1937. Dokončno pa bo rešil vsa taka in podobna vprašanja no vi zakon o socialnem zavarovanju, ki bo vse naše socialno zavarovanje postavil na nove, socialistične temelje. Vse sindikalne organizacije in funkcionarje opozarjamo, da material II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ne bo izšel v posebni brošuri, ker je ta v celoti zbran in z vsemi referati natisnjen v tej številki. Delegati H, kongresa Zveze sindikatov Vam pošiljamo borbene pozdrave. Na našem kongresu smo analizirali uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega dela sindikalnih organizacij Slovenije ter na podlagi tega sprejeli sklepe in naloge za bodoče delo. Kongres ugotavlja velike uspehe, ki jih je delavski razred Slovenije dosegel pod vodstvom svoje Partije in tovariša Tita tako v obnovi kot pri izpolnjevanju nalog, petletnega plana. Z nenehnim razvijanjem socialističnega tekmovanja kot stalnega načina našega dela, so sindikalne organizacije Slovenije vzgojile in vzgajajo tisoče udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev, borcev za dvig storilnosti dela. Nenehno socialistično tekmovanje in uspehi, ki jih iz dneva v dan dosegajo naši delovni kolektivi, so neizpodbiten dokaz, da nas prav nikakršne klevete, laži in revizionistični napadi na našo graditev socializma ne morejo oddvojiti od naše Partije, od našega Centralnega komiteja, od našega Tita. Dostojen odgovor vsem klevetnikom so naše nove tovarne, novi proizvodi, skratka pospešena graditev socializma v naši domovini, H, kongres ZSS je sprejel pomembne sklepe za nadaljnje delo naših sindikati nih organizacij, ki zagotavljajo dosledne izvedbo sklepov in nalog, ki jih pred nas postavlja V. kongres KPJ in I. kon greš ZSJ. . Obljubljamo Vam, da se bomo v svojem bodočem delu vztrajno borili za izvedbo sprejetih sklepov in na ta način pod vodstvom naše Partije s še večjirr delovnim poletom in uspehi gradili so cializem v naši domovini. Živel Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije! Živela Komunistična partija in Centralni komite s tovarišem Titom na čelu! Komisije za socialno zavarovanje i® zdravstvo sindikalnih organizacij naj poskrbijo, da bodo obveščeni vsi, ^ imajo pravice do stalnih podpor P° gori navedenih predpisih. Do stalnih podjoor upravičene delavce oziroma njihove svojce naj napo*6 i ekspozituro Državnega zavoda za 60, talno zavarovanje, kjer bodo dobiti vsa potrebna navodila, da pridejo čim prej do pripadajočih stalnih podpor. GO-ZSS oddelek za socialno zav. in zdravstvo Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik ^ Seliškar. - Uredništvo (telefon 45-38) Mi ■siševa 22/11. — Uprava (telefon 49-70) rykova 14/11. v Ljubljani. — Izhaja - Mesečna naročriin3 din 12. - ^ položnice 6-90603-v. — iiSKa petek, v. ček