771318 607007 * primorski uTr'p I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper k© . fo '«’< »SE;# m l ^—»Grand« x Casino Portorož Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 Griao PorloroiJj April 2004 leto 10 številka 122 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ----- IZHAJA 15.'V MESECU = jC Banica Koper Srečno Evropa! Nove dimenzije portoroškega in izolskega turizma S simboličnim pritiskom na tipko so se pred okoli 700 obiskovalci, ki so se v torek, 13. aprila 2004 masovno udeležili odprtja ene največjih in vrhunsko opremljenih kongresno prireditvenih dvoran s 1100 sedeži z imenom Europa v Grand hotelu Bernardin (prej GH Emona), se je začelo novo obdobje v ponudbi kongresnega turizma, ne le v Portorožu temveč tudi v tem delu Evrope nasploh. Samozadovoljna konkurenca bo onemela! Novo pridobitev, s katero so v Hotelih Bernardin d.d. podvojili dosedanje zmogljivosti iz obstoječih 1200 na 2300, sta na otvoritvi pozdravila slavnostni govornik Valentin Pohorec (DeSUS), podpredsednik DZ, županja Občine Piran Vojka Štular, kije zaželela srečo večnamenski dvorani Europa in mag. Stanislav Valant, predsednik NS Hotelov Bernardin in generalni direktor Nacionalne finančne družbe d.d. (predstavnik največjega lastnika), kije nadvse zadovoljen z napredkom družbe. Magistru Čedomilu Vojniču, predsedniku uprave in generalnemu direktorju Hotelov Bernardin d.d. sta pomagala odpreti to veličastno dvorano. Pomemben napredek se obeta tudi ob otvoritvi prenovljenega Grand hotela Palače z novo Istrabenzovo turistično blagovno znamko Life Class in Hotela Marina v Izoli. Tako tudi mi na Slovenski obali 1. maja 2004, ko vstopamo v EU za spoznanje bogatejši. F OTO: FK-P. Utrip. (Več o Bernardinu na strani 14). Živilsko industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola wv Kar je čisto , n in jasno je SS^<|PV rocnirnnl resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Avditorij kot prebujena Sneguljčica stran8 Začasna uprava v KS Portorož Stran 12 Prvi Rally v Kopru Stran 12 V izolski turizem 100 milijonov evrov Stran 14 Občima piraN COMUME Dl PIKAMO Spoštovane občanke, cenjeni občani! Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, želim vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje temeljnih človeških vrednot, ki jih ohranjata ti dve pomembni obeležji. V teh prelomnih trenutkih za našo državo, ki prestopa prag Evropske unije, se za trenutek ponovno ozrimo na izborjene socialne pravice, našo svobodo in dostojanstvo. Praznujmo s ponosom! Županja Občine Piran Vojka Stular, prof. Gentili signore e signori, čari cittadini! !,n occasione del 27 aprile, Giornata dell’insurrezione contro occupatore, e del 1° maggio, Pesta del lavoro, auguro a tutti i aboriosi cittadini di trascorrere serenamente gueste feste che ricordano i valori umani fondamentali. Jn guesti momenti importanti nei guali il nostro Stato sta per varcare a soglia deirUnione europea proponiamo di volgere per un attimo 0 sguardo verso i diritti sociali acguisiti, la nostra liberta e la nostra dignita. Festeggiamo con orgoglio! II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular Katastrofalno stanje v zakloniščih Bog ne daj vojne in napadov na Slovenijo, saj se prebivalstvo ne bi imelo kam skriti. To lahko zatrdimo po ogledu naših zaklonišč, ki so zapuščena, nastlana, umazana in polna razne navlake. Fotografija kaže eno izmed zaklonišč v stanovanjskem stolpiču na Liminjanski v Luciji. Nekoč ogromna sredstva so skozi malomaren odnos do zaklonišč izpuhtela tako rekoč v nič. Še sreča, da jih ne potrebujemo in da nas poslej varujejo sile Nata - italijanska vojaška lovca F16. OKOLJE PRIPRAVLJA AKCIJO V mestnem jedru Pirana bodo delavci Okolja Piran v dneh od 19. do 25. maja zbirali in brezplačno odvažali odslužene kosovne odpadke, ki jih lahko postavite kar pred vaša vrata. Lahko vam tudi priskočijo na pomoč. Tel. 05/6175043 Sandra Marinič Loboda. Morebitne še uporabne odpadke bodo poskušali vnovčiti. Zbrana sredstva z akcije bodo namenili Krajevni skupnosti Piran za ureditev telovadnice na Rozmanovi ulici. Trudimo se za čisto in lepo mesto. PE LJUBLJANA Zaloška c. 69 PE CELJE Ljubljanska 20 PE PTUJ Vodnikova 2 PE KOPER Vojkovo nabrežje 32 PE MARIBOR Sokolska ul. 46 PE KRANJ Maistrov trg 11 PE KOČEVJE TZ0 64 PE TREBNJE Baragov trg 1 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 13 14 www.poravnava.si Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir .e primorski u¥p Haag: Sojenje mrtvim Neuresničene Tudmanove sanje o veliki Hrvaški Zagrebški Jutarnji list v številki 2. aprila pod naslovom »Obtožba zoper Hrvaško zaradi priključitve ozemlja BiH« ter v komentarju Davora Butkoviča »Hrvaška in Srbija niso enako odgovorne za vojno v BiH«, omenja obtožnico, ki bremeni šesterico Hrvatov iz BiH zaradi delovanja zoper bosanske Muslimane in tragične dogodke v hrvaško - bosanski vojni 1992 - 1994. Ključni akterji, snovalci Velike Hrvaške, so medtem že umrli. Najbolj sveža obtožnica iz Haaga navaja nečednosti zoper šesterico bivših pripadnikov hrvaškega sveta za obrambo. V bistvu gre za težke politične obtožbe na račun politike Hrvaške v času vojne v Bosni in Hercegovini. Jutamji list omenja pet oseb iz političnega vodstva nekdanje Herceg Bosne: Slobodana Praljka, Jadranka Prliča, Bruna Stojiča, Milivoja Petkoviča in Valentina Čoriča (slednji je na Ministrstvu za pravosodje v Zagrebu prevzel obtožnico) ter menda tudi nekdanjega pripadnika Vojne policije HVO Berislava Pušiča. Obtožnica je po navedbah časopisa huda in navaja, da je več oseb že pred vojno leta 1991 ter po letu 1994 osnovalo in sodelovalo »v skupnih zločinskih aktivnostih političnega in vojnega podpihovanja, trajnih deportacij, zastraševanja in etičnega čiščenja bosanskih Muslimanov in drugih narodnosti na tistih območjih BiH, za katera se je takrat ugotovilo, da sodijo k hrvaški skupnosti imenovani Herceg Bosna. Snovanje velike Hrvaške je bila kot kaže širše zastavljena ambicija takratnega vodstva. Cilj je bil teritorialna razširitev Hrvaške na meje nekdanje Banovine Hrvatske v letih 1939 do 1941, kar je bila politična vizija Franja Tudmana. Ključni akterji niso več med živimi Haaško tožilstvo je navedlo ključne osebe, ki so kreirali vojno in civilno politiko v BiH. Nedvomno, daje takrat tudi Hrvaška želele izkoristiti stanje razpada SFRJ in si hotela priključiti območje Hercegovine. Obtožnica navaja osebe, kijih ni več med živimi. Te osebe so: Franjo Tudman (umrl 10. decembra 1999), Gojko Šušak (umrl 3. maja 1998), Janko Bobetko (umrl 29. aprila 2003), Mate Boban, predsednik Herceg Bosne (umrl 8. julija 1997). Obtožnica vključuje tudi veliko število drugih ljudi, ki so takrat imeli politični vpliv ali nosili uniforme. Kot navaja Jutamji list naj bi obtožnica bremenila obtožene grdih zločinov, težkih mučenj ljudi, skratka, kar 26 vrst »kazenskopravnih inkriminacij«. Obtožnice so vedno tajne dokler jih ne objavi haaško sodišče. Haaška tožilka Del Pontejeva si sedaj prizadeva vročiti še šesto obtožnico, seveda pa bi bila vesela, če bi bili na Hrvaškem in v Srbiji sposobni sami napraviti obračun s svojo polpreteklo zgodovino. Nekaj dejstev o dejavnosti Hrvaške v času hrvaško-bosanske vojne 1992-1994: Tudmanova politika do BiH je bila katastrofalna in dolgoročno nevarna za hrvaške državne interese, kot tudi za interese Hrvatov v BiH, katerih število seje v zadnjih 15 letih prepolovilo. Kometator Davor Butkovič v Jutamjem listu navaja nekaj dejstev, ki bremenijo Republiko Hrvaško. Med prvimi navaja, da Hrvaška in Srbija ne moreta biti enako odgovorni za vojno v BiH. Politična usoda Franja Tudmana j e bila zaključena, ko je CNN leta 1993 pokazala svetovni javnosti posnetke koncentracijskega taborišča za Bošnjake na zahodu Hercegovine. Pred tem strašnim taboriščem v Dretelju se je zgodil pokol v Ahmičih in zmšenje bil zgodovinski Stari most na Mostarju. V tem času j e bilo tudi veliko groženj, da bo Hrvaška kaznovana kot Srbija in samo naivni politiki so mislili, da na Hrvaškem ne bo nihče plačal cene te vojne. Tudman in Miloševič sta se dogovarjala Dejstvo je, navaja komentator, da se je hrvaški predsednik Franjo Tudman pogovarjal s Slobodanom Miloševičem o razdelitvi BiH in daje bil obseden z zamislijo o obnovi Mačkove Banovine Hrvatske. Dejstvo je tudi da so Hrvatje vzpostavili Herceg Bosno že veliko prej preden se je začela vojna v BiH. Res je tudi, da so nekateri visoki politiki v Herceg Bosni priključitev k Hrvaški zagovarjali in s tem kajpak tudi razbitje BiH. Res pa je tudi, daje Hrvaška na nekaterih področjih močno pomagala Bošnjakom ter tako olajšala odpor vojske BIH proti Srbom. Nesporno je tudi, da so v času najhujših hrvaško - bošnjaških spopadov vse logistične, propagandne in politične islamske organizacije, ki so pomagale Bošnjakom, legalno delovale v Zagrebu. Takratna hrvaška oblast je torej vedela zanje, za njihovo delovanje in prehajanja čez mejo. Nesporno je tudi, da so takrat, v času borb, na obiske v Zagreb prihajali Alija Izetbegovič in Haris Silajdžič. Nesporno je tudi, daje Hrvaška v času »eksodusa« iz BiH pomagala 200.000 bosanskim izgnancem. Na območju Herceg Bosne je takrat bila izključno plačilno sredstvo hrvaška valuta (poleg nemške marke) in da so veliki infrastrukturni posegi bili vezani na Zagreb. Zanimiv je tudi podatek, da seje število Hrvatov v BiH v zadnjih 15 letih prepolovilo. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva V . # primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Kdo so plačniki DDV po 1. maju 2004? Opredelitev plačnikov DDV, torej oseb, ki morajo plačati DDV, je z vključitvijo Slovenije v EU nekoliko spremenjena. Plačnik DDV je: davčni zavezanec, ki opravi obdavčeni promet blaga oziroma storitev; prejemnik blaga oziroma storitev, če oseba, ki v Republiki Sloveniji nima sedeža, poslovnih enot, stalnega oziroma običajnega bivališča in ne imenuje davčnega zastopnika; prejemnik storitev iz tretjega odstavka 17. člena zakona o DDV (storitve ekonomskega propagiranja, svetovalcev, odvetnikov, računovodij in druge), če te storitve opravi davčni zavezanec, ki v RS nima sedeža; vsaka oseba, ki pridobi blago znotraj Skupnosti, če je ta nabava obdavčena v Sloveniji; vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV; uvoznik, to je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga. Če oseba, ki je v skladu z zgoraj navedenim dolžna plačati DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, lahko imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki je dolžna plačati DDV. Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne imenuje davčnega zastopnika, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev. Kako bo z vračilom DDV? Glede vračila vstopnega DDV zakon o DDV ne prinaša sprememb. Ohranjajo se tudi doslej uveljavljene pravice davčnih zavezancev izvoznikov, ki v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek vstopnega DDV. Davčni zavezanci lahko pridobijo status izvoznika ne glede na to ali dobavljajo blago v druge države članice EU, v tretje države oziroma na tretja ozemlja, torej zunaj meja EU. Za fizične osebe nič več vračanja IVE Ob nakupu blaga v Skupnosti fizične osebe, ki prebivajo na ozemlju Skupnosti (EU), v prihodnje ne bodo več upravičene do vračila DDV. Pri prodaji blaga fizičnim osebam -končnim potrošnikom, je namreč na ozemlju Skupnosti uveljavljen sistem obdavčitve po načelu porekla in ne po načelu destinacije, kakor j e to pri izvozu blaga. Z drugimi besedami v Trstu ali v Celovcu, Muenchnu bomo fizične osebe ob nakupu morale plačati blago ali storitve z DDV, povsod kjer je ta obvezen. To tudi pomeni, da ne bo več vračanja znamenite IVE ali Mehnvertsteuer-ja. Do 1. maja nove identifikacijske številke Vsakemu davčnemu zavezancu, ki je pred 1. majem 2004 pridobil odločbo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register, bo davčni organ do 1. maja 2004 po uradni dolžnosti izdal identifikacijsko številko za DDV. Šteje se, da je davčni zavezanec identificiran za namene DDV s 1. majem 2004. Poudariti je tudi treba, da bodo z dnem pridružitve Slovenije k EU ukinjene meje in nadzor na mejah, kar hkrati tudi pomeni, da mora Slovenija pravočasno zagotoviti zakonodajne in administrativne okvire za čim lažji prehod. Pomemben bo poenoten sistem davčnega nadzora med davčnimi upravami znotraj EU, prek identifikacijskih številk za DDV. Za Slovenijo velja ena skupina osmih številk. Evropska zakonodaja Obdavčevanje prometa blaga in storitev po vstopu Slovenije v EU Z vstopom v EU 1. maja 2004 se bo zaključila dolga pot slovenskega prilagajanja evropskemu pravnemu redu tudi na področju obdavčevanja prometa blaga in storitev. V današnji rubriki povzemamo nekaj ugotovitev iz zbornika referatov Evropsko gospodarsko pravo na 2. GV-konferenci v Portorožu, predavateljice Mateje Vraničar. Slovenija se je že prilagodila smernicam EU na področju DDV Štiri svoboščine, ki so temelj razvoja, sprva Evropskih skupnosti in nato EU, pomembno vplivajo tudi na ureditev obdavčevanja prometa blaga in storitev na enotnem evropskem trgu. Postopno usklajevanje davčnih politik v EU seje začelo že leta 1967, sprva na področju DDV, kot temeljne splošne oblike obdavčevanja prometa blaga in storitev, kasneje pa tudi na področju specifičnih davkov - trošarin. Slovenija seje že ob sprejemu zakona o DDV leta 1998 zavezala, da bo svoj sistem obdavčevanja prometa blaga in storitev prilagodila oziroma uskladila s smernicami, ki jih je na tem področju sprejela Evropska skupnost. Pozneje, leta 2003, je natančno povzela zavezujoče vsebine Šeste smernice. Torej gre za enotna pravila (le enkratnega) obdavčevanja. Ob tem spoznavamo tudi nove pojme: pojem uvoza blaga iz druge države članice EU je nadomestil institut pridobitve blaga v drugi državi članici, izvoz blaga v drugo državo članico pa institut dobave blaga v drugo državo članico. Spet so tu novi pojmi: kadar davčni zavezanec posluje s stranko iz istega nacionalnega območja je to t.i. notranji promet, kadar davčni zavezanec posluje s stranko iz davčnega območja druge države članice EU je to t.i. intrakomunitarni promet, če pa davčni zavezanec posluje s stranko iz tretje države oziroma tretjega ozemlja (torej zunaj EU) se to imenuje uvoz oziroma izvoz. Obstaja kar nekaj načel, ki govorijo o načinu obdavčitve blaga in storitev. Najbolj zanimivo je načelo administrativne izvedljivosti oziroma poenostavitve: v nekaterih primerih bi lahko uporaba splošnih načel pri obdavčevanju povzročila administrativne zaplete. Na primer: plačilo dajatev v več državah članicah bi zahtevalo uvedbo postopkov za vračilo DDV v nekaterih od njih (na primer vračilo znamenite IVE). Zato se namesto tega postopka omogoči, da se obdavčitev prenese v zadnjo državo članico, vse ostale pa se odpovejo obračunavanja DDV (oprostijo plačila DDV za tovrstne dobave, imenovane trikotne ali tristrane dobave. Z ukinitvijo fiskalnih meja med državami članicami se ni bistveno spremenilo obdavčevanje storitev. Te se praviloma obdavčujejo po načelu porekla, torej tam, kjer ima sedež izvajalec storitve. Seveda so tudi na tem področju določene posebnosti. V dosedanji ureditvi j e DDV od uvoza obračunaval carinski organ, pri prometu blaga z drugimi državami članicami po obveznost za obračun DDV nosi sam davčni zavezanec. Tako mora zavezanec, ki prejme račun od svojega dobavitelja - zavezanca za DDV, sam obračunati DDV od te pridobitve blaga. Ta DDV bo obračunal na svojem obračunu DDV za zadevno davčno obdobje in hkrati v skladu s splošnimi načeli tudi uveljavil odbitek vstopnega DDV. Spremembe administrativnih zahtev Zaradi uveljavitve novih institutov v obdavčevanju prometa blaga med državami članicami zaradi ukinitve fiskalnih (davčnih) meja med njimi se ukinjajo nekatere administrativne obveznosti davčnih zavezancev, uveljavljajo pa se nove zahteve. V slovenski zakonodaji in v praksi bodo najpomembnejše administrativne spremembe, ki bodo uveljavljene 1. maja 2004, naslednje: * V prometu med državami članicami ni carinskih postopkov in tudi DDV za ta promet se ne obračunava prek carinske službe; * Spremenjen bo obrazec DDV tako, da bo obdržal tudi podatke o novih oblikah prometa; * Med državami članicami je določena obvezna vsebina računov. S posebno spremembo Šeste direktive so države članice medsebojno poenotile obvezno vsebino računov za intrakomunitarni promet; * Davčno številko bo nadomestila indentifikacijska številka DDV (sestavljena je iz davčne številke in prefiksa SI); * Uvedeno je posebno kvartalno poročilo o dobavah v druge države članice - sestavljajo ga le zavezanci, ki dobavljajo blago strankam v druge države članice brez obračuna DDV; * Evidence prodaj in dobav je treba prilagoditi tako, da vsebujejo tudi evidence prodaje in dobave blaga v druge države članice, ali pa zagotoviti te podatke v posebni evidenci. Evropski predpis dopušča izmenjavo podatkov med zavezanci. Veljajo tudi posebne sheme obdavčevanja; za male zavezance, za kmete - pavšaliste, turistične agencije... Trošarine So dopustne. Temeljno načelo je, da sme država članica s trošarinami obdavčiti le tisto blago, kije potrošeno (sproščeno v porabo) na njenem ozemlju. S tem je zavarovana obdavčitev po načelu teritorialnosti. Slovenija bo od 1. 5. 2004 morala upoštevati tudi evropske direktive na področju neposrednega obdavčevanja (davki na donos, dohodek in premoženje). TRST: Predstavili razstavo in katalog Artisti dveh manjšin V torek, 13. aprila je bila v dvorani Paolo Alessi pri Circolo della Stampa v Trstu, Corso Italia 13, predstavitev vsebine in ciljev skupinske in potujoče razstave italijanskih umetnikov v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenskih umetnikov v Italiji s skupnim naslovom Umetniki dveh manjšin - Artisti di dne minoranze. Projekt sofinancirata Evropski strukturni skladi - program PHARE CBC Slovenija - Italija in Interreg IIIA Italija - Slovenija. V Sloveniji je nosilec projekta Unija Italijanov v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran in Skupnostima Italijanov Koper in Piran. Nosilec projekta v Italiji je Kulturni dom Gorica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Beneško galerijo. Pokrovitelji razstave so Ministrstvo RS za kulturo, avtonomna dežela FJK, občine Gorica, Koper, Nova Gorica in Piran ter SKGZ Trst in Svet slovenskih organizacij Trst. Pri postavitvi razstave je sodelovala tudi Nives Marvin. ■ 1F primorski urp Občina Izola Comune di isola Županja Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestita vsem občankam in občanom ter delavcem izolske občine in šli lepo praznovanje. In occasione della Giornata deli' Inssurrezione, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco di Isola esprime sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro comune, con I 'augurio Di trascorrere serenamente le teste. Županja II Sindaco Breda Pečan J,P, OKOUE d.o.o. Fornače 33 ' 6330 Piran www.okoljepiran.si % ■\5-JSte6" www.zlsd.si Banka Koper v sijaju prenove in razstave Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok pozdravlja obiskovalce. V ozadju znamenita slika. Koprska banka je ob odprtju svojih prenovljenih prostorov banke v Kopra, v četrtek 8. aprila 2004, povabila številne komitente in javne delavce na ogled razstave grafik Lojzeta Spacala. Zlasti je pritegnila povečana slika Začarano mesto (La citta’ incantata), 1969, olje na platnu (227 x 612 cm). V avli banke je razstavljenih 17 grafik pokojnega velikega mojstra likovne umetnosti. Po pozdravnem nagovoru predsednika uprave Banke Koper Vojka Čoka, ki je povedal, da so obnovo banke, za kar so porabili 800 milijonov tolarjev, po eni strani narekovale nove zahteve bančnega poslovanja, po dragi strani pa obnova skuša simbolno označevati sodobno banko, ki vstopa v skupni evropski prostor. Banka daje vtis mogočnosti in prepričljivosti, daje naš denar na varnem. Prenovo kleti, pritličja in medetaže so zaupali skupini arhitektov, ki jo sestavljajo: Boštjan Furlan, Boštjan Kikelj, Klemen Pavlin in Boris Školaris. Nadzor: Miroslav Lazar. Izvajalec del je bilo podjetje Makro 5 d.o.o. Oprema: Structuring d.o.o. Stavbo banke je v 80. letih zasnoval arhitekt Stanislav Valič. Delo in bogat opus Lojzeta Spacala ter veliko sliko Začarano mesto je opisala likovna kritičarka Nives Marvin. V rastaviščnem prostora Banke Koper je namreč prvič v javnosti predstavljena ta monumentalna slika, vredna 6 milijonov tolarjev. Naslikana je bila v tehniki oljnatih barv na platnu leta 1969 in je edini avtorski primer ohranjene originalne predloge za tapiserijo. Sliko Začarano mesto Lojzeta Spacala je pred nedavnim našel njegov vnuk Martin in jo prodal banki. Prenova banke je v strokovnem pogledu zgledna. Posebnost je tudi veliko oljčno drevo, ki poslej raste kar v avli banke. Anton Biloslav, Nives Marvin in Martin Spacal pri razstavljenih grafikah L. Spacala v prostorih Banke Koper. Strunjan Zaključek uspešne akcije »Otroci v gibanju« do novega šolskega igrišča 7. aprila 2004 se je v prostorih Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu pod pokroviteljstvom OMV Istrabenz tudi uradno zaključil slovenski del mednarodne humanitarne akcije »Otroci v gibanju«. V akciji, ki se je začela pred letom dni, je bilo za strunjansko šolo zbranih nekaj več kot 3 milijone tolarjev, ki jih bo vodstvo šole porabilo za ureditev šolskega igrišča in za nakup otrokom prilagojenih igral. Vsem občankam in občanom želimo prijetne prvomajske praznike in veliko uspehov pri delu V Luciji bo mednarodni šahovski turnir ^nmednarodni šahovski turnir Portorož Open 2004 bo od 24. 4. do 1. 5. 004 v lucijskem Kava baru DOMEN. Organizator Šahovsko društvo ■ran pričakuje rekordno udeležbo okoli 100 šahistov iz številnih evropskih ržav. Doslej je udeležbo potrdilo tudi že pet velemojstrov. Predsednik ŠD t iran je Jovo Stevanovič. V akciji »Otroci v gibanju« je na pobudo dunajskega OMV sodelovalo 12 srednjeevropskih držav, iz vsake države pa je sodelovalo po ena organizacija, ki skrbi za socialno ogrožene ali kako drugače deprivilegirane otroke. Akcija, kije od lanskega aprila sočasno potekala v vseh sodelujočih državah, je bila namenjena zbiranju sredstev, ki bodo otrokom omogočila boljše bivanje, gibanje in ustvarjanje v okolju, v katerem živimo. K ___ sodelovanju je bil iz Slovenije povabljen Center za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana, akcija pa seje za vse začela z otroškim risanjem na temo otrok in gibanje. Vsaka organizacija je na sedež družbe OMV na Dunaju poslala svoje najboljše izdelke, izmed vseh prispelih San in Gregorič s fotografijo, ki je bila prodana na dražbi. risb pa so strokovnjaki izbrali 12 najboljših, iz vsake države po eno, ki so jih nato uporabili kot motive za igro Spomin. Igro so prodajali po vseh OMV in OMV Istrabenzovih servisih v državah udeleženkah akcije, požela pa je velik uspeh. V jesenskem delu akcije so prav tako na Dunaju priredili dražbo dvanajstih najboljših otroških risb. Celoten izkupiček akcije, od prodaje igre Spomin in dražbe, je tako presegel 36 milijonov tolarjev in je bil enakomerno porazdeljen med vse sodelujoče organizacije. Tako je Center za usposabljanje Elvira Vatovec dobil nekaj več kot 3 milijone tolarjev, sredstva pa so v vodstvu šole svečano predali 7. aprila in ob tej priložnosti so učenci šole pripravili zanimiv kulturni program. Aleksander Angelovski je zapel pesem Zlatka Dobriča, ki pa pravi tako »Če sedaj zadel bi jaz na lotu, živel bi kot bi hotel..« BK Dimitrij Zadel, predsednik uprave OMV Istrabenz je simbolično predal ček ravnatelju Centra za usposabljanje Elvira Vatovec, Koradu Lešniku. ZDRUŽENA USTA socialnih demokrata v USTA UNITA dei socialdemocratici Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Piran DeSUS DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela čestitamo vsem občankam in občanom občine Piran. 1. maja bomo skupaj proslavljali zgodovinski trenutek vstopa naše države v Evropsko unijo, zvezo socialne pravičnosti, delavstva in napredka. Vsem članicam in članom ter simpatizerjem DeSUS ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu ter ob prazniku dela, 1. maju čestitamo Želimo, da bi nam polnopravna vključitev Slovenije v EU, J. maja 2004, prinesla boljšo zakonodajo in veliko napredka. %U V nedeljo, 16. maja 2004 organiziramo izlet ^z ladjo Portorož v Gradež in na otok Barbano, Italija. m GOSPODARSTVO Argolina - odločila bo lokalna skupnost Turistično - poslovno in stanovanjsko naselje Argolina na območju nekdanjega Arga v Izoli bi bilo pravo malo mestece v mestu sprehajalna pot: Izola - Simonov zaliv osrednji Diimenada V* , flHSMj spomenik- ?6 "* 'a ‘ . ■ " - Čl j sprehajalna pot; Izola - Simonov zaliv Marina Izola Maketa Argoline »Investitor ali pa lastnik zemljišča ne more biti edini in glavni, ki bo odločal o tem kaj se bo na določenem območju, v določenem prostoru dogajalo. Tukaj odloča lokalna skupnost. V kolikor bo prevladujoče mnenje prebivalstva in občinskega sveta ne more biti težav«, je ob zaključku predstavitve projekta in na predstavitvi ankete o rezultatih mnenj o gradnji Argoline 16. marca 2004 v Kulturnem domu v Izoli med drugim dejala županja Breda Pečan. V primeru Argoline gre za velik projekt za vsebino, za dejavnosti, za velik stanovanjski kompleks neposredno ob morju, kar je trenutno v diametralnem nasprotju z veljavnim občinskim ureditvenim načrtom. Šele sprejem družbenega plana bo določil katere dejavnosti se na tem območju lahko izvajajo. To pa je zagotovo v rokah občinskega sveta. Bi bila torej potrebna tudi sprememba zazidalnega načrta? Več kot preveč vprašanj okrog katerih se bodo v Izoli še dolgo vrteli. Direktor novoustanovljenega podjetja treh solastnikov Boštjan Cokl je predstavil rezultate ankete, ki so jo opravili v času prve predstavitve ne sodijo v to območje; na tej lokaciji bi morali stati hoteli s 4 ali 5 zvezdicami; stanovanja bodo draga in kupovali jih bodo le bogati ljudje; naselje bo večino leta mrtvo in prazno; zakaj ni več manjših stanovanj; kako lahko vodni park stoji na prostoru Jadralnega in veslaškega kluba? Postavilo se je tudi vprašanje kako so lahko lokali in stanovanja ob ploščadi, na kateri brusijo strupene barve? Zaposlitev 110 ljudi so samo prazne obljube, kakor tudi trditev da bo v vodnem parku zaposlenih 30 ljudi. Na teh nekaj izbranih vprašanj so v podjetju Argolina pripravili odgovore in jih želeli posredovati na novinarski konferenci. Ker pa so se ob novinaijih udeležili tudi nekateri predstavniki stroke in povabljeni predstavniki izolske občine se je predstavitev anketnih lističev sprevrgla v »vročo« in tudi besedno nespodobno javno obravnavo nekaterih občanov. Kljub temu je bil direktor vesel, da mu je mesto Izola omogočilo predstavitev projekta izgradnje Argoline širši javnosti. Tu bo Argolina kompleks Izola projekta v galeriji Alga. Krajani in dmgi obiskovalci so imeli tako možnost oddati v pisni obliki svoja mnenja, pripombe in pobude projekta na neformalnih anketnih lističih. Podjetje je v štirinajstih dneh, toliko kolikor je trajala razstava, zbralo 110 konstruktivnih, negativnih in pozitivnih pripomb. Namen ankete ni bil dobiti nekega statističnega vzorca temveč so v podjetju želeli dobiti nek odziv ljudi, kaj je tisto kar jih najbolj moti, kje se postavlja največ vprašanj in podobno. Največji poudarek so dajali vsebinskim pripombam. Ob koncu so vse pripombe obdelali in združili v 11 tipičnih vprašanj, ki so se najpogosteje pojavljala. In sicer: Objekti Argoline so previsoki; zazidava je pregosta; Argolina je en sam beton; stanovanja kot jih dovoljuje obstoječi ZN)«. Glede na to, daje v tem projektu predvidenih 40 lokalov, vzdrževalna služba..., Čoki meni, da je število 110, ki naj bi bili zaposleni preskromno vendar zaenkrat ostajajo pri tem. Na pripombo, da stanovanja ne sodijo v to področje pa je dejal: »V kolikor želimo vnesti življenje v ta prostor, to brez stanovanj gotovo ni mogoče, pri čemer Argolina upošteva obljubljeno, to je mesto v mestu, s spremljajočimi gostinskimi lokali, trgovinami, javno parkirno hišo, apart-hotelom, vodnim parkom, pomorsko-ribiškim muzejem in akvarijem, ter se prav gotovo dopolnjuje tudi s programom v Marini, veslaškim in jadralnim klubom. Ta lokacija tudi po razgovorih s strokovnjaki in izdelanih izračunih naj Boštjan Čoki, direktor podjetja Argolina d.o.o. kaže maketo Argoline To, da so objekti Argoline previsoki je bilo vprašanje, ki se je velikokrat pojavljalo na anketnih lističih. Boštjan Čoki je na to vprašanje priznal, da za poldrugi meter presegajo višinske gabarite v obstoječih zazidalnih načrtih (ZN), čeprav je naj višja stavba za tri metre nižja od obstoječega 18-metrskega tovarniškega dimnika. »O tem, daje zazidava pregosta je težko primerjati s starim mestom Izole. Stara Izola je bistveno gosteje zazidana od načrtovane zazidave v Argolini. Ulice so široke 3 do 10 metrov, kar je veliko ožje od današnjih standardov in projekta Argoline. Naredili smo neko primerjavo med staro tovarno Argo, obstoječim ZN in med predlogom Argoline. Argolina ima bistveno več zelenih površin (Argo-ni podatka, v ZN predvidenih 550 m2, Argolina j ih ima 7.100 m2) in dvakrat več parkirišč (Argo-ni podatka, ZN-272, Argolina-574 garažnih mest). Gostota same pozidave pa naj bi bila predvidena v ZN-30.920 m2, Argolina pa 25.730 m2 (17% manj ne bi bila primerna, da bi na njej stali hoteli s 4 ali 5 zvezdicami. »Saj nima svoje obale primerne za kopanje, zato ta hotel nadomeščamo z apart-hotelom nekaj nižje kategorije, z lastnimi bazeni na terasi, ki omogočajo spalne kapacitete tako za Marino, kot tudi za gostujoče profesorje nove univerze ali poslovne in turistične goste. Poudariti velja, daje kopanje v marini zakonsko prepovedano«. »Stanovanja cenovno ne bodo bistveno dražja in odstopala od cen na obali. Res pa j e, da bo draga izvedba projekta zaradi izjemno drage infrastrukture, ki jo bo moral zgraditi investitor, t.j. Argolina d.o.o., ki mora upoštevati tudi vse zahteve spomeniškega varstva ter ostale projektne pogoje, ki vsak posebej in tudi vsi skupaj pomenijo dviganje vrednosti investicije. Na visoke cene investicije vpliva tudi zelo redka pozidanost parcele in draga izvedba bogate ozelenitve ter umik vsega motornega prometa v nivo parterja oziroma kleti, kar j e zelo draga rešitev, vendar zelo kvalitetna«. »Bojazen, da bo naselje večino leta mrtvo in prazno je odveč. Po statističnih podatkih ima Izola 6005 stanovanjskih enot, od tega jih je kar 85% stalno naseljenih, kar j e tudi slovensko povprečje. V drugih turističnih občinah je ta izkoristek bistveno nižji (Piran 75%, Koper 83%, Bled 82%)«. 220 naj bi bilo število stanovanj, povprečna velikost stanovanj 85 m2, struktura stanovanj pa še ni dorečena. Projekt, ki naj bi bil po besedah direktorja Čokla dvakrat dražji, kot viadukt čez Črni Kal je zelo velik in je zelo težko vsem ustreči. »Projekt je nekaj novega ob obali in prepričan sem, da bo z leti zaživel«, je optimistično zaključil Boštjan Čoki. Breda Krajnc Pozdravili zamisel o portoroškem muzeju turizma Slobodan Simič Sime in Tomi Brezovec sta 19.3.2004 v portoroškem Avditoriju predstavila zamisel o Turistumu - doživljajskem muzeju turizma v Portorožu -in požela odobravanje. »Že pred dvema letoma smo se poenotili okrog dobre zamisli, da bi na Slovenski obali, še najraje v Portorožu, ustanovili muzej turizma - TURISTUM. Statusno je to zasebni zavod, ki bo sam skrbel za svoje poslovanje. Tisto kar potrebuje so ustanovitelji. Institucija ne bo ogrožala nikogar, hkrati pa bo povezovala dobre zamisli, kulturo, običaje in pričarala turistom in slučajnim obiskovalcem vzdušje Portoroža pred 100 leti«, je uvodoma povedal Slobodan Simič Sime, fotograf in publicist in nato zbranim predstavil vsebino bodočega turističnega muzeja, s katerim naj bi obogatili turistično ponudbo. Avtorja imata zbranih že okoli 15 tisoč raznih eksponatov, od katerih bi mnogi lahko našli svoje mesto v turističnem muzeju. Idejo je podprla tudi piranska županja Vojka Štular, vendar zaenkrat ne finančno, Tomi Brezovec in Slobodan Simič Sime predstavljata projekt TURISTUM "žTeF saj mora morebitni pristop občine k zasebnemu zavodu ali kakršno koli večjo vsoto denarja za delovanje zasebnega zavoda potrdili občinski svet. Poudarila je, da je z zamislijo treba pohiteti, saj bi jo bilo mogoče morda izpeljati le prek trenutno aktualnih devetih občinskih prostorskih projektov, kajti pozneje bi bilo to veliko težje. Avtorja projekta ocenjujeta, da bi za letno poslovanje zavoda potrebovali kakih 60 do 70 milijonov SIT. Največja ovira za uresničitev ideje pa bi lahko nastala, če ne bodo našli ustreznega prostora. Omenjali so opuščene prostore filmskega ateljeja Vibe filma na Fomačah pri Piranu, portoroško skladišče soli, prazno stavbo nekdanje uprave Droge v Portorožu, opuščeni rudnik premoga v Sečovljah, nekdanji samostan na Krogu. Če prostorov ne bi dobili brezplačno bi se lahko zgodilo, da bi zamisel, kije res enkratna, lahko propadla, ali pa bi jo uresničili v kakšnem drugem konkurenčnem turističnem kraju v Sloveniji. V vsakem primeru bi potem potrebovali še investicijska sredstva za gradnjo muzeja. Če bi res želeli vse kar sta naštela avtorja (zgodovinske posebnosti Portoroža, nekakšen doživljajski park) spraviti pod eno streho bi bilo treba zagotoviti večji prostor na primerni in dostopni lokaciji. Tomi Brezovec (predavatelj na Turistici) je prepričan, da bil turistični muzej prava atrakcija, naložba pa bi se povrnila v 4 - 5 letih. Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož je prepričan, da gre za pomembno popestritev ponudbe portoroškega turizma, »saj že petdeset let poslušamo eno in isto: Lipica - Postojna. Ta projekt gradite na partnerstvu«, je dejal. Ozrl se je naokoli in ni videl nobenega direktorja iz turističnega gospodarstva. Ime zavod ga spominja na (sedaj že nekdanjo?) LTO. Predstavitve zamisli se je udeležil tudi Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper, ki se mu stroški za začetek dela Turistuma ne zdijo pretirano visoki. Na potezi je turistično gospodarstvo, ki se bo moralo izjasniti, ali ga ta projekt zanima in kako ga namerava financirati. Foto: FK- Primorski utrip. Mestna občina Koper Uradne objave poslej v Uradnem listu. Primorske novice ob 10 milijonov prihodka V občinah v zadnjem času bolj intenzivno razmišljajo o porabi proračunskih sredstev in iščejo različne možnosti za prihranek. Tako je občinski svet Mestne občine Koper, na predlog župana Borisa Popoviča, na 14. seji 11. marca 2004 z večino glasov sprejel Sklep o določitvi uradnega glasila, v katerem se objavljajo predpisi Mestne občine Koper tako, da se predpisi Mestne občine Koper objavljajo v uradnem glasilu Uradni list Republike Slovenije in torej ne več v Primorskih novicah. Iz obrazložitve izhaja, daje bilo v 180. členu statuta občine določeno, da se akti občine objavljajo v uradnem glasilu Uradne objave. To izrecno obvezo so črtali. Ocenili so, da bodo z objavami v Uradnem listi prihranili do 2 milijona tolarjev, žal pa bodo Primorske novice s tem izgubile letno od 8 do 10 milijonov tolaijev zanesljivih prihodkov. Vse predpise Mestne občine Koper sproti objavljajo tudi na spletni strani občine in tako omogočajo zainteresiranim najkrajši možni dostop do teh pomembnih informacij. Od treh obalnih občin objavlja uradne objave v Primorskih novicah Občina Piran. Občina Izola objavlja uradne objave v izolskem časopisu Mandrač. Presenečenje: Nemogočeje mogoče. To je po predstavitvi pokazal čarovnik Bogdan Fras. , ♦ primorski u¥p GOSPODABSTVO IN FINANCE Zanimiv turistični kažipot V Sloveniji v februarju 2004 in januarju 2004 manj turistov, a več prenočitev. Iz uradnih podatkov Statističnega urada RS je razvidno, daje Slovenijo januarja 2004 v primerjavi z decembrom 2003 obiskalo 5% manj turistov, ki pa so ustvarili kar za 20% več prenočitev. To lahko pomeni, da so se turisti pri nas zadrževali nekoliko dlje kot ponavadi. Nekoliko drugačna slika pa nastane, ko januarske podatke 2004 primerjamo s podatki iz enakega meseca 2003. V tem primeru beležimo za odstotek več turistov, ki pa so prespali manjkrat, kajti indeks prenočitev znaša točno 100. Primerjava z lanskim januarjem pokaže, daje bilo 4% manj prenočitev domačih gostov in 3 % več prenočitev tujih gostov. Glede števila prenočitev tuj ih gostov seje na prvo mesto prebila Hrvaška, na drugem mestu je Italija, na tretjem Avstrija in na četrtem Nemčija. Iz Nemčije si letos ne moremo obetati velikega obiska, saj se v državi že skoraj dve leti ubadajo z ekonomsko krizo in povečano brezposelnostjo. Februar 2004 za spoznanj e boljši Na podlagi začasnih podatkov, ki nam jih je sporočilo Nacionalno turistično združenje, je bilo v Sloveniji februarja 2004 skupaj 130.804 turistov, kar j e 5 odstotkov več kot v enakem mesecu leta2003. Zabeležili so 463.506 vseh prenočitev, ob tem 11 odstotkov več prenočitev tujih gostov in 3 odstotke manj prenočitev domačih. Pravo renesanso doživljajo obiski iz republik nekdanje skupne države. Število prenočitev iz SČG se je povečalo kar za 52 odstotkov, iz Makedonije pa za 47 odstotkov. V letu 2003 je bilo v Sloveniji 7.502.569 turističnih prenočitev V letu 2003 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji evidentiranih 2.246.068 prihodov turistov, njihovih prenočitev pa so našteli 7.502.569 ali za 2% več kot v letu 2002. Prenočitev domačih turistov je bilo za 1% več kot v letu 2002, prenočitev tujih turistov pa za 4% več. Se vedno pa prevladujejo prenočitve tujih gostov. V strukturi vseh turističnih prenočitev jih je bilo 56%. Glede števila tujskih prenočitev je bila v letu 2003 še vedno na prvem mestu Nemčija (20%), sledijo Italija (17%), Avstrija (16%), Hrvaška (6%). Predvidevajo, da bo struktura tujskih prenočitev v letu 2004 nekoliko drugačna. Najbolje obiskana zdravilišča V letu 2003 so bili najbolje obiskani zdraviliški kraji (1,5 milijona prenočitev), na drugem mestu so obmorski kraji (974.779 prenočitev), sledijo gorski kraji (579.000 prenočitev). V Sloveniji j e na voljo 53.332 turističnih ležišč Po statističnih zbranih podatkih sta v Sloveniji 602 turistična nastanitvena objekta, v katerih je gostom na voljo 21.750 sob. Skupaj je 53.332 ležišč, od tega stalnih 49.010 in pomožnih 4.322. Turistične zmogljivosti na Slovenski obali Na Slovenski obali je skupaj 10.308 turističnih ležišč, ki pa niso najbolje izkoriščene. V piransko občini je na voljo turistom skupaj 5.751 ležišč, v izolski 1.910, v koprski občini 2.647. Teoretično bi to pomenilo, da bi na Slovenski obali lahko zabeležili letno 3,76 milijona turističnih prenočitev. Ker pa so zmogljivosti zasedene (le) nekaj več kot 50-odstotno, naštejemo okoli 2 milijona turističnih prenočitev, kar je 26,8 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. V piranski občini 17,79 %, v izolski 5,o5 %, v koprski 3,96 %. Iz podatkov izhaja, da so na Slovenski obali še precejšnje rezerve za boljše izkoriščanje prostih nastanitvenih zmogljivosti v mesecih pred in po glavni turistični sezoni. Torej ne bi bilo treba graditi novih nastanitvenih zmogljivosti pač obstoječe bolje prodati. Poleg tega je samo v piranski občini v bližnji preteklosti »splahnelo« okoli 1000 turističnih ležišč. Nekateri objekti so zastareli in neprimerni za turizem, nekateri (nekoč družbeni, preurejeni v počitniške apartmaje) služijo bogatim zasebnikom. Če upoštevamo še oddajo postelj na črno se v piransko občinsko blagajno nateče letno za okoli 18 milijonov SIT manj turistične takse. Zavarovalnice Maribor pomaga oljkarskim društvom Zavarovalnica Maribor (ZM) beleži ‘etos 10. obletnico prisotnosti v Kopru ln ov* Gorici. Ob tej priložnosti so njeni predstavniki, mag. Zlatko Keber, irektor PE ZM Koper in Ada Filipič, irektorica PE ZM Nova Gorica, v „. 9- aprila v prostorih Mestne oocine Koper predstavili donatorski projekt Vamjmo oljke z Zavarovalnico u* (?r’ zasn°vo nove zabavno-nZtr4aŽevalne kolesarske poti in oski natečaj. Z Društvom oljkarjev Movenske Istre (DOSI) - predsednik u Ulno pucer in Društvom oljkarjev Dobrovo/Občina Brda - predsednik Bruno Podveršič ter Društvom oljkarjev iz Nove Gorice -predsednik mag. Miha Lipušček, so podpisali donatorsko pogodbo. Naj večjemu izmed društev, Društvu oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) bo ZM podelila donacijo milij on tolaijev, v znak podpore njihovi organizaciji Dnevov oljk in Mednarodnega posveta o oljkah. Za podporo obema društvoma oljkarjev iz Brd in Nove Gorice pa je ZM namenila 350.000 tolarjev. Svečana otvoritev kolesarske poti bo 11. junija, ko se začnejo tudi Dnevi oljk. ZM bo v reviji Ciciban razpisala natečaj za otroke, da s kreativnimi pogledi pokažejo, na kakšen način je potrebno skrbeti za oljke. Predstavili so tudi novo maskoto ZM, Želvico Zojo. Magistra Natalija Postružnik, direktorica odnosov z javnostmi pri ZM, je ob tem poudarila, da so se na ZM odločili podpreti prizadevanja slovenskih oljkarjev za namene izobraževanja o zdravju oljčnega olja. Zavarovalnica v tem času ponuja tudi ugodno Življensko zavarovanje 11 plus za primere najpogostejših sodobnih bolezni, ki so običajno povezane z nezdravim načinom življenja. Zlatko Keber, direktor PE Zavarovalnice Maribor v Kopru je povedal, da je ZM dosegla za 38 milijard tolaijev premije in 2,2 milijardi tolarjev dobička. V PE v Kopru so v desetih letih točno za sto krat povečali rast vplačane premije. Želijo postati vseslovenska zavarovalnica. Bruno Podveršič j e povedal, da njihovo društvo pripravlja izdajo knjige o goriških oljkah, ki bo izšla predvidoma jeseni. Žal na goriškem koncu še vedno nimajo torkle. Na Primorskem sedaj delujejo že 4 oljkarska društva (DOSI, Štorta Piran, Brda in Nova Gorica), ki so včlanjena v Zvezo društev oljkaijev, vendar ta zveza še ni zaživela. Pogodba o ustanovitvi zveze je objavljena v glasilu Oljka DOSI št. 1/2004. Društvo iz Brd je prek Občine Dolina že včlanjeno v mednarodno oljkarsko organizacijo. Varčevanje Čas za spremembe V Sloveniji posamezniki hranijo svoje premoženje na različne načine, vemo pa da pri denarnih sredstvih vedno prevladuje bančni način varčevanja. Pomembno je, da se naše premoženje hrani varno in donosno, seveda pa ne smemo pozabiti da so nam sredstva tudi dostopna, ko jih potrebujemo. Pomembni faktorji so še stroški in davki našega načina varčevanja, preglednost naloženih sredstev in pa elastičnost našega načina varčevanja.Do sedaj najbolj poznana oblika varčevanja so bile hranilne vloge, predvsem kot depoziti v bankah, vendar pa prihaja na trgu do korenitih sprememb. Uveljavil se bo davek na obresti, kijih dosegamo pri bančnih depozitih, hkrati pa obrestne mere vztrajno padajo in se približujejo evropskih nivojem.Poznavalci hranijo svoj denar na trgu kapitala in sicer predvsem v delnicah in obveznicah. Nekateri vlagajo premoženje tudi v že dokaj pregret nepremičninski trg.Že dlje časa pa poznamo tudi obliko varčevanja v vzajemnih skladih, ki je v zahodnem razvitem delu sveta najbolj privzeta dolgoročna oblika varčevanja. V dolgoletni zgodovini borz po svetu seje pokazalo, daje direktno plemenitenje denaija na kapitalskem trgu (v delnicah, obveznicah in drugih instrumentih kapitalskih trgov) bolj donosno od varčevanja na banki, vendar pa zahteva več znanja, časa in denarja. Za vse, ki želijo investirati v vrednostne papirje, pa za to nimajo dovolj časa in znanja, so vzajemni skladi prava in enostavna izbira. Vlagatelju ni potrebno spremljati borznih dogajanj, da bi ob pravem trenutku kupil ali prodal določene vrednostne papirje, saj to zanj storijo usposobljeni strokovnjaki iz družb za upravljanje. Vzajemni sklad je skupno premoženje vlagateljev razdeljeno na enake dele - točke. Vsaka točka predstavlja sorazmerni delež vseh naložb vzajemnega sklada. Za varnost naložbe je dobro poskrbljeno z zakonodajo (ZISDU-1, ZTVP, podzakonski akti), konstantnim nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ter neodvisnimi revizorji. Za večjo varnost v vzajemnih skladih je poskrbljeno tako, daje naše premoženje razpršeno v različne oblike naložb, katere so tako sektorsko kot panožno razlikujejo in s tem zmanjšujemo stopnjo tveganja. Ker vzajemni sklad ni ne fizična in ne pravna oseba, ga po zakonu upravlja družba za upravljanje (DZU). Družba za upravljanje je gospodarska družba, ki se ustanovi izključno za upravljanje investicijskih skladov in ne opravlja nobene druge dejavnosti.Družba za upravljanje nalaga sredstva vlagateljev v delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise in druge z zakonom dovoljene naložbe. Cilj vzajemnega sklada j e povečevanje njegove vrednosti ter posledično povečevanje premoženja vlagateljev. Uspešnost vzajemnega sklada predstavlja rast vrednosti točke - donos, glede na naložbeno politiko sklada. Ker ni obvezujočih pogodb - sredstva niso vezana, vlagatelj jih lahko kadarkoli dvigne, kar pomeni da lahko točke kadarkoli proda in v nekaj dneh so mu sredstva na razpolago. Vlagatelj ima možnost dnevnega spremljanja vrednosti točke vzajemnega sklada v sredstvih javnega obveščanja in tako lahko vsak trenutek izračuna vrednost svojih privarčevanih sredstev.Predno se odločimo za investiranje na kapitalski trg, nam bo vsak finančni svetovalec priporočal da imamo formirani rezervni sklad denaija, kateri nam j e na razpolago za morebitne nepričakovane izdatke. Priporočljivo je imeti od 3 do 6 povprečnih mesečnih dohodkov prihranjenih v kratkoročnih vezavah na banki, saj bomo le tako pravilno zaščitili našo naložbo na kapitalskem trgu.Pomembna zadeva pred investicijo je, da imamo pri sebi razčiščeno zakaj varčujemo. Imeti moramo začrtan finančni cilj. Za nekatere je to dopust, zgodnja upokojitev, za druge hiša ali plovilo itn. V zadnjih 50 letih so se vzajemni skladi pokazali kot dolgoročno varna in donosna oblika varčevanja. Izbira vzajemnega sklada je odvisna predvsem od tega kako dolgo boste varčevali in kako uspešno prenašate nihanja vrednosti vašega premoženja, kajti obvezniški skladi nihajo manj, delniški bolj, so pa zato na daljše obdobje obvezniški skladi manj donosni kot delniški skladi.Zelo primemo je investiranje v obvezniške tipe vzajemnih skladov za obdobje nad 3 leta in v delniške vzajemne sklade za obdobje nad 5 let. Včasih je veljalo mnenje, da naj ima posameznik delež naložbe v obveznicah izenačen njegovemu številu let. Se pravi, da naj bi imela oseba stara 50 let nekje 50% naložbe v obveznicah ali v obvezniških vzajemnih skladih, preostali delež pa v delnicah ali v delniških vzajemnih skladih. Povprečna donosnost delniških vzajemnih skladov je bila v zadnjih 60 letih na letni ravni 8-13% preračunano v evre, kar je neprimerno več kot v depozitih na banki. Pomembno je oceniti le kateri j e primerni sklad za posameznika, na katere trge vlaga, njegova razpršenost premoženja po podjetjih in razdelitev premoženja med delniške in obvezniške vzajemne sklade glede na dolžino varčevanja, starosti vlagatelja in njegove dinamičnosti. Priporočljivo je izbrati tudi med različnimi družbami za upravljanje, saj te uporabljajo različne metode investiranja in je tako naše premoženje še bolj varno porazdeljeno. Investiranje v sklade v večini primerov nima omejitev glede višine zneska, ki se ga vloži. Najmanjša vloga v vzajemni skladje vrednost ene točke povišana za vstopno provizijo, vlagatelj pa lahko vplačuje po svojih zmožnostih (ni obveznih obrokov). Marko Česnikpremoženjski svetovalec družbe INDIVIDA marko.cesnik@individa.si Bkladi.com supermarket vzajemnih skladov Kako donosno varčevati v vzajemnih skladih? Pokličite brezplačno številko 080 14 15 INDIVIDA svetovalna družba d.o.o. www.Skladi.com www.lndivida si IABC Zlati peresi za Vito Kernel in Mojco Jejčič iz Studia Kernel San Francisco (6. april 2004) - Strokovna žirija Mednarodnega združenja poslovnih komunikatoijev IABC je razglasila letošnje dobitnike priznanja Gold Quill - Zlato pero. Ugledno mednarodno priznanje, ki ga podeljujejo že dobrega četrt stoletja, prejmeta letos tudi Vita Kemel in Mojca Jejčič iz agencije Studio Kemel. Slovesna podelitev bo 7. junija v Los Angelesu. Letošnja mednarodna žirija, sestavljena iz priznanih mednarodnih strokovnjakov na področju poslovnega komuniciranja iz Avstralije, Kanade, Mehike, Nove Zelandije, Švice in ZDA, je podelila tri priznanja avtoijem iz Slovenije, kar je tudi največ med evropskimi državami. Poleg obeh priznanj za Vito Kernel in Mojco Jejčič iz Studia Kemel si je Zlato pero prislužila še Romana Lilič iz agencije Pristop. Sicer pa so se predstavniki slovenskega poslovnega komuniciranja za priznanja potegovali v konkurenci sodelujočih iz 20 držav. Vita Kemel je Zlato pero za leto 2004 prejela za komunikacijski projekt »Kako postaneš velik mojster«, ki je podprl prizadevanje Pekarne Grosuplje, da ponovno oživi zanimanje za poklic peka med mladimi. Mojca Jejčič si je IABC-jevo Zlato pero prislužila s projektom »Aktualni klik« za interni elektronski časopis podjetja za informacijske tehnologije Actual IT v Skupini Istrabenz. . # primorski uTHp GOSPODARSTVO Proslavili 25. obletnico delovanja OOZ Piran Dokapitalizacija Letališkega podjetja Aerodrom Portorož Letališče Portorož potrebno obnove Člani Območne obrtne zbornice Piran so 26. marca 2004 zvečer v Restavraciji Pavel 2 v Piranu proslavili 25. obletnico delovanja zbornice. Plaketa Občine Piran in priznanja Obrtne zbornice Slovenije. Leto, v katerem praznuje svoj jubilej Območna obrtna zbornica Piran je zaznamovano z nekaj izjemno pomembnimi dogodki za obrtno dejavnost; sprejetjem novele obrtnega zakona, ki prinaša solidne temelje za nadaljnji razvoj obrti in malega podjetništva ter vključevanjem Slovenije v EU, ki zagotovo prinaša nove izzive, je v jubilejni publikaciji piranskega obrtništva poudaril predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Županja Občine Piran Vojka Štular je zapisala v publikaciji, da piransko obrt predstavljajo visoko izobraženi ljudje, ki se znajo hitro odzvati na spremembe. »Prepričana sem, da bo prav malo gospodarstvo tisto, ki bo varovalo socialno ravnotežje v naši družbi in ohranilo identiteto piranskega občana«, je še zapisala županja. Po slavnostnem govoru predsednika OOZ Piran Pavla Lovrečiča, ki je bil malce kritičen do nekaterih spoznanj o smeri razvoja obrtne cone v Luciji, je v imenu županje obrtnike pozdravil podžupan Občine Piran Drago Žerjal in predsedniku Pavlu Lovrečiču izročil Plaketo Občine Piran. Ob tem je poudaril, da v Sloveniji morda preveč pozornosti namenjamo velikim podjetjem, mala pa se morajo dnevno boriti za svoj obstanek in enakopraven položaj v dražbi. V imenu predsednika OZS je piranske obrtnike in jubilante pozdravil dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar OZS. Povedal je zanimivo zgodbo, kako je morala OZS dokazovati, da samostojnim podjetnikom posameznikom, ki plačujejo davke na osnovi normiranih odhodkov in torej ne potrebujejo izdelovati bilanc, teh le ni treba pošiljati Ajpesu in Davčni upravi. Konkretno gre za predložitev letnih poročil za izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti. Žal se dogajajo tudi take upravne neumnosti. Obrtna zbornica Slovenije je na svečanosti v Piranu podelila Območni zbornici Piran, njenim uslužbencem ter predsedniku in članu zbornice visoka priznanja. Priložnostno darilo je prinesel tudi Ivan Paliska, predsednik OOZ Izola. Za dobro voljo, ob odlični pogostitvi, so poskrbeli ansambel Tramontana z novo pevko, Pirančanko Lili Žigo in Tulio Frtacin iz Monte Čukul (Izole), ki pa je prišel brez svoje Juštine. Nihče od obrtnikov mu ni znal odgovoriti na vprašanje kakšna je razlika med ženskimi nedrčki in bilanco: Oba prikrivata dejansko stanje. Jubilejna publikacija OOZ Piran je ob 25. obletnici delovanja izdala jubilejno publikacijo, v kateri so objavljeni uvodni prispevku piranske županje Vojke Štular, predsednika OZS Miroslava Kluna, predsednika OOZ Piran Pavla Lovrečiča, oglasi piranske obrti s seznamom dejavnosti in obrtnikov. V publikaciji lahko preberemo, daje bila OOŽ Piran ustanovljena 23. januarja 1979, njen prvi predsednik pa je bil Ivan Celigo. Danes ima OOZ Piran 550 članov in kar 80 % članov je usmerjenih v turistično ponudbo. Fotografije: FK- Primorski utrip. Generalni sekretar OZS dr. Viljem Pšeničny podeljuje priznanja Obrtne zbornice Slovenije predstavnikom in članom OOZ Piran. Na fotografiji (z leve proti desni); Ljubo Bertok, predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti, Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor, Vojka Štular, županja Občine Piran, mag.Patrik Vlačič, direktor podjetja Aerodrom Portorož d.o.o. in Miran Starič, ki je povezoval novinarsko konferenco. Na novinarski konferenci, ki je bila 15.marca 2004 v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači v Piranu sta Vojka Štular, županja Občine Piran in direktor Letališkega podjetja Aerodrom Portorož, d.o.o., mag Patrick Vlačič, predstavila pogodbo o povečanju osnovnega kapitala (dokapitalizaciji) Aerodroma Portorož in vstopu novih družbenikov v podjetje Aerodrom Portorož, d.o.o. Vložek petih gospodarskih družb je 725 milijonov tolarjev. Občinski svet je tako tudi 25.marca 2004 potrdil predlog o dokapitalizaciji in s tem pooblastil županjo za podpis te pogodbe ter vseh potrebnih listin. Postopek dokapitalizacije bo tako končan v nekaj mesecih. Kar se pa same gradnje tiče je po besedah direktorja Vlačiča lahko prve prenovitve letališča pričakovati v zimskih mesecih (2004/5), ko na letališču ni toliko dela. Različni poslovni deleži »Vstop v EU je eden izmed zelo pomembnih razlogov zakaj smo si tako prizadevali za čimprejšnjo dokapitalizacijo Aerodroma Portorož. Za delovanje letališča po prvem maju namreč ne bo dovolj le prenova obstoječe infrastrukture, potrebovali bomo povsem nove površine in objekte. Te po eni strani zahteva schengenska meja, po dragi strani pa tudi modema regionalna letala in seveda tudi novi, še bolj zahtevni potniki. Pogodba o dokapitalizaciji Aerodroma Portorožje velik uspeh. Za vse podpisnike, za občino, za regijo, za vso državo. Vsa turistična območja na svetu si prizadevajo pridobiti letalske goste. To so gostje, ki ostanejo dlje in potrošijo več«, je v nagovoru na tiskovni konferenci dejala Vojka Štular, županja občine Piran. Vrednost osnovnega kapitala družbe (katerega lastnik je Občina Piran) znaša 315.500.000,00 sit, kar predstavlja 30,19 % poslovni delež. V dražbo pa vstopajo novi družbeniki z skupnim zneskom 725 milijonov sit in sicer: Aerodrom Ljubljana d.d. z denarnim vložkom 300 milijonov sit, s katerim pridobi poslovni delež v višini 28,71 %; Istrabenz d.d. ter Luka Koper d.d. z 150 milijonov sit (14,35% poslovnega deleža), Solinar d.d. s 25 milijoni sit (2,39%) ter CPK d.d. z denarnim vložkom 100 milijonov sit (10% poslovnega deleža). Vlagatelji so se obvezali, da bodo vlagali v infrastrukturo in izboljšanje stanja letališča, ki je že resnično potrebno prenove, občina pa je tako obljubila, da vsaj 15 let ne bo obračunavala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pogodba pa se sklene za dobo 25 let in se lahko še podaljša na predlog Aerodroma za dobo največ 25 let. Leto 2003 je bilo uspešno za Letališče Portorož Mag. Patrick Vlačič, direktor družbe je podal nekaj osnovnih podatkov o poslovnem poročilu. Družba je v letu 2003 skupaj imela 78.654.175,79 tolarjev prihodkov in 75.000.426,87 tolarjev odhodkov ter tako ustvarila dobiček v višini 3.712.174,92 tolarjev. Glede na leto 2002 so se prihodki povečali za 16,66% oziroma za kar 11 milijonov tolarjev več od planirane vrednosti. V letu 2003 je bilo za 8,96 % več letalskih operacij od predhodnega leta ter za 12,7 % večji promet oseb. Tu pa je zanimivo odstopanje pri domačem prometu (manjši za več kot 50%) ter pri panoramskih poletih, ki so se povečali za 59 %. Tudi mednarodni promet se konstantno povečuje. Povečanje prometa je predvsem posledica usmeritve dražbe, ki je z različnimi marketinškimi akcijami in ob pomoči izjemno lepega vremena povečala promet. Prvi sejem Aviatica 2004 Ker je nujno treba nadaljevati s čimbolj aktivno politiko trženja so že oktobra začeli s pripravami na sejem splošnega letalstva Aviatica 2004, ki bo potekal na sečoveljskem letališču vzporedno in v skupni organizaciji z že uveljavljenim sejmom Internautica 2004, ki bo letos potekala med 13. in 16. majem. »Ta sejem ima ambicije oziroma željo, da bi postal največji v srednji Evropi. Internautica je precej uveljavljena tako da upam, da nam bo uspelo. Zaenkrat je odziv velik«, je dejal Patrik Vlačič. Letališče Portorož je predolgo stagniralo Dogovarjajo se tudi o uvedbi novih letalskih povezav, vendar je stanje obstoječe letališke steze največja ovira za nadaljnj i razvoj. »Letališče je preveč časa stagniralo. Potrebno je obnoviti samo zgradbo, številne naprave so dotrajane. Tudi navigacijske naprave niso v najboljšem stanju. Samo za primetjavo bi omenil; država je zgradila kompletno infrastrukturo in stezo na letališču v Mariboru. Mislim, da najmanj kar bi lahko naredila na portoroškem letališču, da kupi dobre navigacijske naprave. S tem bi lahko tudi prispevala k razvoju tega območja«, je dejal mag. Patrik Vlačič. Podaljšanje steze za 200 metrov? »Če bi prišlo do podaljšanje letališke steze bi to bilo znotraj območja letališča, samo za eno smer za odlet proti motju in za prilet z morske strani. Že sedaj imamo tako imenovano premaknjeno točko pristanka v smeri iz kopenske smeri. Tako, da če bi se podaljševalo stezo čez kanal Dmico bi to bilo le za 200 metrov. Kar se predvideva zunaj območja letališča je zadeva, ki jo mora urediti oziroma razčistiti država sama. Katero obvezno republiško izhodišče ima prioriteto? Varstvo krajinskega parka (izhodišče Uprave za varstvo narave) ali izhodišče Ministrstva za promet, ki predvideva v svojih planih podaljšanje letališke steze tudi čez kanal Dmico. Za take odločitve je pristojna država. Kategorija letališča bo ostala enaka. Letala, ki jih že sedaj sprejemamo na letališču (do 50 potnikov) bodo lahko tudi naprej pristajala, toda s podaljšano stezo bo to precej bolj varno. Lahko bodo polna potnikov in goriva. To pomeni, da bo imela večji dolet in pa seveda tudi ekonomska računica letala, ki je polno, je dosti boljša, kot pa je taka, ko je na pol prazno zaradi omejitev dolžine steze. Omejitve so zlasti pri vzletu. Namreč, ko je letalo polno potnikov in goriva potrebuje pri vzletu precej daljšo stezo kot za pristanek«, nam je pojasnil mag. Vlačič. Breda Krajnc Na pošti lahko naročite tudi čevlje Na nekoč togih poštah, kjer smo lahko nekoč kupili le poštne znamke, poslali kakšno pismo, dopisnico ali paket, telefonirali in morda zamenjali tudi denar (na ne bo pomote, vse to lahko opravimo tudi sedaj) ponujajo še kaj več; tudi nagrobne sveče, igrače, velikonočne pirhe... Na pošti v Luciji lahko naročite tudi - čevlje. Res je, da jih ne morete kupiti neposredno od poštnega uslužbence. Ko si nov produkt (ne pošte ampak Čevljarstva) ogledate, izpolnite naročilnico in jo oddate na pošti ali v nabiralnik. Poštnine vam pošta ne bo zaračunala, ker je veijetno vračunana v posredniško provizijo. Pa naj še kdo reče, da naši poštarji niso podjetni. Bo ZLSD spremenila ime? Matija Jakšič, član Delavske zveze ZLSD OO Koper, je na javni tribuni v Kopru (25. 3.) presenetil s predlogom o spremembi imena stranke. Novo ime stranke naj bi bilo: Združena levica socialnih demokratov, skrajšano: Združena levica Slovenije. Kritika na račun predsednika Boruta Pahorja, ki se na zna zavzeti za svojega »interpeliranega« ministra. Koper se spreminja v turistično mesto Največje mesto na slovenski obali dobi novo marino s 600-700 privezi in hotel V Območni organizaciji Združene liste socialnih demokratov Koper že od prejšnjih županskih volitev, ko so izgubili svojega župana, tli nekakšno tiho nezadovoljstvo, o katerem so glasno spregovorili na javni tribuni o načelih in načinih delovanja levih in levosredinskih strank v Sloveniji in EU. Gosta večera dr. Igor Lukšič in predsednik Delavske zveze ZLSD Miloš Pavlica sta se v svoji malce že akademski razpravi osredotočila na vprašanja delovanja, političnega vpliva in kajpak tudi politične moči politične levice pri nas v Sloveniji. Predstavili so tudi novo izvoljeno vodstvo OO ZLSD Koper po volitvah 9. marca 2004. Predsednik OO ZLSD Koper je postal Klavdijo Starc, predsednik Delavske zveze ZLSD OO Koper je Marko Podobnik. V Sloveniji mamo pravzaprav dve levici in nobene prave; tisto v vladi in ono v opoziciji, je bilo slišati na razpravi. Nekdo pa se ni strinjal s tem, da imamo dve desnici. Napis »Za Prepoznavno levico«, ki je visel na steni za predsedstvom, pove marsikaj. Problem ZLSD je, da ne zna povedati kaj lahko ponudi svojim volivcem, ne zna se iti populizma, seznaniti ljudskih množic na način, da jih bodo razumela, lo pa odlično (vsaj za zdaj) uspeva v jPm Popoviču in v Ljubljani Janezu Janši ( v DZ in na TV) pred katerima Se .tresej° skorajda vse stranke, ker se bojijo, da bo zmagal populizem! Zmaga tisti, ki ima v oblasti produkcijska sredstva smemo pozabiti, da sm loveniji z osamosvojitvijo sc odločili tudi za družbenoekonomski red - kapit 1 temelji na svetosti in nedotak zasebne lastnine in teoriji dobil naivišie .__ ‘idjvecKrat le tisti, ki ima \ Produkcijska sredstva in če še s Populizmom nam ne bo 1 razmišljali na tribuni. To res od resnice, toda kdo danes o Movenijo? Kdo so pri kapitalističnega razreda in k Pn nas v resnici že socialne i Dolga leta smo gradili ko zavest, ki je danes žal več n nekakšen spopad z margino, p se forumi za levico, ki nimajc legitimaciie za , m drugih delavskih pravic. Vi '71®1’ večje socialne pravice Miloš Pavlica. Družba omogočila brezplačno varst brezplačno šolanje, zdravstveno varstvo... Kaj pa danes? Imamo prek 100.000 brezposelnih, slabe plače, močno upokojensko bazo... »V 90. letih smo se znašli na prehodu z levice na desnico. Propadli so veliki industrijski sistemi, ki so vrgli na cesto kakih 60.000 delavcev«. Ali je mogoče obuditi klasično levico? Levica je danes v resnici že razklana. Združena lista je po začetnih težavah po osamosvojitvi doživela napredek, del levice seje marginaliziral, postal simpatičen za množice, del se je »izgubil« v servilnosti do vladajoče opcije, ki pa naj bi res tudi bila leva? Ali je torej sploh mogoče v takem sistemu obuditi klasično levico? Težko. ZLSD se vidi v funkciji levo profilirane stranke, ki želi ohraniti sistem solidarnosti kar je izjemno pogumno, a težko uresničljivo. Kje je tista meja, ko so se ljudje sposobni zbrati skupaj in reči: Sedaj pa je dovolj! Slovenski politični prostorje razpadel na klerikalcem liberalizem. Bo zmagal populizem? V kritičnih razmerah, ko vlada med ljudmi nezadovoljstvo, bodisi zaradi gmotnega stanja, socialnih razlik, ali česar podobnega in ko ljudje ne vidijo izhoda, lahko zmaga populizem. Le politično zrel narod bo razumel in se pravilno odločal. Med levico in desnico je tudi politična sredina in kaj je tam tako sladkega, da vsi bežijo tja in koliko je levica (ZLSD) omejena v koaliciji in kako je mogoče prepričati volivce, da bi volili za to stranko? Kaj govori Janša, kaj Podobnik, kaj Popovič? Je to poceni populizem, ki jih bo pripeljal na politični prestol, ali pa je to tisto kar predstavlja varnost, obeta zaposlenost? Združena lista morda v zadnjem času res ne zna več govoriti z ljudskim jezikom, se zapira v akademske kroge, razprave in če ne bo pokazala rezultatov, bo lahko imela probleme celo s svojim članstvom. Marjan Križman: » ZLSD Koper je izgubila volitve za 250 glasov. Prišel Popovič in zajel marginalce. Vse bo asfaltiral, vse »pošminkal« in celo - rekel je - da bo postal predsednik vlade. On je danes frajer za mlade! Veliko ljudi res misli, daje mogoče vse doseči brez truda«. Kritika predsedniku Pahorju »Kakšna je to v resnici vlada, kjer smo mi zraven? Podpiramo velekapitaliste, tolčemo delo, dvigamo kapital. Od vladne oziroma ministrske ekipe spoštujem samo še Dimovskega. Predsednik naše stranke Borut Pahor ne brani ministra Bohinca, zato ne more bit predsednik naše stranke. Problemi levice se bodo začeli reševati, ko se bo zamenjalo vodstvo te stranke«, je povedal Sebastjan Jeretič iz piranske OO ZLSD. Aplavz. Luka Juri pozval k bojkotu referenduma o izbrisanih Vprašal seje tudi kdaj bomo v Sloveniji imeli čisto vlado desnice. Takrat, ko bo SDS vladala skupaj z LDS. Forum 21 ne bo rešil levice. Tam sedijo kapitalisti in ne morejo biti naši zavezniki., je dejal Luka Juri. Boleče spoznanje Boleča je naša prepoznavnost. Resnično sem razočarana. Naša stranka se drži gesla skromnost je lepa čednost. Gledal sem POP TV, kije dal priložnost naj se javi kdo od visoko plačanih politikov (poslancev), ki je pripravljen živeti z mesečnimi prejemki 70 tisoč tolarjev. Javila sta se dva poslanca SDS. Imam občutek, da se sramujemo svoje stranke. Tovarišu iz Pirana čestitam, je dejala članica iz okolice Kopra. ZLSD Koper mora počakati na novo priložnost Populizem v Sloveniji, še zlasti na Koprskem se bo iztekel, tako kot seje pojavil. ZLSD nikoli ni obljubljala nečesa česar ni mogla uresničiti. Izjemno dobro obvladuje političen prostor v Piranu in v Izoli, zaradi napak in »spanja na lovorikah« pa jim je v zadnjih 3-4 letih nekako spolzela oblast v Kopru. Kakor koli obrnemo, fevdi so razdeljeni tudi na Slovenski obali. LDS obvladuje kapital, ZLSD pa politiko. Zakaj menjati ime stranke? Predlog Matije Jakšiča o spremembi imena stranke ni bil sprejet z navdušenjem, ker so pač nekateri (od 70 prisotnih v mali gledališki dvorani v Koper) menili, da to ni potrebno in da si političnih točk ni mogoče nabirati z menjavanjem imena stranke pač pa z uporabo metafor, ki so ljudem blizu, bolj jasno vizijo vodstva in bolj zagnanim in prepričljivim delom na terenu. Pozdravljeni! Končno in zelo spodbudno, da se v Portorožu glede w uma nekaj dogaja. Spodbujajte občane preko asega časopisa k dobri zamisli in naj organizacijo in vodenje turizma prevzamejo mladi ljudje, ki so polni _ ej m znanj. Prav tako bi bilo primerno dati pobudo j■ajinančno inšpekcijo v zadevi KATVin njihovi ceni, ‘Je od 600 SIT preskočila na 3100 SIT. Portorož, 29. 3. 2004 Občani zbrani ob kavi. Koper Odprli so novo poslovalnico Volksbank V četrtek, 25. marca 2004 so v Kopru na Pristaniški 43a odprli novo poslovalnico banke Volksbank -Ljudska banka d.d. Ljubljana in prikazali nov način bančnega poslovanja »Open branch«. Predsednik komisije za marino in nekdanji predsednik uprave Istrabenza Janko Kosmina in župan Mestne občine Koper Boris Popovič sta na novinarski konferenci 6. aprila v prostorih MO Koper predstavila glavne zamisli o doslej naj večjem turističnem projektu za Koper - novi marini s 600-700 privezi, nastanek katere bo spodbudil in vplival na pospešeni turistični razvoj našega največjega slovenskega obmorskega mesta, ki seje doslej načrtno razvijalo v bolj industrijsko smer in v preteklosti na tem področju celo poskušalo tekmovati s sosednjim Trstom. Janko Kosmina in Boris Popovič na novinarski konferenci o izgradnji marine. Foto: FK-Primorski utrip. »Koper se spreminja v turistično mesto«, je povedal župan Popovič in dodal, da se program o izgradnji marine, kije zapisan v programu liste Koper je naš, že počasi in zanesljivo uresničuje. »Pobude o izgradnji marine v Koper so leta in leta naletavale na gluha ušesa. Vedno znova so se pojavljali eni in isti ljudje, ki so temu nasprotovali, celo nekdanji župan Juri, ki je dejal da dokler bo on župan marine v Kopru ne bo. Zamisel je dolgo ležala v predalih in se je začela uresničevati šele z novim županom«, je povedal Janko Kosmina, ki trdi, da v primeru nove marine, ki bo odprtega tipa, ne gre za privatni interes. Vse sprehajalne poti ostanejo. Mulj, ki ga bodo zaradi poglobitve izkopali z morskega dna, bodo porabili za nasutje in tako pridobili del nove obale. Predvidena je tudi izgradnja lepše plaže ter verjetno odstranitev velikih skal na obrežju, ki so tako nevarne, da si kopalec lahko zlomi nogo, če se hoče prebiti do morja. Če že ne gre za privatni dobičkonosni interes, kar težko verjamemo, bi morali iti za splošni družbeni ali bolje rečeno, državni interes. O tem kdo bodo resnični investitorji (verjetno Luka, Istrabenz, Terme Čatež ali morda celo tujci?) bomo šele videli, ko bo razpisana koncesija. Če v Kopru želijo, da bo marina rentabilna naložba stroški gradnje ne bi smeli presegati 25 - 30 tisoč evrov na privez. Tako bi znašala naložba maksimalno 21 milijonov evrov (5 milijard tolarjev). Ob Semedelski cesti ter ob pomolu bo domačinom na voljo okoli 320 novih privezov. Marina bo pritegnila premožne turiste, tudi z velikimi jahtami, s tem pa se bo bistveno povečal turistični promet tudi v Kopru. Kot so zatrdili nova marina ne bo kvarila vedute, niti ne bo kakor koli drugače škodljivo vplivala na ta del zaliva, kajti prav ta je včasih vse prej kot privlačen in čist. Del morskega dna bo treba poglobiti. V novi marini oziroma ob sprehajalnih poteh in na ploščadi ne bodo dopuščali umazanih del, čiščenja, barvanja ali česar podobnega, saj je tam blizu še stara marina s servisom, nekatera popravila plovil pa bodo lahko opravljali tudi v Jahtnem servisu v Izoli. Razmere za razvoj obmorskega in navtičnega turizma v Kopru so sedaj ugodne, pravi župan. Ne smemo namreč spregledati bodoče obvoznice ter pomorskega potniškega terminala, saj naj bi tam oktobra že pristala prva turistična ladja. Na vprašanje Primorskega utripa kam bodo namestili toliko turistov (vsi namreč le ne bodo prespali na plovilih) je župan povedal, da naj bi Koper dobil nov hotel na Bonifiki (nedaleč od marine), dogovarjajo se z Adrio Ankaran in še s kom. Sicer pa sta zelo blizu Kopra tudi turistična Izola in Portorož. Ker nekateri pravijo, daje na slovenski obali že preveč marin (3) je odgovor ta, da se v Trstu pripravljajo na izgradnjo kar treh novih marin, v Tržiču širijo obstoječo. Torej povpraševanje je in tudi vse več Slovencev ima svoja plovila, odgovarja Janko Kosmina in poudarja, da bo nova marina v Kopru omogočila zaposlitev najmanj stotim delavcem. Prva prostorska konferenca o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin plana je bila 29. 5. 2003, druga obravnava in sprejem odloka o lokacijskem načrtu na občinskem svetu pa naj bi bila zaključena decembra 2004, nato sledi po 15 dneh objava v Uradnem listu. Marino bi tako lahko začeli graditi že spomladi 2005. - # primorski utp KULTURA IN PRfRED/TVE Avditorij kot prebujena Sneguljčica Prvih 90 dni delovanja Patrika Grebla, v.d. direktorja Avditorija Portorož, je že prineslo nekaj spodbudnih zamisli o programskem sodelovanju in večji vpetosti Avditorija v obalni kulturno-prireditveni prostor. Na novinarski konferenci predstavili 101 idej in projektov, ki naj bi se letos odvijale v Avditoriju Portorož Patrik Greblo, vršilec dolžnosti direktoija Avditorija Portorož je po 91. dnevih delovanja v tej funkciji sklical novinarsko konferenco in povedal nekaj več o programskih in poslovnih usmeritvah letošnjega dela v javnem zavodu. Predstavil je svoje prve vtise in napovedal, da se bo letos v Avditoriju veliko dogajalo. Patrik Greblo je bil 5.januarja 2004 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Avditorija Portorož za šest mesecev, maksimalno enega leta. Nekje septembra pa naj bi izšel razpis za direktorja, na katerega se misli tudi prijaviti. »Vesel sem, da so se odločili zame. Morda je bil prvi dan manj optimističen, kot je ta sedaj. Veijamem, da je to dobra priložnost«. Veliko ljudi gaje kongresov, v sodelovanju z drugimi kongresnimi centri naj bi bilo v Avditoriju še več. Avditorij je tudi pobudnik P r i ustanovitvi zavoda hhrionalregr kongresregp urada, ki bo deloval in pridobival kongrese v Sloveniji. Zastopajo kulturne kongresne centre. »V Portorožu bi morali nastopati enovito. Nesmiselno je, da se drobimo, predvsem na tujih trgih. Nenazadnje pa mislim daje dobro, da Portorož kot tak tudi v nacionalnem okviru deluje združeno«, je dejal Greblo. Resje, da Patrik Greblo ni prvi, ki tako razmišlja, žal pa Avditorij, ki je bil začetnik kongresne dejavnosti v Portorožu, še vedno ne najde svojega pravega mesta v portoroški aktualni kongresni ponudbi, vendar se, kot se je dalo razumeti, sodelovanje s hotelirji, ki imajo svoje kongresne centre, rahlo izboljšuje. Tudi v piranskem Tartinijevem gledališču vidijo priložnost za razcvet te dejavnosti, vendar le za izbrane goste. spraševalo zakaj je stopil na ta potapljajoči se Titanik? Avditorij j e lani posloval pozitivno, kar je tudi zasluga bivše direktorice. Presežek prihodkov nad odhodki je lani znašal 5,3 milijona tolarjev. Edina dotacija pri fmanciranjujavnega zavoda prihaja iz Občine Piran v višini 140 milijonov tolaijev. Od tega zneska bodo odplačevali še sedem let kredit v višini 39 milijonov tolarjev za nadstrešek za prireditve na prostem.Operirajo torej le s 100 milijoni tolarjev, ki ne zadostujejo za pokrivanje plač 20-članskega kolektiva, fiksnih stroškov in prireditev javnega pomena. Avditorij pridobiva 60 odstotkov sredstev letnega proračuna s svojimi dejavnostmi. Celoten prihodek j e tako lani znašal nekaj manj kot 290 milijonov tolaijev. Kongresna dejavnost v Avditoriju ni zamrla Kongresni gostje v turistični dejavnosti močno iskan in cenjen gost. Zakaj? Preprosto, ker po domače povedano veliko porabi. Čim intenzivnejša je kongresna dejavnost določene regije ali države, tem večja je tudi poraba v sektorjih, ki jih ta potegne za sabo: v letalskih in drugih prevozih, v večji porabi pri okoliških gostinskih ponudnikih...Zato ni prav nič čudno, da kongresni centri rastejo kot gobe po dežju. V Avditoriju nikakor niso zanemarili te dejavnosti. Po besedah Grebla imajo še marsikateri »AS« v rokavu. Njihov kongresni oddelek dobro sodeluje in organizira ali posreduje tudi kongrese zunaj Avditorija. Tako so lani od 19. do 21. maja organizirali na Bemardinu kongres - Študijski in informativni dnevi Združenja podjetij za upravljanje cestninskih cest (ASECAP 2003), na katerih j e sodelovalo 400 udeležencev iz 14 evropskih držav in ZDA. Takih Prireditve: odprti za vse pobude Avditorij zadnje čase žanje uspehe z nizom razprodanih predstav, koncertov in drugih dogodkov. Nekatere prireditve ali predstave morajo celo večkrat ponoviti. »Tu sem želel odpreti vrata Avditoriju. Če so v preteklosti bila vrata manj donosnejšim projektom zaprta, predvsem na račun racionalizacije ali pa znižanja stroškov, je sedaj moja želja, da smo odprti za vse pobude«. Želijo si tudi, da bi zaživeli kavarniški večeri, ki potekajo v atriju Avditorija. V mesecu aprilu je tako potekala v sodelovanju z radiem RM - Lokalna arena RM v živo, pogovor z gosti in obiskovalci na temo Legalizacija drog-da ali ne?, v Kavami Avditorija je tako odpela tudi Darja Švajger ob spremljavi pianista Jake Puciharja, 29.4.2004 ob 21.00 uri pa bodo gostje tudi Mozetič/Purlič Elektrik band. Avditorij Portorož ima tudi regijski pomen. Obiskujejo ga tudi ljudje iz daljnih krajev, zato so kot novost uvedli tudi nakup vstopnic po telefonu s plačilnimi karticami, za kar se zahvaljujejo Banki Koper za pokroviteljstvo. Ena izmed Greblovih pobud j e tudi ta, da bi na obalnem območju začeli izdajati kulturni mesečnik, v katerem naj bi bile skupne prireditve v regiji. MMS v novi preobleki. Prva nagrada avtomobil. Jih bo prenašala POP TV? »Trenutno z RTV Slovenijo ne bomo sodelovali, to pa predvsem zaradi slabih finančnih razlogov, zato se dogovarjamo s POP TV in Kanalom A, ki so zelo zainteresirani. Tako da bomo sodelovali s Stojanom Auerjem, ki je zelo angažiran pri tem projektu. Zaključni dan MMS naj bi potekal v duhu izredno popularne prireditve novih, mladih, nadebudnih izvajalcev in pevcev - Bodi idol. Verjamem, da bomo na ta način privabili v Portorož tudi nov segment gostov. Vedel sem, da bo MMS najtrši oreh, ki je lani Avditorij Portorož pripeljal v finančne težave likvidnostne narave, zato si ne bi mogel privoščiti, da bi se letos na isti način lotil MMS«, je dejal Greblo. Dodal je še, da želijo MMS profilirati. »Festivali so bili zadnja štiri leta pod istim organizacijskim okriljem. Isti timi, uredništvo j e delalo vse festivale. Pesmi, ki se niso uspele uvrstiti na enem festivalu so se pojavljale na drugem in upale na več sreče. Prej ali slej jim je tako uspelo. Za pesmi MMS se ve kakšne so bile in kakšne morajo biti. Morajo biti primerne za čas in prostor. Kar ne pomeni, da morajo pričeti s soncem in končati z morjem«. Letos naj bi bila ena izmed prvih nagrad osebni avtomobil, katerega je Stojan Auer že zagotovil. Novost letošnjega MMS-a pa je tudi ta, da se bodo izbrane skladbe s sodelovanjem številnih radijskih postaj vrtele že cel mesec pred festivalom. Turistični gospodarstveniki pripravljeni sodelovati Zanimivo je dejstvo, da so glede na prejšnja leta, portoroški turistični gospodarstveniki Avditoriju bolje naklonjeni. Patrik Greblo je bil s zelo presenečen, saj je bil že prvi teden povabljen na sestanek direktorjev, ki so z odobravanjem sprejemali pobude. Avditorij sprejemajo kot enakovrednega sogovornika. »Če jih bom prosil za pomoč bo to enkrat in verjetno res takrat ko jih bom resnično potreboval. Nesmiselno se mi zdi, da prosim ljudi za sponzorstva, če nimam izdelanega nekega programa, koncepta. Sedaj je bila nekako »mrtva sezona«, ki smo jo dobro prebrodili. Rezultati, odziv publike..., počasi prihajajo na dan, tako da bodo tudi oni uvideli, da če se združimo, imamo lahko vsi nekaj od tega.« Želja po prenovi Tudi o prenovi glavne dvorane in drugih prostorov v Avditoriju je bilo nekaj besed, saj se prenove niso lotili že 32 let. In ker ta želja po prenovi traja že veliko časa Greblo upa, da bo do tega projekta kmalu prišlo. Patrik Greblo, v.d. direktorja Avditorija Portorož prikazuje velik biser, ki je že kako potreben prenove Pippu Baudu, ki je nedavno obiskal piransko občino in njene znamenitosti To pa ni vse. V Avditoriju imajo še veliko projektov, idej, potrebne volje in energije, da oživijo že dolgo let zaspano, mračno ustanovo. Naj se torej Tmjulčica zbudi! Žal je treba dodati, da je prostorski koncept širitve avditorija bil že zavožen v preteklih letih in ga bo težko popraviti. Upajo, da bo dovolj finančnih sredstev za uresničitev vseh dobrih idej tudi morda tistih, ki so še v zraku . Vsekakor pa ne bodo smeli pozabiti tudi na pakima mesta, ki so še kako potrebna pri obisku vedno številnejših prireditev. Breda Krajnc Izola Prepevali so svojim najdražjim V nedeljo, 4. aprila 2004 so naj mlajši v Kulturnem domu v Izoli že drugo leto zapored odpeli svojim staršem in najbližjim nekaj pesmic, ki se jih pridno in vestno učijo ob pomoči Saše Krašovec Lenarčič v tako imenovanem »Pingo zborčku«. Saša Krašovec Lenarčič je pred devetimi leti ustanovila s.p. PINGO, dejavnost predšolskega izobraževanja in poučevanja glasbe. Tako v zborčkih, prek igre, zabave, plesa in dobre volje poučuje predšolske otroke od 3 do 6 let kar v osmih vrtcih . V zborčkih, v katerih je skupno približno 140 otrok trikrat na leto pripravijo nastop, »Pingo« zborček z njihovo zborovodjo Sašo Krašovec Lenarčič tako otroci zapojejo pesmice, ki se jih čez leto naučijo. Ponavadi so ti nastopi decembra, marca in junija. Pojejo različne pesmice, tudi slovenske ljudske in pesmice, kijih zanje napiše sama vzgojiteljica Saška. Zadnja štiri leta pa jih glasbeno spremlja tudi štiričlanska skupina iz Logatca, ki sojo poimenovali kar »Pingo band«. Glasbeniki, ki sicer tudi občasno igrajo skupaj, so prispevali k popestritvi mladih zborčkov. »Delo z otroki, še posebej s tako številčno skupino, je zelo naporno, toda če to počneš s srcem je veliko lažje«, nam je dejala Saša Krašovec Lenarčič. Otroci so odpeli v dveh skupinah in sicer tudi ob različnih urah. Ob 15. uri so tako nastopali otroci iz vrtcev z Livad, Šoljke, Prisoj in Pobegov, ob 17. uri pa otroci iz vrtca Koper - Ribica, Rozmanova, Škofije in Bertoki. Ker pa je pomlad že tu, so tudi otroci in oder bili priložnostno okrašeni v rožicah. »Imamo veliko rožic, komu naj jih damo? Vam dragi gledalci, ker radi vas imamo«, je odrecitirala Saška, njihova zborovodja, kot dobrodošlico vsem tistim, ki so otroke prišli gledat. |4 .ate* Dve spomladanski cvetki. Dvojčka Enej in Aja bosta maja dopolnila 4 leta. Breda Krajnc Slavnostna seja senata UP Dr. Lucija Čok prevzela protokolarno rektorsko insignijo Rektorica dr. Lucija Čok je za 14. april 2004 ob 13.00 uri v Pretorski palači v Kopru sklicala slavnostno sejo senata Univerze na Primorskem, na kateri so Tatjana in Oskar Kogoj ter Vladimir Humar Univerzi na Primorskem podarili protokolarno rektorsko insignijo (znamenje stanu in časti) ki jo je prevzela dr. Lucija Čok in nosila ob posebnih svečanih trenutkih, podelitvi nazivov in podobno. Slavnostni govornik j e bil Ciril Zlobec. Avditorij Razstava fotografij Ljuba Vukeliča Razstava v Piranu Podobe slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov Županja Občine Piran Vojka Štular in Patrik Greblo, v.d. direktorja Avditorija sta v četrtek, 15. aprila ob 20. uri v Beli dvorani Avditorija Portorož odprla fotografsko razstavo Ljuba Vukeliča.Odprta bo do 15. maja 2004. Ogledali si bomo lahko fotografije z dosedanjih tekmovanj Slovenije za Pesem Evro vizij e. Na otvoritvi razstave je zapela Daija Švajger, v spremstvu pianista Jake Puciharja. Mestna knjižnica Piran Srečanje z avtorico Isabello Flego Mestna knjižnica Piran je povabila na srečanje z avtorico Isabello Flego, v četrtek 15. aprila ob 19. uri v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Pogovor z vsestransko ustvarjalko bo vodila prof. Amalia Petronio. Poezije in odlomke besedil bo bral Jure Ličen. Na ogled bodo ilustracije slikarke Fulvie Zudič in še neobjavljene knjige Isabelle Flego »II sogno di Serena«. Prireditev je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. Obalne galerije Piran in Občina Piran, v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem Ljubljana, Pokrajinskim muzejem Koper, Mestno Občini Koper in Občino Izola, so v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu 2. aprila ob 19.00 uri pripravile zanimivo razstavo fotografij znanih primorskih fotografov: Jureta Čeha, Mojce Gazič, Jake Jaraša, Luciana Kleve, Mateja Mljača, Ljuba Radovca, Slobodana Simič - Simeta in Žareta Veseliča. Fotografije so objavljene v posebni publikaciji z enakim imenom. Pozdravni govor sta imela piranska županja Vojka Štular in ravnatelj Obalnih galerij Piran, Anton Biloslav. Avtorje sta predstavila dr. Peter Krečič in dr. Primož Lampič. Razstava bo na ogled do 23. aprila 2004. Koper Slavko Hren na gimnazijskem večeru Ravnateljica Gimnazije Koper mag. Sonja Munih in župan Mestne občine Koper Boris Popovič vabita na gimnazijski večer tretjega izbora, ki bo v petek, 16. aprila ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru. Gost večera bo Slavko Hren, filmski in televizijski režiser. 7. Mednarodni festival zborovskega petja Zborovodje s priznanji 7. festivala Fotografije: FK-Primorski utrip Na 7. mednarodnem festivalu zborovskega petja (Festival VOX) v portoroškem Avditoriju 4. aprila 2004 je ves dan odmevalo ubrano petje kar 16 zborov, kije obsegalo ljudske pesmi, narečne pesmi in šansone. Nastopili so zbori in vokalne skupine iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in Slovenije. Na zaključku so vsem nastopajočim zborom in skupinam podelili priznanja, kajti ni šlo za tekmovanje kdo bo najboljši, čeprav se zdi, daje vendarle naj lepše zapel pevski zbor - Coro Polifonico S. Cecilia, Piazzola sul Brenta iz Italije pod taktirko zborovodje Paula Piana. Udeležence sta pozdravila direktor festivala Mitja Reichenberg, ki je zborovodjem izročil priznanja in Ivan Silič, direktor TZ Portorož, G.I.Z. Občine Piran, kije v kratkem nagovoru poudaril, da pesmi ni treba prevajati. Na koncu festivala so vsi skupaj zapeli pesem festivala VOX: Glasba naj živi. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek. Posvečeno Giuseppu Tartiniju 2004 Dedicato a Giuseppe Tartini 2004 Italijanska skupnost Giuseppe Tartini Piran j e v sodelovanju z Italijansko un z Reke, Ljudsko univerzo iz Trsta in Pokrajinskim muzejem Koper ter drugii °b podpori Ministrstva za kulturo, Občine Piran in Furlanije - Julijske kraji pripravila kar nekaj prireditev v spomin na našega naj večjega mojstra violi skladatelja, glasbenika Giuseppa Tartinija. Predstavitev življenja in dela G. Tartir o- aprila v Tartinijevi hiši v Piran je vodila umetnostna zgodovinarka Duš Žitko iz Muzeja Sergeja Mašere Piran. Udeleženci so si ogledali tudi Tartinije spominsko sobo, ki je v Tartinijevi (rojastni) hiši, ta večer pa je bil tudi že p koncert. Sledila bosta še dva koncerta posvečena Tartiniju in sicer 8. maja -0.00 uri in 10. julija ob 21.00 uri v Tartinijevi hiši v Piranu. Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Mesto Piran j e takrat soc pod Beneško republiko. Tartini naj bi bil po materi slovenskega rodi. Piranč somu postavili spomenik in po znamenitem virtuozu se imenujeta tudi današ hg - Tartinijev trg in Tartinijeva hiša - Časa Tartini. Njegovo ime, zlasti izde z njegovim imenom in tudi delo, je včasih zlorabljeno, premalo simbolno natančno predstavljeno. Avstrijski Mozart je v primerjavi s Tartinijen promocijskem pogledu v veliki prednosti. Mozartove kroglice so znane po vs svetu, Tartinijeve praline (čokoladne kroglice) pa so se že na samem zače nekam izgubile! G. Tartinije umrl leta 1770 v Padovi, kjer je tudi pokopan. Tam je tudi štud pravo in bogoslovje. Slednje ga kot kaže le ni preveč zanimalo. Ker seje na skri Poročil z varovanko padovanskega nadškofa je bil preganjan. Iz Padove st zatekel v Assisi in se tam poglobil v študij glasbe. Obvladal je briljantno tehn igranja na violino in jo vseskozi tudi močno izpopolnjeval. Njegovo znamer elo. Vražji trilček. Postal je koncertni mojster, delal v operi, igral najviš. ostojanstvenikom. Njegov glasbeni opus obsega deset simfonij, okoli 1 vrohnskih koncertov, okoli 40 triosonat in 200 violinskih sonat. Tartinijevo gla: ahko poslušamo na različnih sprejemih županje v občinski palači in na nasto Zupanovega klicaija. V Izoli letos 34 zanimivih prireditev Ulični muzej bo odprt 18. maja, praznik vina, rib in oljenega olja bo 11. in 12. junija, tradicionalni ribiški praznik 20. in 21. avgusta. Koncertov pod oznako Mediteran ne bo. Drago Mislej - Mef je na srečanju novinarjev z izolskimi turističnimi delavci 9. aprila na katamaranu Prince of Venice predstavil program prireditev v občini Izola v leto 2004, kijih bo 34, morda še kaj več. Najbolj živahna bosta vsekakor glavna dva turistična meseca julij in avgust. Poglejmo nekatere: Od23. do 25. aprila: Slovenian Open, mednarodno plesno tekmovanje. 18. maj: Odprtje uličnega muzeja, ob svetovnem dnevu muzejev (ulice starega mesta). 11. in 12. junij: Praznik vina, rib in oljčnega olja ter revialna košarkarska prireditev - Pod koši. 22. junij: Titty dance - plesni večer. 24. junij: Prireditve ob Dnevu državnosti. I. julij: Koncert Kancone in Jazza -solisti opere HNK Reka. 3. do 8. julij: Eurofest - mednarodni rokometni turnir ter hkrati tudi predstavitev izdelkov izolskega območja s skupnim nazivom: Najboljše iz Izole. 9. do 11. julij: Prireditve ob prazniku občine Izola. 9. julij: Big band RTV Slovenija -tradicionalni koncert ob prazniku. II. julij: Slikarski Ex-tempore & Mar Django. 10. do 17. julij: Poletni plesni kampus. 4. avgust: Vlado Batista & Strings -koncert etno glasbe. 20. in 21. avgust: Tradicionalni ribiški praznik, množična prireditev. 22. do 28. avgust: Poletna gledališka šola. 11. do 17. oktober: Evropsko prvenstvo jadralcev razreda Fireball. 16. do 17. oktober: 3. festival animiranega filma. 23. do 24. oktober: Izola Cup -festival v mini rokometu. 5. november: Oljka županov 14. november: Martinov tek, tradicionalna rekreacijska prireditev. Prireditve pod nazivom: December v Izoli 23. do 25. december: Dnevi odbojke, srečanje mladih odbojkarskih ekip. 23. april svetovni dan knjige Kupci knjig bodo na svetovni dan knjige v knjigarnah Mladinske knjige trgovina in Cankarjeve založbe obdarjeni s cvetjem. Na bližajoči se svetovni dan knjige sta prva opozorila časnika Delo in Dnevnik, ki sta ob nakupu časopisov ponujala poceni knjigo. Pobudo, da naj postane 23. april simboličen dan za svetovno literaturo je dal UNESCO. Na ta dan so namreč leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inča Garcilaso de la Vega. Med najlepšimi pobudami ob svetovnem dnevu knjige je zagotovo katalonska, kjer tradicionalno na ta dan ob vsaki prodani knjigi podarijo rožo. Miran Pavlin izdal knjigo Ljubljana 1941 Miran Pavlin je izdal svojo prvo knjigo -Ljubljana 1941, založbe Modrijan katero so predstavili 6.aprila 2004. Predstavitev knjige j e bila v banketni dvorani Mestne hiše v Ljubljani, natanko triinšestdeset let po nemškem napadu na Jugoslavijo. Knjiga Ljubljana 1941 je zasnovana kot dnevnik od 1. januarja do 31. decembra 1941 in opisuje najtežje obdobje v življenju slovenskega glavnega mesta skozi oči kritičnega opazovalca. Kdo ne pozna simpatičnega, vitalnega 83-letnega Mirana Pavlina, devičnika po horoskopu. Rodil seje 21. septembra 1920 leta in je počel v življenju že marsikaj in veliko vsega tudi doživel. Prav zaradi tega sedaj počne stvari, ki so mu všeč, uživa prav vsak dan svojega življenja. Miran Pavlin je bil študent tehnične fakultete kemije, novinar in je pisal za takratni liberalni časopis Jutro, delal pa je tudi kot zunanji sodelavec na radiu Trst A, kot umetniški kritik. Veliko let je tudi poučeval kot profesor. Nazadnje je pristal v Fiatovi tovarni v Torinu in v tem mestu tudi ostal. V Torinu ima sicer stalno prebivališče, vendar ga velikokrat zanese tudi v te kraje, tako da ga lahko večkrat srečamo v Portorožu in okolici. Po končanem vojaškem obredu spuščanja zastave koraka godba sardinskih grenadirjev proti vojašnici Fotografija je nastala 22.5.1941 Kaj pa počnete, da ste vedno tako vitalen? »Živim povsem normalno. Ne poznam popoldanskega počitka, obdelujem vrt, ki ga imam in opravljam vsa gospodinjska dela sam, kajti sem ze sedmo leto vdovec in moram sam poskrbeti zase. Veliko tudi zahajam v družbo. Nisem ravno John Travolta, toda zelo rad plešem«. Marsikateri mladenič mu zaradi tega tudi zavida, saj je kljub svojim letom neutrudljiv in lahko pleše cele ure in ure brez prestanka. Kako je nastala ideja za to knjigo? Avtor Miran Pavlin je tik pred drugo svetovno vojno začel kot fotograf sodelovati s takratnim dnevnikom Jutro. Priča je bil okupaciji Ljubljane in srečanju najvišjih predstavnikom predvojne slovenske oblasti z okupatorskimi vojaškimi in političnimi veljaki. V dnevnik sije beležil lastno videnje dogodkov in fotografiral ljubljanski vsakdan pred vojno in med njo. Po šestdesetih letih ga v knjigi primeija s takratnimi članki ljubljanskih časnikov in z dnevnikom vrhovnega poveljstva italijanskih oboroženih sil, kije pred leti izšel v Italiji. Delo ima posebno vrednost tudi zaradi objave približno 250 avtorjevih dokumentarnih fotografij, med katerimi so nekatere objavljene prvič. Mnoge so nastale na skrivaj med okupacijo, druge pa na javnih prireditvah, ki jih je kot novinar lahko fotografiral. Fotografiranje je še danes njegov hobi in v septembru pripravlja razstavo fotografij življenja v tržaškem starem mestu - Cittavecchia med leti 1941,1942 in 1944. Tako je izgledal Miran Pavlin pri svojih 21. letih. Avtorjeva prva legitimacija za novinarsko dejavnost, izdana 27.8.1941. Breda Krajnc Razstave Delo meseca v Piranu Društvo Prijatelji zakladov Sv. Jurija Piran organizira v cerkvi Marije Snežne v Piranu vsak prvi četrtek v mesecu razstavo s skupnim naslovom Delo meseca, kar pomeni, da si obiskovalci lahko ogledajo določeno avtorsko delo. V četrtek, 1. aprila je bila gost meseca Ines Kovačič iz Ljubljane, kije postavila na ogled tri umetniške izdelke iz gline. Za organizacijo razstave skrbi Igor Krmpotič. Ines Kovačič je leta 1983 končala šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, leta 1998 pa je dobila certifikat domače in umetnostne obrti ter 2001 status samostojnega kulturnega delavca. Sodelovala je že na treh razstavah Ex Tempo keramike v Piranu in leta 2003 prejela nagrado za najboljšega avtoija do 35 let. 15. 4., ob 20.00, Bela dvorana Avditorija Portorož ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ Ljubo Vukelič: SLOVENIJA NA EUROSONGU Na ogled v času prireditev Avditorija do 15.5. Četrtek, 15. 4., ob 20.30, Kavama Avditorija KAVARNIŠKI VEČERI DARJA ŠVAJGER ob spremljavi pianista Jake Puciharja Priporočamo rezervacijo Petek, 16. 4., ob 20.00, Avditorij Portorož REVIJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA POJE - S PESMIJO V EVROPO Nastopili bodo mešani pevski zbor društva upokojencev iz Tolmina, ženska pevska skupina Resa iz Ilirske Bistrice in moški pevski zbori: Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, Tabor z Opčin, Kraški dom iz Repentabora, Šempeter in Lijak 1883 z Vogrskega. V sodelovanju z OI JSKD in ZKD Karol Pahor iz Pirana Vstopnina: 800 SIT Od petka 16. 4 do nedelje 18.4.2004 bo v Piranu potekalo 26. srečanje literatov drugih narodov in narodnosti z naslovom SOSED TVOJEGA BREGA. Srečanje bo potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Piran ter v sodelovanju s Skupnostjo Giuseppe Tartini Piran in Galerijo Gasspar. Na srečanju bosta organizirani literarna in prevajalska delavnica, literarni maraton v Kavarni Tartini Piran v petek 16.4.2004 ob 20,30 in osrednji literarni večer na katerem se bodo predstavili izbrani avtorji v soboto 17.4. ob 20,00 uri v Galeriji Gasspar v Piranu. VSTOPNINE NI Sobota, 17. 4., ob 18.00, Avditorij Portorož MEDVEDJA BRATA (Brother Bear) mladinski animirani film R: Aaron Blaise. I: Joaquin Phoenix, Jeremy Suarez Nominacija za oskarja za najboljši animirani celovečerec! Vstopnina: 850 SIT Nedelja, 18. 4., ob 20.30, Avditorij Portorož GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven Špas teater: BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU Režija: Vito Taufer. Igrajo: Matjaž Javšnik, Ivo Godnič, Uroš Smolej, Robert Prebil. Vstopnina: 2.500 SIT (za štud. in upok. 2.300 SIT) Ponedeljek, 19. 4., ob 17.00, Tartinijevo gledališče v Piranu LEPO JE BITI DOMA V PIRANU, TARTINIJEVEM MESTU - Kviz na temo Tartini, življenje, delo in njegova zapuščina v Piranu. Sledila bo odrska predstavitev z naslovom Prebujeni Tartini. V sodelovanju z OŠ Cirila Kosmača in s Skupnostjo Italijanov G. T. Piran Petek, 23. 4., ob 17.00, Tartinijevo gledališče v Piranu GLEDALIŠKA PREDSTAVA za otroke Gledališče Koper: MAVRIČNA RIBICA, NA POMOČ! Režija: Katja Pegan. Igrajo: Vesna Maher, Danijel Malalan, Snježana Martinovič in Urška Bradaškja. Vstopnina: 1.000 SIT II. SOLINARSKI FESTIVAL OTVORITEV SOLINARSKE SEZONE Od petka, 23. 4. do ponedeljka, 26. 4., Tartinijev trg v Piranu, od 11.00 do 18.00 SOLINARSKO ETNOLOŠKA TRŽNICA Sobota, 24. 4., Tartinijev trg v Piranu - od 10.00 do 13.00, DELAVNICE IZDELOVANJA TAPERINOV - od 11.00 do 11.30, KULTURNI PROGRAM Nedelja, 25. 4. - od 9.30 do 12.00, Tartinijev trg v Piranu OTVORITEV II. SOLINARSKEGA FESTIVALA - od 12.30 do 14.00, Krajinski park Sečoveljske^ soline - Lera DOBRODOŠLICA podjetja Soline, pridelava soli in Turističnega dmštva Sečovlje. OBISKOVALCEM BREZPLAČNO NUDIMO: - sobota in nedelja: vodeni izlet v soline z ladjo (odhodi iz Pirana ob 12.10 in 14.00), vstop v Krajinski park Sečoveljske soline in vodeni ogled (sobota ob 10.00, nedelja ob 14.00), vstop v muzeje in galerije v Piranu. - sobota: koncert v prezbiteriju cerkve Sv. Jurija v Piranu ob 19.30 - nedelja: avtobusni prevoz ob 12.00 s Tartinijevega trga v soline V sodelovanju s Soline, pridelava soli d. o. o. Seča Sobota, 24.4., ob 20.00, Zelena dvorana Avditorija TEMATSKI VEČERI Z VESNO HELENO PRIDIGAR ANUNAK1 - PRAVI NASTANEK ČLOVEŠTVA Gost večera: Davor Božič. Vstopnina: 500 SIT Sobota, 24. 4., ob 20.30, Avditorij Portorož STARA, SPELJI SE (Duplex) - komedija R: Danny De Vito. 1: Ben Stiller, Drew Barrymore Vstopnina: 850 SIT Četrtek, 29. 4., ob 21.00, Kavarna Avditorija KAVARNIŠKI VEČERI MOZETIČ/PURIČ ELEKTRIK BAND Priporočamo rezervacijo. PRI REDITVE OB VSTOPU V EU PETEK, 30.4. - ob 9.00, ploščad pred TPC v Luciji OTROŠKE DELAVNICE v sodelovanju z Epicentrom iz Pirana - ob 11.00, ploščad pred TPC v Luciji SLAVNOSTNA OTVORITEV PLOŠČADI S PREDSTAVITVIJO KIPA EL SOL kubanskega kiparja Juana Narcisa Quintanille Alvaresa. Nastopila bosta violinistka Anja Bukovec in pianist Igor Seme. - ob 12.00, Forma Viva PREDSTAVITEV VZORČNEGA OLJČNEGA GAJA Društvo oljkarjev Štorta in Obalne galerije iz Pirana - ob 15.00, Tartinijev trg v Piranu OTROŠKE DELAVNICE v sodelovanju z Epicentrom iz Pirana. - ob 19.00, Tartinijev trg v Piranu OSREDNJA SLOVESNOST S KONCERTOM in DVIGOM EVROPSKE ZASTAVE SIMFONIČNI ORKESTER AVDITORIJA PORTOROŽ Dirigent: Patrik Greblo. Solisti: Darja Švajger, Anja Bukovec in Jurij Reja. Nastopili bodo tudi gojenci primorskih glasbenih šol in Mladinski pihalni orkester Piran. - ob 20.00, ploščad pred Marino v Luciji POSNETEK SLOVESNOSTI IZ PIRANA in KRESOVANJE OB VSTOPU V EU IN PRAZNIKU DELA Z ZABAVNOGLASBENIM PROGRAMOM Organizator: Turistično društvo Lucija Mednarodnosrečaijemfadih glasbenikov "Piran v glasbilOM” V poletnem času od 13. do 25. julija 2004 bo Združenje podjetnih študentov AES (Association of Entrepreneurial Students), ki deluje pod okriljem priznanih strokovnih mentorjev na Visoki šoli za podjetništvo v Piranu - GEA College ponovno organiziralo že uveljavljeno in priznano Mednarodno srečanje mladih glasbenikov 2004 oziroma »Piran v glasbi 2004«. Pričakujejo vsaj 120 glasbenikov in profesorjev iz cele Evrope in drugih držav. Javnost so leta 2003 pritegnili mednarodno priznani glasbeniki, kot so Primož Novšak (koncertni mojster v Švici), člani pihalnega kvinteta Slowind (lanski nagrajenci Prešernovega sklada) in številni večerni koncerti, ki so bili organizirani med 12 dnevnim glasbenim srečanjem. Zaradi uspešnosti organizatorji nadaljujejo z isto zasedbo, toda z obogatenim programom. Microsoftova NT konferenca 2004 10. -13. maja 2004 v Grand hotelu Bernardin Letošnja, že deveta Microsoftova NT konferenca, ki bo letos potekala med 10. in 13. majem v prenovljenih večjih kongresnih prostorih Grand hotelu Bernardin bo vnovič priložnost za seznanitev z najnovejšimi informacijskimi tehnologijami, srečanja s številnimi strokovnjaki, partnerji in novinarji, izmenjavo izkušenj in mnenj ter tradicionalno prijetno druženje. Letos pričakujemo na njej rekordnih 2000 udeležencev! Microsoftova NT konferenca 2004 vam bo postregla z bogato vsebino: štirje dnevi vrhunske tehnologije, več kot 200 predavanj, številne delavnice, laboratorijske vaje, posamična srečanja s strokovnjaki, konferenčno komunikacijsko omrežje, družabna srečanja in dogodki. Microsoftova NT konferenca 2004 je namenjena razvijalcem, arhitektom, IT-profesionalcem, omrežnim in sistemskim skrbnikom, specialistom za sporočilne sisteme in varnost ter tistim, ki v podjetjih odločajo o tehničnih zadevah, novih tehnologijah ter novih poslovnih usmeritvah in rešitvah v podjetjih in ustanovah. To bo tudi prva velika konferenca, ki bo napolnila novo kongresno dvorano Europa. BK Volilni zbor Krajevnega odbora ZB NOV Lucija V četrtek, 15. aprila se je v prostorih Krajevne skupnosti Lucija sestalo članstvo Krajevnega odbora Zveze borcev NOV Lucija. O sedanjem političnem stanju doma in v svetu je govoril član občinskega odbora ZZB NOV Piran Gustav Guzej. Lucijski brci ne mirujejo temveč budno spremljajo dogajanja v naši državi in se temu primerno tudi javno odzivajo, zlasti takrat, ko posamezniki ali nekatere ekstremne politične opcije v državi poskušajo blatiti dosežke veličastne borbe naših borcev za svobodo. Zgodovina je spomin in je ni mogoče pozabiti. Nekdanji smrtni sovražniki in zavojevalci nas danes varujejo in »nadzirajo«. Vroči začetek poletja Koncert LEHNUKRAVm v Ljubljani Lenny Kravitz bo 17. maja izdal svoj novi, dolgo pričakovani, sedmi studijski album. Nova izdaja je prva zbirka originalnega materiala od izida albuma »Lenny« leta 2001 in že sprejeta kot njegovo najbolj dovršeno delo doslej. »Baptism« predstavlja 13 originalnih skladb, med temi tudi novi single »Where Are We Runnin’?«. V podporo svojega novega albuma »Baptism« je Lenny napovedal svetovno turnejo, ki jo bo začel 31. maja na znanem nizozemskem festivalu Pink Pop. Slab mesec potem, in sicer 22. junija ho tudi Lennv Kravitz nastopil ob 20.00 uri na Centralnem stadionu Bežigrad v Ljubljani. Ljubljanski koncert organizira agencija Bebe. Vstopnice bodo v prodaji od 5. aprila dalje. Njihova cena v predprodaji je 6990 sit. Vse skladbe na albumu, ki je bil posnet v preteklem letu, je Kravitz napisal, sproduciral, aranžiral in odigral sam. Na albumu ga slišimo na kitari, bas kitari in bobnih. Z »Baptism« je Kravitz ustvaril album, ki je ‘soulfull’, vendar odmeven z močnimi kitarskimi akordi in zapeljivimi melodijami. Končni rezultat je pričevalo njegove dosedanje kariere kot izvajalca, avtorja in producenta. Lenny Kravitz je ‘Baptism’ označil, kot glasbeni in duhovni preporod. To je smisel tega albuma.’ Lenny Kravitz je dosegel ogromno priznanj in komercialni uspeh s serijo izvrstnih izdaj. Njegovi albumi in singli so bili prodani v večkrat zlati, platinasti in multi-platinasti nakladi. Prislužil si je tudi mnoge glasbene nagrade, med temi tudi več nagrad Grammyja, MTV-ja in Ameriške glasbene nagrade. Leta 2001, je Kravitz postavil nov rekord Grammyjevih nagrad, ko je četrto leto zaporedoma odnesel domov nagrado za ‘Best Male Rock Vokal Performance’. Nagrajen je bil za skladbo »Dig In«. Prejšnje Grammyje je dobil za »Again«, »American Woman« in »Fly Away«. Leta 2003 je bil pa nominiran za Grammy nagrado s skladbo »Ifl Could Fali In Love« s prejšnjega albuma »Lenny«. Vstopnice so v prodaji na naslednjih prodajnih mestih Kioski 3.2 (»tri, dva«) po vsej Sloveniji Ljubljana: pasaža Maxi Marketa in avtobusna postaja Kranj: Aligator Celje: Ekopool Brežice in Krško: Punkt Ajdovščina: Hill mušic shop Izola: turistična agencija Bele skale Nova Gorica: Zoso BK PROGRAM 26. srečanja literatov drugih narodov in narodnosti SOSED TVOJEGA BREGA Piran od 16. — 18.aprila 2004 Petek, 16. april 2004 Hotel Barbara, Fiesa 16.00-16.30 Zbor udeležencev srečanja Delavnice - nadaljevanje Hotel Barbara, Fiesa, Tartinijev trg Piran 15.00 - 17.00 Prihod ostalih udeležencev, kulturni program domačinov, ogled Pirana Galerija Gasspar 19.00 »Zemlji in vetru predan stih tvoj zveni.« Literarno-plesno-glasbeni večer: nastopajo izbrani avtorji, učenci Glasbene šole Piran in Plesna skupina Metulj Piran Hotel Barbara, Fiesa 21.00 Družabni večer Tartinijeva hiša, Piran 17.00-19.00 Literarna delavnica - vodi pesnica in prevajalka Jadranka Matič Zupančič Prevajalska delavnica za shb jezike -vodi dr. Durda Strsoglavec Prevajalska delavnica za italijanski jezik - vodi dr. Martina Ožbot Nedelja, 18. april Tartinijeva hiša, Piran - Okrogla miza 10.00 Predstavitev novih knjig udeležencev srečanja 10.30-12.30 »Na obe nogi lovim ravnotežje.« Kavarna Tartini, Piran 20.30 Pogovor z Vanjem Peganom, literarni maraton udeležencev srečanja in gostov Pogovor s pesnikom, pisateljem in prevajalcem Marko Kravosom Sobota, 17. april 2004 Tartinijeva hiša, Piran 9.30-12.00 Organizator : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Soorganizatorji : Občina Piran, Skupnost italijanov Giuseppe Tartini Piran, Galerija Gasspar Piran Koper Pet let delovanja Prehospitalne enote V začetku marca letos je Prehospitalna enota nujne medicinske pomoči Obala zaokrožila svojo peto obletnico delovanja v sklopu organizacije Zdravstvenega doma Koper. Benjamin Štagar, dr. med., strokovni vodja zavoda in Metod Mezek, v.d. direktorja J.Z. ZD Koper sta na novinarski konferenci v prostorih ZD Koper, v četrtek 15. aprila, med drugim tudi poudarila, da zbrani podatki o delu te enote prepričljivo govorijo o uspešnem zagotavljanju bistveno višje ravni nujne medicinske pomoči na tukajšnjem območju. Veliko so jim pri uresničitvi projekta pomagala tudi koprska podjetja, Banka, Istrabenz, Luka, Intereropa... z donatorskimi akcijami pri nakupu urgentnih vozil. Kot j e znano naj bi zemljišče za sedež Prehospitalne enote zagotovila Občina Izola. Z novim reševalnim vozilom višji standard pomoči Zdravstveni dom Izola je s pomočjo donatorjev Adriatica, Banke Koper, Intereurope, Istrabenza in Luke Koper bogatejši za novo sodobno urgentno vozilo (Mercedez-Benz Sprinter 216 dci), ki omogoča hiter prevoz in tudi kakovostno oskrbo bolnika. Vsak od donatorjev je daroval petino potrebnega zneska, torej po 2,3 milijona tolarjev. Vozilo so svečano predali Zdravstvenem domu Izola in njegovi Reševalni službi 24. marca 2004. Vozni park Reševalne službe šteje sedaj 8 avtomobilov. Dušan Novak, predsednik uprave družbe Adriatic Koper je v imenu donatorjev simbolično predal ključe novega vozila Alešu Tullianiju, vodji reševalne službe. Z novim vozilom, ki povsem ustreza vsem zahtevam in standardom Pravilnika o nujni medicinski pomoči, se je razširil vozni park reševalne službe na optimalno število vozil, kar je osnova za učinkovito in uspešno delo pri ohranjanju in v mnogih primerih reševanju človeških življenj. Zdravstvena intervencija na obalnem področju je trenutno organizirana v okviru dveh organizacij, in sicer Prehospitalne enote nujne medicinske pomoči, kije ena izmed delovnih enot ZD Koper in Reševalne postaje Izola. Slednja se je pred nedavnim preimenovala v Reševalno službo Slovenske Istre. »S tem preimenovanjem smo želeli pokazati, da naša Reševalna služba deluje oziroma pokriva z devetimi vozniki in dvanajstimi zdravstvenimi tehniki občine Izola, Piran, Koper s skupaj Splošno bolnišnico Izola in Ortopedsko bolnišnico Valdoltra opravlja tudi prevoze za potrebe premestitev, preiskav ter prevoze pacientov na dom po vsej Sloveniji. Reševalna služba opravi letno do 8000 intervencij različnih stopenj nujnosti in 800.000 km. V letu 2003 je opravila 1559 nujnih reševalnih prevozov in 6221 neurgentnih prevozov. Povprečni dostopni čas intervencijskih ekip v primeru intervencij, ko gre za življenjsko ogroženost, je 10 minut. V slogi je moč V imenu donatorjev je spregovoril Dušan Novak, predsednik uprave družbe Adriatic Koper: »To je dogodek, ki v sebi nosi globoko sporočilo in verjetno ne samo eno. V judi do Kozine, Hrpelj in Ilirske Bistrice, ko je to potrebno. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na to, da se v 'em območju zadržuje tudi veliko dmgih ljudi, ki niso prebivalci teh regij. . mislim predvsem na ljudi, ki Pohajajo in odhajajo (turisti, študentje, se na tem območju šolajo...). V a"-ciji, ki je potekala leto in pol smo zbrali 26 milijonov tolarjev, za vse avtomobile skupaj pa bomo dali 43,5 milijonov tolarjev. Trenutne potrebe so zdaleč presegle že načrtovane. S 1. majem 2004, ko vstopamo v EU pa bo P°treb še več, da ne omenjam kakšnih večjih nesreč, kot se dogajajo v proštom ali ob velikih prireditvah. Takrat 1 se "podhranjenost" te službe Pokazala v pravem pomenu besede«, Je dejal direktor ZD Izola, Evgenij Komljanec. Reševalna služba za slogi je moč. Moč pa se najde skupaj. Družbe in organizacije ter ljudje, ki imajo na eni strani potrebe in želje, na dmgi strani pa voljo in možnosti. Taka donatorska sredstva lahko razumemo ne kot dajanje, temveč kot vračanje okolju v katerem delamo in ustvarjamo. Tako druženje, razumevanje in iskanje skupnih rešitev je pogoj za naš nadaljnji skupen razvoj v bodoče«. Potrebna izgradnja novega objekta Reševalne službe Za nakup reševalnega vozila so prispevale tudi vse tri obalne občine, v njihovem imenu pa je govorila izolska županja Breda Pečan: »To je že drugo vozilo, ki ga ZD Izola dobiva za izvajanje Reševalne službe za celotno slovensko Istro. Zato je prav, da se pri takih akcijah povezujemo. Direktor ZD Izola seje zavzeto in poglobljeno lotil problematike prenavljanja voznega parka«. Breda Pečan je omenila še en problem, ki se gaje treba lotiti. Namreč delavci Reševalne službe in tudi njihova vozila domujejo v popolnoma neprimernih prostorskih razmerah in to je eden od razlogov zakaj je potrebno iti v izgradnjo novega objekta. Centralna urgentna služba bo v Izoli? »Nujno je, da se ta služba še okrepi«, še dodaja direktor ZD Izola. Zato v bodočnosti pričakujejo, da se bo Reševalna služba Slovenske Istre začela združevati s Prehospitalno enoto in Bolnišnico Izola in da se bo tako ustanovila Centralna urgentna služba. O tem, kje naj bi bila optimalna lokacija pa ni tako preprosto. Dogovor bo potekal med državo, župani treh obalnih občin in tremi zdravstvenimi domovi. Ta dilema, ki se vleče že kar nekaj časa, naj bi bila rešena že letos. Pobudo o tem, da bi bila Centralna urgentna služba v Izoli so dali v občini Izola že pred dvema letoma, je dejala Breda Pečan. Sprejeli so že veljaven odlok o prostorskih ureditvah pogojih za območje nekdanjega INP, sedaj komunala INP. V tem območju je rezerviran tudi prostor za Reševalno postajo. V proračunu so za ta namen rezervirali okrog 33 milijonov tolarjev. Če bi bila ta lokacija v Izoli bi bilo vse končano nekje v dveh letih. »Ne vztrajamo na tem, da bi morala biti Centralna urgentna služba locirana v Izoli in v organizacijski sestavi ZD Izola. Pomembno je le to, da bo učinkovita, hitra in predvsem neoporečna pri samem postopanju, da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov kdaj pozneje. Reševalna služba je namenjena predvsem nam, ki si samo želimo, daje ne bi nikoli potrebovali, zgodi pa se lahko vsakomur. Ob vsakem trenutku. Zato je potrebno razmišljati širše in v interesu vseh prebivalcev tega območja. Kje pa bo dejansko ta lokacija naj odloči stroka.« Če bi se odločili za lokacijo v Kopru? »Koper nima problemov z lokacijo. Nimamo še končne odločitve, kje bi to bilo. Ena od možnosti je pri novem gasilskem domu. Vsekakor pa nekje blizu obalne hitre ceste, ki je glavna arterija za prevoz do bolnišnice«, je dejal Boris Popovič, župan MO Koper. Piran težje dostopen »Piran je občina, ki je težko dostopna zato bomo podprli predlog, ki ga bomo uskladili v eni izmed koordinacij v letošnjem letu«, pa je dejala Vojka Štular, županja Občine Piran. Novinarka Neva Zajc, kije povezovala svečano predajo urgentnega vozila, je zaključila z mislijo: »Načrtov še ni konec. Namreč ne samo izolski ZD, temveč družba v celoti bo še zmeraj potrebovala takšne spodbude in takšno pomoč. Samo, da bi bili zdravi in uživajte pomlad«. Anja Hočevar S srcem vidimo bolje kot z očmi V domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Izoli so nedavno potekale delavnice za krepitev duševnega zdravja slepe in slabovidne mladine. Delavnic so se udeležili mladostniki iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Tam smo spoznali prijetno 18 letno slepo dekle Anjo Hočevar iz Trbovelj. Anja Hočevar z glino Slepe v Sloveniji delijo v tri skupine BI so tisti, ki ne vidijo ničesar. Vidna ostrina 0 (amaurosis) - ni dojemanja svetlobe. B2 so tisti, ki malo vidijo. Vidna ostrina manj od 0,02 (štetje prstov na 1,5 m), zaznavanje svetlobe ali zmožnost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida. B3 so tisti za katere bi lahko rekli, da lahko skoraj dobro vidijo - ostrina vida je manj od 0,05 (šteje prstov na 3 m) do 0,02 (šteje prstov na 1,5 m) ali zoženosti vidnega polja okrog fiksacijske točke nad 5-10 stopinj ne glede na ostrino vida. Anja Hočevarje uvrščena v kategorijo BI. Kdaj si izgubila vid? »Že od rojstva so starši opazili, da iščem samo svetlobo, da se spotikam, da sem shodila šele pri dveh letih. Nato se jim je vse skupaj zdelo malo čudno in so me pričeli voziti po bolnišnicah (Zagreb, Nemčija...). Takrat sem bila slabovidna. Imela sem še 15 % ostanka vida nato se mi je ta vid iz leto v leto slabšal. Starši me niso želeli dati v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano, ker bi bila odtujena od njih. Nato sem odšla v prvi razred vidno šolo in ker sem se preveč mučila smo vsi skupaj spoznali, da bo vseeno lažje v zavodu. Hodila sem tudi k bioenergetičarki z Ukrajine, ki mi je vid ponovno popravila na 20%, nato pa se mi je vid ponovno poslabšal iz 20% na 0,1 %, ker mi je mrežnica odstopila«. Braillova pisava je slepim v veliko pomoč. Kako poteka preizkus znanja? Zelo neprijetna je lahko odvisnost slepega od tistega, ki mu bere, če gre za osebna pisma, uradne spise ali finančne dokumente. Braillovo pisavo sta iznašla oziroma razvila Francoza C.Barbier in Braille Louis. Braillova pisava je prav gotovo eden od najbolj genialnih izumov človeštva; s kombinacijo šestih izbočenih pik v celici se da z dogovorjenimi predznaki enakovredno zapisati vse, kar človek zapisuje : od črk, števil in ločil do notnega sistema, kemijskih in fizikalnih znakov, znakov iz logike itd. »Pisavo se neprestano učiš, ker pridobivamo vedno nove znake. To pisavo sem se naučila v Zavodu za slepe in se je ni tako težko naučiti kot si morda mislimo. Preizkus znanja poteka v šoli tudi tako, da me profesorica sprašuje ustno. Na primer angleščino in slovenščino dobim na disketi, matematiko mi prinese na avdio kaseti in napišem v Braillovi pisavi. Nato profesorici preberem in me oceni«. Preslabo zaščiteni interesi invalidov in težave z zaposlovanjem? Zakonodaja, ki ureja zaposlovanje v Republiki Sloveniji, premalo ščiti interese invalidov pri zaposlovanju. Še posebej je nedorečena pri prvi zaposlitvi invalidov. Delodajalci se praviloma neradi odločajo za zaposlitev invalida, še posebej slepe in slabovidne osebe, čeprav so pri tem deležni nekaterih ugodnosti s strani Zavoda za zaposlovanje. Slednje pa je tudi vse, kar jim Zavod ponuja. Anja sedaj obiskuje redno šolo, drugi letnik srednje trgovske šole v Zagorju. Šolanje namerava nadaljevati za ekonomskega tehnika. Po poklicni maturi bo verjetno šla na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju in izbrala kadrovsko smer, ker bi najlažje opravljala neko delo v pisarni, v kateri bi imela vse prilagojeno. Kako je v zasebnem življenju, kako se zabavate? »Zelo različno. Nekateri obiskujejo diskoteke, drugi se družimo in zahajamo na primer k tabornikom. Tudi plavanje me veseli. Leta 2001 sem bila tudi evropska prvakinja v Budimpešti. Sicer pa se vsako leto udeležujem državnega prvenstva slepih in slabovidnih v plavanju, toda ker nimam konkurence, mi ni ravno izziv. Sicer pa sta šport in rekreacija pomembna dejavnika, ki vplivata na izboljšano mobilnost in orientacijo«. Šport in rekreacija sta bila med slepimi in slabovidnimi v Sloveniji že od nekdaj zelo razvita. Slepi so se začeli organizirano ukvarjati s športno rekreativnimi dejavnostmi že kmalu po drugi svetovni vojni. Prve oblike so bile taborjenje ob morju in v planinah, smučanje in izleti v planine. Med prvimi smučarji v petdesetih letih je zdaj upokojeni profesor Pavle Janežič. S časom pa so se začele razvijati tudi druge športne panoge: atletika, tek, skok v daljino in višino... Kako navezujete partnerstvo? »Sonja Pušnik je lep primer, sedaj že poročena z otrokom. Ljubezen pri slepih in slabovidnih ni nikakor nič nenavadnega. Lahko smo ravno tako zaljubljeni. Kaj pomeni lep si ne znam predstavljati. Če se želim v nekoga zaljubiti, ga moram spoznati prek pogovora. To pa je prednost, ki jo imamo mi pred videčimi. Se sesti z njim in debatirati. Zaljubimo se v njegove notranje lastnosti. Vsekakor pa je slepota na tem področju marsikomu tudi ovira«. Se ti zdi, da je v Sloveniji poskrbljeno za slabovidne? »Lahko bi bilo bolje. Ko se dijak vključi v redno srednjo šolo mi rečemo temu integracija. Na področju tako imenovane integracije bi bilo treba še veliko narediti. Več dodatne strokovne pomoči, ki jo potrebujemo, več obšolskih dejavnosti ker se ne moremo prosto gibati. Šole bi se nam morale bolj prilagoditi. Mogoče bi bil potreben razred z manj dijaki. Mislim, da bi bilo 15 do 18 dijakov idealno število. Še boljši predlog pa bi bil morda ta, da bi bili centri za slepo in slabovidno mladino (kot srednja šola v Škofi loki) v vsakem večjem kraju. Ker bi s tem tisti, ki se morajo v šolo prevažati, imeli manj stroškov pri prevozu. Kar se pa tiče varnosti v prometu bi lahko bilo več semaforjev z zvočnimi signali. Upam, da se bo sedaj, ko bomo stopili v EU, tudi za nas kaj izboljšalo. Nekje sem zasledila, da naj bi slep dijak, ki se bo vpisoval na faks, dobil svojega spremljevalca. Upam, da bo država kaj pripomogla h temu«. stran 12 April 2004 ■ primorski u'r*p ŠPORT 1. Rally Koper 28. - 29. 5. 2004 Ena največjih napovedanih športnih prireditev naj bi v Koper privabila 120 posadk in morda celo 100.000 gledalcev. Otvoritvena slovesnost bo na Titovem trgu. Bo v Kopru nekoč tudi svetovno prvenstvo? Župan Popovič in Primož Lemež na novinarski konferenci FOTO: Primorski utrip. Tako kot sta na novinarski konferenci 2. aprila v Pretorski palači napovedala Boris Popovič, župan Mestne občine Koper in predsednik častnega Organizacijskega odbora - nekoč tudi hitrostni voznik in Primož Lemež, predsednik Organizacijskega odbora, bodo spet zabrneli motorji dirkalnih avtomobilov, množice gledalcev bodo uživale. Organizator prireditve je MPL racing iz Ljubljane, pokroviteljstvo pa je prevzela Mestna občina Koper. Stroški Rallyja bodo znašali okoli 20 milijonov SIT. Otvoritvena slovesnost in start bosta na Titovem trgu v petek, 28. maja ob 16.01 uri. Cilj bo prav tako na tem trgu 29. maja ob 19.00 uri. Število hitrostnih preizkušenj bo 14 (v petek 4 in soboto 10), dolžina relija pa znaša skupaj 335,50 km. Dolžina hitrostnih preizkušenj 117,40 km. Zaključna novinarska konferenca bo v športni dvorani Bonifika v soboto, 29. maja 2004 ob 19.15. Ves čas dirke bo pred športno dvorano Bonifika razstava avtomobilov. Podelitev pokalov in priznanj bo v soboto, 29. maja ob 21.30 uri v Žustemi. V nedeljo, 30. maja bo še ena prireditev - Street race , dirka na E milje. Organizatorji so optimisti in pričakujejo dober odziv. Ker se vozniki kajpak ne bodo z vso silo zapodili s Titovega trga, bo zaresni start pri vhodu na stadion, nato sledi hitrostna vožnje malce po mestu malce zunaj mesta. Če si bo ta hrupni športni spektakel zares prišlo ogledat skupaj 100 ali več tisoč ljudi bo to tudi velika priložnost za gostinstvo in turizem in nihče ne bo mogel reči, da se v Kopru nič ne dogaja. Ogled relija bo brezplačen. Tekmovalci oziroma ekipa plačajo startnino. Župna Popovič upa, da bi lahko že naslednje leto v Kopru organizirali evropsko prvenstvo, lahko pa se nekoč tudi zgodi svetovno prvenstvo. Cilj je, da bi prireditev razširili na celotno regijo, tudi v Trst in Pulj, je povedal. Prijavljenih je že kar nekaj vrhunskih dirkačev, med njimi tudi dva slovenska, Darko Peljhan in Aljoša Mrak. NŠK6I© »Več kot čistilnica« kemična čistilnica šiviljska popravila vse za šivanje prodaja nogavic itosni trakovi bordtrre »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 10 let Zveze za športni ribolov Zveza za športni ribolov na morju Slovenije s sedežem v Portorožu, Obala 55, beleži letos 10. obletnico svojega delovanja. Svečana skupščina Zveze bo 17. aprila 2004 ob 10. uri v prostorih Splošne plovbe Portorož. O razvojni poti Zveze, njenih dosežkih in dosežkih društev bo govoril dolgoletni predsednik zveze Bojan Loboda. Ob jubileju bodo podelili tudi priznanja. Portorož v znamenju tenisa Slovenija je teniški dvoboj s Poljsko žal izgubila. Misli so sedaj usmerjene v velki dvoboj z ZDA, ki bo za Slovenijo teniški dogodek stoletja. Izola Rekordni Pomladanski pokal - Spring Cup V nedeljo, 11.aprila 2004 seje v Izoli končala jadralna regata za 17. pomladanski pokal, katere seje udeležilo prek 300 jadralcev iz 19 držav. Spring Cup regata, ki jo je organiziral jadralni klub Buija, je poleg olimpijskih razredov laser, 470 ženske in moški, evropa ženske ter neolimpijskih razredov laser radial in evropa moški, po novem gostil tudi razreda 420 in formula windsurfing, medtem ko sta bila predvidena razreda finn in mistral odpovedana zaradi premajhnega števila prijavljenih. V času velikonočnih praznikih je bilo tako v Izoli zelo pestro. Hoteli so bili 80% zasedeni. Kar j e v veliki meri prispevala prav ta regata. V soboto, pred zaključno nedeljsko regato pa so se udeleženci lahko tudi pozabavali v šotoru, poleg jadralnega kluba Burja in nekateri celo zaplesali s skupino Roxy band. KADETI IZOLE SPET V FINALU Kadeti Rokometnega društva Istrabenz plini IZOLA so v letošnji sezoni ponovno dosegli lep uspeh. Čeprav je večji del te talentirane ekipe letnik 1988, so se letos v kat. Kadeti-1987 uvrstili v finale. Slednje bo že peto v zadnjih 6 letih, kar je zavidanja vreden uspeh. Finale bo 24. in 25. aprila v Ribnici, ob naših pa sodelujejo še RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje in RD Inles-Riko Ribnica. Finale so si priborili: Uroš Čuk, Milan Tontič, Jasmin Dedič, Amel Redžič, Rok Jurman, Rok Gomezelj, Matej Kleva, Marko Cvetkovič, Tilen Slama, Miran Kaligarič, Matej Srabotič, Uroš Srabotič, Matic Čebulj, David Ivančič, Primož Blatnik, Igor Čuk R.G. Predčasne volitve v Svet KS Portorož bodo 16. maja 2004 Začasni upravitelj Ivan Dekleva Občinski svet Piran je na 12. redni seji 25. marca 2004 razpravljal o problematiki delovanja Sveta KS Portorož. Poročilo je podal član sveta KS in občinski svetnik ZLSD Janez De Reggi. Potem ko je Občinski svet ugotovil, daje stanje v tej KS popolnoma razbito in da zdravo komuniciranje ni več mogoče, je razpustil svet Krajevne skupnosti Portorož, imenoval začasnega (prisilnega) upravitelja Ivana Deklevo (LDS), Županja pa je v skladu z zakonom o lokalnih volitvah razpisala predčasne volitve v Svet KS, ki bodo 16. maja 2004. Vsa opravila v zvezi s kandidaturami in prijava na UE Piran morajo biti dokončana do 21. aprila 2004. Svet KS Portorož šteje 9 članov. Potem ko je svet KS, kot vse kaže iz političnih razlogov in trenj med pripadniki različnih strank v Svetu KS, razrešil predsednico Sveta Dragico Mekiš, se je kriza v KS Portorož še bolj poglobila. Iz poročila izhaja, da niso bili več v stanju izvoliti predsednika Sveta KS, tajnica Livija Sikur je odšla na bolniško in edina zdrava poteza, ki jo je predlagala Županja, je bila razpustitev dosedanjega »razglašenega orkestra«, ki pa je uspešno risal sliko o prizadevanjih KS Portorož za boljše življenje portoroških krajanov in to na način, ki jih je pripeljal do opisanega stanja. So torej bili v tem svetu pravi ljudje in kaj so lahko storili tisti, ki so hoteli stvari popraviti in ne na zadnje kaj lahko ob tem ugotovi nadzorni organ Občine? O tem bodo razmišljali krajani na volitvah. Upravitelj Ivan Dekleva ima sedaj največ dela z urejanjem razmer, s pogodbami o oddajanju v najem kar 13 prostih poslovnih prostorov in prostorskimi akti. Funkcijo bo predal novoizvoljenemu predsedniku Sveta KS. Lutke so praznovale Mimica Emeršič, najbolj zaslužna za uspešno delovanje Kulturnega društva Lutka, je na proslavi ob 30. obletnici društva v Avditoriju, v petek 9. aprila 2004, prejela plaketo Občine Piran, ki ji jo je izročil podžupan Občine Piran Sašo Sraml ter tudi Linhartovo listino, društvo Lutka pa je prejelo jubilejno priznanje. Naj večje plačilo za lutkarje so so igrali večkrat, rekord pa sta dosegli igrici Volk in sedem kozličkov ter Lobija. Skupno je bilo uprizorjenih 600 predstav, od tega kar nekaj pri zamejskih Slovencih. Z ročnimi lutkami, lutkami na palici, javkami, ploskimi in papirnatimi lutkami ter marionetami so zabavali otroke v novoletnem času, tednu otroka... Udeleževali so se tudi območnih in medobmočnih srečanji otroške oči, ki žarijo od sreče kot zvezdice, je v knjižici 30 let moje lutkarije zapisala Mimica Emeršič. Tako je bilo mentorstva v lutkarskih krožkih na OŠ Lucija in lutkovni skupini ZKD Karol Pahor Piran, so uprizorili 55 lutkovnih iger. Vsako od njih vsa leta, od začetka delovanja 1974. V tridesetih letih lutkovnih skupin, Linhartovega srečanja, lutkovnih taborov. Za vse igrice so sami izdelali 208 lutk iz različnih materialov ter številne scene za nastope. Leta 1979 je Fanči Kuhar povabila lutkarje k sodelovanju v KUD Karol Pahor Piran. Naštejmo le nekaj lutkovnih igric: Volk in kozlički, Zajčkova hišica, Na zelenem listu, Sneženi mož si išče ženo, Račka, ptice in grm, Debela repa. Padamo, Padamo zvezdice bele, Petelin gospodar sveta, Racman ter Zeleni fantek, ki so ga igrali tudi na proslavi ob 30. obletnici v Avditoriju. Po proslavi so prerezali jubilejno tortico. Piran Dnevni center Školjka dobil vozilo Županja Občine Piran Vojka Štular je v četrtek, 15. aprila 2004 ob 11. uri dopoldne predala Dnevnemu centru za pomoč na domu Školjka Piran, , ankarjevo nabrežje 9a vozilo za izvajanje službe za pomoč na domu. Maloprodajna cena 7 n R Š H 2 550.000,00 SIT. Pri nakupu so pomagali Zavarovalna družba Adriatic d.d. Koper, , Je prispevala 1-590.000,00 SIT, rorsche Interavto d.o.o., podružnica Porsche Koper 460.000,00 SIT, ki bo tudi dve leti Brezplačno servisiral vozilo, ter Občina 'ran 500.000,00 SIT. S tem je občina omogočila lažje delo delavcem tega eentra. vzrokov ne zmorejo več v celoti poskrbeti sami zase in pri določenih opra Potrebujejo pomoč druge osebe. Pomoč na domu jim omogoča bolj varno in Va 'letno življenje v domačem okolju in Pogosto odloži odhod v dom upokoj encev. om°č obsega različne vrste storitev v gospodinjstvu, pri vzdrževanju osebne jdL. 1 »n'o*?? 'n Bhrnnjanju socialnih stikov. V ,Q pomoč na domu potrebovalo starejših oseb in invalidov, nekateri majo pomoč tudi več let. Največ pomoči uporabniki potrebujejo pri osebni higieni I— unevna nega, kopanje..). Trenutno je 36 Zadovoljne uporabnice Dnev uporabnikov pomoči na domu. Dejavnost centra Školjka v Piranu Pokriva celotno ohmnnp Uspešno izvedena sanacija Hotelov Piran Direktorica Hotelov Piran d.d. Ana Žerjal je predstavila turistično naselje v dolini aktivnega oddiha - Salinero Strunjan. sobami, garažo z 200 parkirnimi mesti, širši in lažji vhod v naselje, kije sedaj nekoliko nevaren in še marsikaj za dobro počutje gostov. V Piranu naj bi nekoč prenovili tudi staro upravno stavbo. Prenova nastanitvenih Na osnovi uspešno izvedene zmogljivosti v Salinerije postala nuja, dokapitalizacije družbe Hoteli Piran d. brez katere sanacija družbe ne bi bila d., ki je ob nastopu mandata sedanjega mogoča. Nadzorni svet se je zato nadzornega sveta (predsednica Metka strinjal z oceno vodstva, da je Kandrič) bila v težkem gospodarskem in finančnem položaju so, kot je na novinarski konferenci povedala Ana Žerjal, v celoti obnovili spalni del turističnega naselja Salinera v Strunjanu, 48 sob v hotelu Salinera s tremi zvezdicami in 76 apartmajev Salinera, prav tako s tremi zvezdicami. Zgradili bodo tudi novo restavracijo, sprejemno recepcijo, novo vilo Oljka v istih potreben nov razvojni ciklus, da novih gabaritih, nov prizidek hotela s 50 kreditov zaradi še vedno skupne 704- milijonske zadolženosti družbe ni mogoče dobiti in da je treba zato pridobiti dodatna sredstva od obstoječih lastnikov z dokapitalizacijo družbe okoli 400 milijonov SIT, kar seje tudi zgodilo. Kot je znano ima največ delnic v Hotelih Piran NFD. Bistveno pri tem je, da NS podpira vodstvo, da je tekoče poslovanje Hotelov Piran vendarle že pozitivno. Salinera dobi tudi nov slogan -Dolina aktivnega oddiha. Fotografije: Primorski utrip. V Sečovljah o schengenski meji in EU Krajevna skupnost Sečovlje je 19. marca v jedilnici OŠ Sečovlje pripravila predavanje o vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Žal maloštevilni prisotni so dobili tudi informacije mejnih policistov o sedanjem in bodočem varovanju državne meje. Nekatere splošne informacije o EU iz »Evropopotnice« sta predstavila Blaž Masle, absolvent politologije in informator na Evrofonu in Boštjan Udovič in Parecaga. Mejni policisti so prikazali varovalno opremo, vajo prijetja prebežnika in ukrepe. Schengenska meja, čeprav še to ni, je že nadzorovana, saj naši policisti nadzorujejo gibanje v celotni dolini in ob mejni črti s Hrvaško, z veliko infra napravo pa dobro vidijo tudi ponoči. Življenje ob zunanji schengenski meji, ki bo zaživela v pravem pomenu besede šele čez kakšno leto, bodo najbolj občutili krajani Sečovelj in tamkajšnjih zaselkov in kajpak tudi ljudje na Hrvaškem, zunaj te modre in zelene meje, ki še vedno ni dorečena! Nobenega sprenevedanja ni. Slovenija, hočeš nočeš sprejema nase veliko odgovornost varovanja meje pred »vdorom z Balkana«, Italija pa si bo lahko oddahnila, kajti zunanja evropska meje se pomikajo proti jugovzhodu in odlično bi bilo, če bi v EU kmalu vstopila tudi naša soseda Hrvaška. Varovanje morske meje, kije ni, bo še posebej problematično in Bruselj bo kaj kmalu zahteval red in ureditev stanja v Piranskem zalivu, saj Slovenija in Hrvaška očitno tega nista zmožni. Leta 1990 podpisani Schengenski sporazum določa, da vsi državljani EU prosto potujejo iz ene države članice v drugo. Na mejah med temi državami ni več mejnih kontrol, prav tako pa za prehod mej niso potrebni nikakršni dokumenti - in prav zato so države EU okrepile nadzor nad zunanjimi mejami, kajti »ko prideš notri se lahko prosto sprehajaš po EU«. Cariniki sedaj že postajajo policisti, policiste pa bomo do dneva X - Schengena, še videvali na Škofijah in drugih mejnih prehodih med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. (fteBsoDoeca® Moja gledanja na razvoj pokrajin Kot glavna sila razvoja je človek, a potrebna so sredstva in dobra volja za razvoj. Po načinu sedanje delitve sredstev bomo še veliko let govorili, da moramo razviti nerazvite pokrajine. Država je ustvarila (zaradipolitike strank) 193 občin in večina teh se bori za preživetje in niti pomisliti ne morejo na razvoj. S spremembo Ustave bomo dosegli, da ima pravico kreiranja pokrajin in njihovega financiranja država. Bojim se, da se bo s pokrajinami dogajalo isto, kot s sedanjimi občinami. Edini pozitivni premik vidim v tem, da moramo naše zakone prilagoditi zakonodaji EU. Model, ki nekje zagotavlja večjo demokracijo in decentralizacijo ter boljši razvoj manj razvitih je Ustavni zakon EU, kateri s pristopom novih članic , sedaj doživlja novo uskladitev. Za dosego take demokratizacije moramo sedanjo hierarhijo oblasti in delitev financ obrniti na glavo. Bolj konkretno so se razgovori o pokrajinah začeli leta 1996, a na žalost sile centralizacije niso našle skupnega jezika, z naprednimi decentralizacijskimi silami. Oblast gre človeku najhitreje v kri in deluje na človeka kot mamilo in postane odvisnik ter je noče izgubiti, kar je razvidno pri usklajevanju naše zakonodaje kjer se pojavljata zmeraj dva bregova, katera z zapravljanjem časa po nepotrebnem iščeta svoj prestiž.Osnovni krivec je tu vlada, ki kreira take nejasne zakone. Po viru Statistični letopis (SURS, 2002), Bilten javnih financ (MF.2002 ) bi Slovenja morala imeti največ 8 Pokrajin z možnostjo nadaljnjih združitev. EU tvorijo države unije katere volijo po ustavnem zakonu svoje predstavnike v organe unije, to je parlament svet in komisijo unije, ter v ostale institucije unije. Financiranje unije poteka po istem sistemu. Viri dohodkov EU so carine, dajatve, % DDV in % BNP, kije določen glede stopnje razvoja države. In sedaj vzemimo Slovenijo kot E U: To se pravi, da pokrajine predstavljajo države. Tako bi pokrajine volile naše republiške organe in se dogovorile tudi o financiranju republiških organov, po ključu razvitosti posameznih pokrajin. Tukaj se že pojavljajo interesi naših pokrajin. Ali bomo sposobni ožje osebne interese in interese pokrajin uskladiti in se odreči dela naših dohodkov v prid razvoja celotne Slovenije? Za dosego teh demokratičnih ciljev pa je potrebna dobra volja vseh igralcev v tej igri. In v osnovni menjati našo mentaliteto! Ali smo zreli za ta korak, ali smo sploh zreli za vstop v EU s sedanjo mentaliteto? Pavel Godnič, Lucija ■ W* primorski utp Lepe perspektive izolskega turizma V desetih letih naj bi investirali 100 milijonov evrov Na tradicionalni novinarski konferenci na katamaranu Prince of Venice, ob carinskem pomolu v Izoli, so najvidnejši predstavniki turističnega gospodarstveniki Izole spregovorili o lanskih poslovnih rezultatih in načrtih za leto 2004. Županja Breda Pečan je prijetno presenetila z izjavo, da bodo razni investitorji v izolski turizem v naslednjih desetih letih vložili 100 milijonov evrov. »Izola na vseh področjih, kjer more, zagotavlja osnovne pogoje za zanesljivost pri vlaganjih, kar bo zagotovo tudi pritegnilo bodoče investitorje. Pravkar je v Izoli končala snemanje francoska TV (ekipo je pripeljala Jožica Cerej iz Ljubljane, ki ima počitniško stanovanje v Livadah), ki bo to perspektivno mesto pokazala evropskim gledalcem ob vstopu Slovenije v EU«, je povedala županja. Konferenco oziroma srečanje je povezoval Danilo Markočič. Rezultate lanskega poslovanja so predstavili Rajko Rešek, direktor družbe Simonov zaliv d.d., Branko Seljak, direktor družbe Belvedere d.o.o. in direktor Hotela Delfin ZDUS Branko Simonovič. Alojz Pečan, direktor Turističnega gospodarskega združenja je izrazil zadovoljstvo ob uresničitvi njegove napovedi o 400 tisoč turističnih prenočitvah v letu 2003 Izoli. Sodeč po plačani turistični taksi so jih dosegli celo 416 tisoč. Predstavil je tudi elektronski prospekt izolske turistične ponudbe na zgoščenki za DVD. Drago Mislej - Mef, odgovorni urednik časopisa Mandrač je predstavil prireditve v Izoli 2004. Branko Seljak. Dosegli so 87.592 prenočitev ali 10 % več kot leto poprej. Prenočitve tujcev so dosegle že 85% vseh prenočitev. Največje bilo Nemcev, sledijo Italijani. Izkoriščenost njihovih nastanitvenih zmogljivosti se je lani povečala za 4% in znaša na Belvederju že 47,8%. Prihodki v letu 2003 so znašali 655,06 milijona SIT in so bili večji za 11 %. Ustvarjen dobiček: 27,7 milijona SIT (+ 13%). Odprli so prenovljen del hotela Marina Priče of Venice prepeljal že 300 tisoč potnikov Gostitelj konference Marko Tancer se je na srečanju zahvalil izolski županji, da je konferenco organizirala na katamaranu Prince of Venice. Povedal je, da so v ladjo vložili 120 tisoč evrov in sicer zaradi novih evropskih predpisov, ker mora imeti črno skrinjico. Prince of Venice je od leta 1993, odkar je začel ploviti po našem Jadranu, iz naših in istrskih pristanišč (do Benetk in nazaj) prepeljal že 300 tisoč potnikov (90% tujcev in 10% domačih), od tega 100 tisoč in slovenskih pristanišč in nazaj. V Izoli 1910 turističnih ležišč V izolski občini je po podatkih Statističnega urada RS turistom na voljo 1910 turističnih ležišč, kar je še vedno 3 krat manj kot v piranski, vendar je Izola po turističnem prometu na Slovenski obali že močno na drugem mestu. Upoštevajoč uradne statistične podatke so v letu 2003 v tej občini dosegli 379.005 prenočitev domačih in tujih gostov. Ni znano odkod take razlike v evidencah. V strukturi prenočitvene bilance v Sloveniji v letu 2003 znaša izolski delež v Sloveniji 5,05% (piranski 17,7, koprski 3,10). Novosti v Simonovem zalivu Kot je na novinarski konferenci povedal Rajko Rešek so v Hotelsko turističnem podjetju Simonov zaliv v Izoli v letu 2003 zabeležili 76.172 turističnih prenočitev (- 1%), prihodki iz redne dejavnosti pa so znašali 675 milijonov SIT. Za naložbe so namenili 360 milijonov SIT. Iz njihovega poslovnega načrta izhaja, da bodo letos zabeležili 75.800 turističnih prenočitev, 730 milijonov SIT prihodkov iz redne dejavnosti, za naložbe pa naj bi porabili 180 milijonov SIT - za prenovo plažnega objekta, prenovo 30 sob v kompleksu Park, montažo klima naprav v 150 sobah in prenovo seminarskega prostora za 100 udeležencev. Sprememba ureditvenega načrta jim omogoča izgradnjo novega hotelskega kompleksa s 160 sobami in 300 ležišči, apart - hotela s 100 sobami in 200 ležišči ter tudi bazenskega kompleksa s 600 m2 vodne površine in športnih objektov. Od leta 2000 do 2004 bodo porabili milijardo SIT za naložbe, seveda tudi s pomočjo bančnih posojil. Najbolje zaseden je hotel Delfin Naj se konkurenca še tako trudi ne more doseči rezultatov izolskega hotela Delfin, ki je v povprečju zaseden 95-odstotno. Lani so zabeležili 943 milijonov SIT prihodkov in ob tem uspeli zagotoviti 248 milijonov SIT lastnih sredstev za Nikolay Uliyanov, predsednik uprave družbe Belvedere hoteli in turizem d.o.o Izola, Boris S. Biček in generalni direktor Renee&CO (predstavnika lastnika hotelskega podjetja Belvedere) in županja Občine Izola Breda Pečan so v petek, 9. aprila 2004 svečano prerezali trak in odprli prenovljen del hotela Marina v Izoli. Hotel je bil zgrajen leta 1969, njegov prvi upravnik pa je bil Ivan Silič. Kuhinjo in teraso so prenovili že Svečana otvoritev in ogled prenovljenega hotela Marina v Izoli, 9. aprila 2004. FOTO: FK- Primorski utrip. vlaganja. Čistega dobička je bilo 85,6 milijona SIT. Zabeležili so 126.910 prenočitev, (manj kot so načrtovali) za leto 2004 pa jih načrtujejo 127.000. V načrtu imajo prenovo vile Ranieri, 17 sob, lepšo in večjo restavracijo s 360 sedeži. Kompletno naložbo ocenjujejo na 540 milijonov SIT. Lastniki lahko pričakujejo delež na dobičku za leto 2003 v skupnem znesku 10 milijonov SIT. V hotelih Belvedere lani 10 % več prenočitev Poslovanje družbe Belvedere d.o.o. v letu 2003 je bilo dobro, je ocenil direktor spomladi 2003, sedaj pa še restavracijski del z recepcijo in kongresno dvorano. Zasteklili so neizkoriščeni prostor in pridobili VVellness, ki zajema tri masažne bazene, savno in prostore za sprostitev oziroma masaže. Obnovili so tudi instalacije, prezračevanje in klimo. V restavraciji je 90 sedežev, v sedaj najsodobneje opremljeni kongresni dvorani je 70 sedežev. V prenovo hotela z vso opremo je bilo investiranih 200 milijonov SIT. Kot je na novinarski konferenci dejal direktor Branko Seljak, poskušajo izkoristiti pozitivno energijo lastnikov o vlaganju sredstev v dopolnitev ponudbe. Tako naj bi na Belvederju zgradili »zunajserijski« hotel. Naložba bi veljala 1,3 milijarde SIT. Občine ob del proračunskega prihodka. Po pravico na ustavno sodišče? Predstojnica Urada za finance Občine Piran Breda Klobas in direktor Občinske uprave Pero Zovko sta seznanila Občinski svet Piran in tudi Občino Izolo ter Mestno občino Koper z namero Občine Piran, da bo pred ustavnim sodiščem sprožila postopek presoje ustavnosti določil zakona o DDV ter zakona o davku na promet nepremičnin, glede obdavčitve prve prodaje novozgrajenih objektov, od katerih se plačuje DDV. Njihov namen je, da se 2 % vplačanega DDV odvede v občinske proračune - po sistemu prodaje stavbnih zemljišč. Namreč pred uvedbo zakona o DDV je bil obračunani davek od prometa nepremičnin v celoti prihodek občinskega proračuna. Po uvedbi zakona o DDV se ta izpad davka na promet nepremičnin ni nadomestil. Na problem izpada tovrstnega proračunskega prihodka so opozarjali tudi Breda Pečan, Boris Popovič in Vojka Stular na koordinacijah županov. (Nadaljevanje s 1. strani) Srečno večnamenska dvorana Europa! Z novinarske konference: (z leve proti desni) Peter Kerševan, Radovan Mikuletič, Stanislav Valant, mag. Cedomil Vojnič, Petra Baruca Zabukovec in Matjaž Žnidaršič. 1 L A ■T jNj Po odprtju posodobljenega Grand hotela Emona, ki od 13. aprila 2004 nosi ime Grand hotel Bernardin in pridobitvi nove večnamenske kongresne dvorane Europa (ime je povzeto iz mitologije: Zevs, najvišji bog pri Grkih, jo je odpeljal v podobi bika), ki lahko sprejme do 1.100 gostov, s povečanjem banketnih zmogljivosti do 1000 sedežev ter novi blagovni znamki hotelskega kompleksa, se uresničuje strategija družbe Hotelov Bernardin d. d., so povedali na novinarski konferenci dopoldne pred odprtjem velike nove dvorane. Grand hotel Bernardin (*****) je postal v srednjeevropskem prostoru kratkoročnemu lovu na dobiček, saj je znano, daje bilo treba Hotele Bernardin potegniti iz sivine, v kateri so se znašli v 80. letih, pod sicer drugim vodstvom. Na Bemardinu, ki je tudi kot celota dobil nov dekor, nov design in tržno znamko St. Bernardin Adriatic Resort & Convention Center Portorož Slovenija, je novo letovišče z vrhunskimi standardi storitev, obogateno s slovenskim gostoljubjem. Bernardin je tako že nekaj dni prej vstopil v Evropo. Vrednost celome naložbe je znašala 7,5 milijona Evrov. Dvorana je postavljena tako, da lahko kongresniki skozi velika Velika impozantna dvorana je sprejela prve obiskovalce na otvoritvi. eden največjih hotelskih kongresnih centrov za MICE (Meetings, Incentives, Conventons, Events) segment z najsodobnejšo opremo, logistiko, usposobljenimi kadri in je s tem ohranil, okna hkrati tudi opazujejo Piranski zaliv. Glavni projektant: Decor Design, Peter Kerševan, u.d.i.a. Glavni izvajalci: Bitermo Portorož, Flooring Ljubljana in Stavbenik Koper. Vsi , , ^ i 'fotografije: BK- Primorski utrip j ne le v slovenskem, ampak tudi v širšem srednjeevropskem prostoru vodilno vlogo med kongresnimi hoteli. Sredi devetdesetih let so Hoteli Bernardin vnesli v slovenski turizem novo razvojno dimenzijo kongresni turizem, ki se je širil prek občinskih, regionalnih in državnih meja, kar je popeljalo gospodarsko družbo Hotele Bernardin med razvojno najuspešnejše na tem področju. Tudi v prihodnje bo njihov program temeljil na ohranjanju in povečevanju tržnega deleža, posebej kongresnega, je povedal mag. Cedomil Vojnič. Nova pridobitev, večnamenska dvorana v 12. nadstropju, s katero so podvojene dosedanje kongresne zmogljivosti iz obstoječih 1200 na 2300, omogoča uresničevanje zastavljenega 5-letnega cilja družbe, je povedal Stane Valant, ki je kot predstavnik lastnika (NFD) zadovoljen in se zavestno odrekajo hotelski prostori so opremljeni z brezžičnim internetom (sobe, pisarne, dvorane...) Obstoječe ključavnice sob so zamenjali z novimi elektromagnetnimi ključavnicami in avtomatskim prekinjanjem napetosti. Povečali so restavracijo, ki lahko služi tudi kot velika banketna dvorana za 1000 gostov. Tako kot zanjo, so tudi ta večer obložili mize, da so se svetile oči. V kongresnem centru Bernardin so bile že doslej vzorno organizirane pomembne prireditve in srečanja pomembnih ljudi iz mnogih držav sveta. Slavnostni govornik Valentin Pohorec (DeSUS) je omenil srečanje predsednikov držav Srednjeevropske pobude, srečanje predsednikov vlad držav članic CEFTE, visokih predstavnikov parlamentarne skupščine NATO, konference evropskih ministrov in druga. iiF- Piran Križev pot piranskih družin Te dni se krščanstvo spominja Kristusovega trpljenja, ki je za nas križan bil in od mrtvih vstal. Križev pot, ali kot 80 ga poimenovali križev pot a družin, je bil tudi v Piranu, v IS gg'- t ' nedeljo 4. aprila, s prvim ^ . Zor* ^ k ' ^P .g ,,. . čf! Ud j ^ ^ u Pirans i župni Mahlknečhta). Druga postaja v cerkvi Sv. Petra: Jezus vzame križ na svoje rame (delo Klavdija Tutte) in tretja postaja cerkev Sv. Štefana: Jezus pade prvič pod križem (umetniško delo Klementine Golija. FOTO: FK-Primorski utrip. Zvonec sreče na zvoniku mariborske stolnice Slomškovo stolnico na istoimenskem trgu v Mariboru (zavetnik stolnice in Stolne župnije je Sv. Janez Krstnik) si vedno ogleda veliko ljudi. Če se bmm ■■■■■■ povzpnete po številnih stopnicah na vrh I 57 metrov visokega cerkvenega zvonika I boste najprej tik pod kupolo zagledali "V velike težke zvonove (zvon C 2300 kg, Es 1600 kg, F 900 KG in A 530 KG) in ■ ogromno stolno uro. Z ozke ograjene ■ terase, ki obdaja zvonik, se vam ponuja 9 lep razgled na staro mestno jedro 1 Maribora. Čisto blizu cerkve je znamenito Mr r~ prenovljeno mariborsko gledališče, na —h——,_ l_ nasprotni strani je sedež Pošte Slovenije, malce naprej na robu Slomškovega trga ——— Pa že deluje tudi nova medicinska "T \t'T fakulteta. Tistim, ki se jim od višine zvrti ,S? tf.)’ j‘Tja vzpon na zvonik seveda odsvetujemo, a > vseeno se splača, saj vas pod kupolo na , ~ zunanji steni zvonika čaka mali zvonec v AUlV sreče. Le vrvico je treba malce pocukati, =;j, I Whf* kot sta storila tale dva obiskovalca, gospa /f : ■ tieTI I Marica iz Nemčije in gospod Štefan iz I I Maribora. Stolna župnija in tudi stolna cerkev v Mariboru imata dolgo zgodovino. Mariborska pražupnija se prvič omenja že v prvi polovici 12. stoletja. Okrog cerkve je bilo nekoč pokopališče, ki pa gaje Jožefih leta 1783 dal prestaviti na uiesto, kjer je danes Ljudski vrt. Tam je bil 27. 9. 1862 pokopan škof Anton Martin Slomšek in sicer vse do leta 1941, ko so Nemci pokopališče ukinili in krsto s Slomškovimi posmrtnimi ostanki prenesli v kripto frančiškanske bazilike. 1 80 bili pozneje preneseni v stolnico. Slomšek se je rodil 26. 11. 1800 na Slomu v župniji Ponikva. Umrl je v Mariboru 24. 9. 1862. Po dolgih pripravah Je 19. septembra 1999 Maribor in stolnico obiskal sveti oče Janez Pavel II. ter Pokojnega škofa A. M. Slomška razglasil (beatificiral) za blaženega. FOTO: FK-Primorski utrip. Programsko - volilna skupščina Območnega združenja Rdečega križa Piran V petek, 2.aprila 2004 ob 17. uri j e bila v prostorih Splošne plovbe v Portorožu programsko- volilna skupčina Območnega združenja Rdečega križa Piran. Dosedanja predsednica Ana Jakič bo organizacijo z novoizvoljenim podpredsednikom- Marjanom Maslo-m in dosedanjo sekretarko Valentino Klemše vodila tudi naslednjih 5 let. Številne delegate, vodstvo in gosteje s svojo prisotnostjo počastil tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, Srečko Zajc. Delegatom je podal aktualne informacije vezane na dejavnost te naj starejše slovenske humanitarne organizacije. Piranski prostovoljci-delegati so v razpravi ugotavljali, da so rezultati 5 -letnega obdobja dela zelo dobri in optimistični. Število krvodajlcev je kljub odhodu Droge Portorož in Srednje zdravstvene šole v Izolo naprarn letu 2002 zraslo za dobrih 14%. Napredek medicine, odprtje novih zdravstvenih ustanov, pa bo tudi v prihodnje narekovalo vedno več darovalcev te nenadomestljive življenske tekočine. Predsednica Ana Jakič je povedala , daje bilo v lanskem letu opravljenih nad 20.000 prostovoljnih ur, ki so jih opravili piranski prostovoljci, katerega vrednost presega 90 miljonov sit. Prav tako je bilo v materialni pomoči razdeljeno nad 12 miljonov . Proračunska sredstva so bila v letu poprej nekaj nad 5 miljonov, okoli 3 miljene ustvari organizacija sma z lastno dejavnostjo (tečaji prve medicinske pomoči za voznike, civilno zaščito,..), okoli 2 miljena pa se zbere ob različnih akcijah. Organizacija torej od celotne vrednosti prostovoljnega dela (storitev) in materialne pomoči ljudem v stiski) ustvari vrednost, ki presega 100 miljonov sit. Za svoje delovanje (1 zaposlen profesionalec in stroški delovanja) pa porabi med 5-10%).Razprava je potekala ob razveseljivi ugotovitvi, da seje število prostovoljcev piranskega Rdečega križa povečalo za dobrih 25%. To je najbolj vidno pri delovanju krajevnih odborov, postaj Rdečega križa ter številnih prostovoljcev , ki delujejo individualno preko šol, podjetij, ipd. Med novoizvoljenim vodstvom pa so številni strokovnjaki s področja socialnega varstva, zdravstva, pedagoške stroke, prava, farmacije. To pa so prav tiste stroke , ki se prepletajo v programih in osnovni dejavnosti Rdečega križa. Dragocen, zelo aktiven prostovoljec pa je prav gotovo tudi piranski podžupan, g. Žerjal Drago ( kot predsedujoči je vodil sejo ), ki je obenem tudi član glavnega odbora pri Rdečem križu Slovenije (kot predstavnik obalne regije ). Na končuje Generalni sekretar, Srečko Zajc podelil priznanja staremu vodstvu za predano delo v mandatnem obdobju 1999-2003. Sekretarka Valentina Klemše pa je prejela priznanje za 15- letno ustvarjalno in uspešno delo na piranskem Rdečem križu (je tudi edina profesionalno zaposlena). Območno združenje Rdečega križa Piran Piran Litararni večer posvečen pesniku S. Kosovelu Učenci in učitelji OŠ Vincenzo de Castro Piran so v počastitev 100-letnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela, ki je zaradi bolezni umrl zelo mlad, v sredo 7. aprila v Tartinijevi hiši v Piranu pripravili literarni večer z naslovom Kras v pesmi in besedi -11 Carso nella poesia e nella prosa. Mladi so recitirali njegove tenkočutne pesmi kot je na primer tale Predsmrtnica Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Tečaj v veslanju Veslaški klub Piran organizira tečaj v veslanju od 19. 4. 2004 dalje. Vpišejo se lahko vsi, ki se želijo preizkusiti v Tkanju m so rojeni v letih 1990,1991,1992 in 1993. vpis je možen vsak dan v prostorih Veslaškega kluba iran v Sečoveljskih sol™** (Seča) od 18.00 do iy.00 ure. Vabljeni v stik z naravo. Veslaški klub Piran TPC Luciju Obula 114, 6320 Portorož e fujifilm Canon outmpus pentak -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: SECtCr <3 on____________77FRD ms"o*t watthtti breil TISSOT ^LLlnvv z \ V Luciji prodamo trisobno stanovanje V stanovanjskem stolpiču Obala 125 v Luciji, 5. + 6. nadstropje, prodam odlično ohranjeno trisobno stanovanje v skupni izmeri 97 m2. Cena za kvadratni meter je 2000 evrov. Možnost tudi odkupa stanovanjske opreme. Informacije: 031 851 240 ali 0049 17294 84 208, ali 0049 30 332 85 64. Na Slovenski obali najamem ali kupim 2-3 sobno stanovanje. Pokličite: 01 518 16 14 Ženitno posredovanje 031-505-495 Iščem manjše stanovanje za najem na Slovenski obali. Kličite: 041 639 290 Na Markovcu v Kopru prodamo trisobno stanovanje, velikosti 76m2. Stanovanje je udobno, s pogledom na Koprski zaliv. Pokličite v dopoldanskem času na telefon 05 628 37 73. Turistična kmetija Kortina Krkavče vabi goste. Tel.: 6569240 ALI STE V STISKI ? Če potrebujete pomoč in bi radi ostali anonimni : POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10. URE DO 18. URE TELEFON: 05 7201720 in od torka od 20 ure do srede do 20 ure, ter v četrtek od 8 do 14 ure na TELEFON: 080 22 23 V Ljubljani prodam stanovanje 30 m2. Telefon: 031 418 254 X____________________________ ž?r Literarni večer sta pripravili Mojca Železen Reče, učiteljica slovenskega jezika v Piranu in Sečovljah in Manuela Rojec. Zapelaje učiteljica petja Eleonora Matjašič, na klavirje igral Maurizio Lo Pinto. Osnovna šola Vinzenzo de Castroza 22. april ob 10. uri pripravila dan odprtih vrat pod nazivom Ena šola dve kulturi. Tržni informator Primorske ZA Wi H* I P BREZPLAČNI MALI OGLASI NAI BOGATEJŠA ponudbo f NEPREMIČNIN m robljenih i.VSAK PETEK; AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKI NAROČAM Ime in priimek _ Točen naslov ____ Poštna številka - NAROČILNICA ■ W primorski utp Letna naročnina za naročnike (12 številk) 2.160 sit Datum. Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož - m primorski u¥p Ne zamudite priložnosti Ugodni popusti za paketna zavarovanja v Zavarovalnici Triglav Pridružite se številnim zavarovancem Zavarovalnice Triglav d.d., ki so deležni popustov pri »paketnih« zavarovanjih. Zakaj bi za zavarovanje plačali več, kot je potrebno? Sklenite ugoden »zavarovalni paket« na Zavarovalnici Triglav d.d. PAKET AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ Veliki avtomobilski paket I Najmanj 4 zavarovanja M^jjvtomobilski paket Najmanj 2 zavarovanji PAKET PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ I* Najmanj 5 zavarovanj Veliki premoženjski paket Najmanj 3 zavarovanja Mali premoženjski paket Naši zavarovalni zastopniki Vas bodo z veseljem obiskali in Vam ponudili vse potrebne informacije. " šili--'-Pokličite nas: 05/ 66-54-282 ali 041-718-133. ičakujem6 vas na Območni enoti v Kopru in na drugih številnih poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav; v Supernovi, Ankaranu, Sečovljah, Luciji, na poštah v Piranu, Izoli, na Škofijah... «4- ^Prt vhodu v Hipermarket Mercator centra V Kopru tudi v popoldanskih urah, osebno ali po telefonu 05/ 625- 00 - 45 Pokličite nas, svetovali vam bomo katera zavarovanja sodijo v paket. Izdelali vam bomo ponudbo, z najbolj ugodnimi popusti. (Š triglav ZANESLJIVA NAPOVED Točnega vremena ne moremo napovedati. Natančno pa vemo, kakšna bo višina vaše mesečne anuitete. VITAFOND ADRIATIC najboljša izbira www.adriatic.si Vita Fond Adriatic je življenjsko zavarovanje z nalaganjem sredstev v vzajemnih skladih. Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povečanja vrednosti vašega premoženja. Ob odločitvi za Vita Fond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi: ■ KD Investments: GALI LEO, RASTKO in KD BOND Pri dolgoročnem potrošniškem kreditu z nominalno fiksno obrestno mero, ki ga lahko odplačujete od 13 do 60 mesecev, je mesečna anuiteta vsak mesec enaka. Ne glede na letni čas. Zdaj vas lahko preseneti samo vreme. 1C Banka Koper Banka Koper d.d,, Pristaniška 14,6502 Koper, www.banka-koper.si ■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA ■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBAL.Sl PRIMER: Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic. Odloči se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na podlagi tega izhaja zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoženja ob doživetju 77.986 EUR (ob predvideni 11% stopnji donosnosti). Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote. v EUR vsota vplačanih premij predvidena vrednost premoženja izplačilo smrt v 5. letu vplačevanja premije 4.200 3.892 20.000 smrt v 18. letu vplačevanja premije 15.120 34.690 34.690 doživetje (25 let) 21.000 77.986 77.986