AKTUALNO VPRAŠANJE
Zmeraj, kadar je govora o preskrbi na-5ih delavskih središč, Je beseda tudi o naših socialističnih kmetijskih posestvih. Doslej le-ta niso bistveno pripomogla za boljše zalaganje naših trinic.
Vrednost proizvodnje kmetijskih pose-8tev se je v zadnjih treh letih povečala *» 21 odstotkov. Hkrati so bili ustvarjeni P°goji za hitrejši napredek v predzadnjih letih. Posestva: Hrastje, Cerklje, p°ljče in Kranj, kot tudi posestvo v Zab-nlcl so skoraj v celoti arondirala svoja *emljlšča, ki so bila doslej zelo razdrobljena ln so onemogočala uporabo mehanizacije in smotrnejše gospodarjenje »Ploh. Prav v tem cilju so bila združena tu<ll posestva Hrastje, Cerklje ln Jezer-
sko pod enotno upravo. Združeni sta bili tudi posestvi Bled ln Pristava, Podvin in Poljče. Tako je danes v okraju le 8e 7 socialističnih kmetijskih posestev s 750 hektarjev obdelovalne zemlje, kar obeta znatno povečanje proizvodnje.
Da bi povečali proizvodnjo na teh posestvih in hkrati tudi povečali količine pridelkov za trg, so zadnja leta vlagali tudi večja Investicijska sredstva v ta posestva. Medtem, ko so prejšnja leta porabili povprečno le 34 milijonov letno
za investicije, so lani povečali ta znesek na 64 milijonov. V glavnem so posestva nabavila mehanizacijo in plemensko živino.
Toda še zmeraj ta posestva ne nudijo potrošnikom to, kot bi bilo pričakovati. Boljši napredek teh posestev je pričakovati predvsem v specializaciji proizvodnje. Doslednejše nagrajevanje delavcev po ustvarjenem učinku oziroma po pridelku, bo lahko prav tako pripomoglo k novemu uspehu.
O takih ln podobnih vprašanjih naših posestev, naših zadrug in našega kmetijstva sploh za boljšo preskrbo potrošniških središč bo v torek, 31. marca razpravljal OLO. K. M.
AKTUALNO V^' " VN,£
C 1 A S l L O   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
XII., ST. 25 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 30. MARCA 195»
S seje Občinskega ljudskega odbora Kranj
Družbeni plan sprejet
dopolnilni proračunski prispevek bodo plačevali tudi javni uslužbenca Odlok o zasebnih zgradbah za oddih in počitek V Kranju bodo začeli zidati Dom gorenjskih gasilcev
Na četrtkovi skupni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kranj so najprej sprejeli odlok o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, ki ga je pripravila in predložila odbornikom komisija za vskladitev mnenj obeh zborov, imenovana na skupni seji 12. marca letos, nato 18. poglavje družbenega Plana kranjske občine, ki pravi, »-da se dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka za leto 1959 uvede v Posameznih gospodarskih panogah in ostalih dejavnostih na podlagi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku 'z osebnega dohodka in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka«; in nazadnje celotni družbeni plan kranjske občine.
^   °k o spremembi odloka o
8p  ^nilnem  proračunskem pri-
^ ku, ki so ga odborniki obeh
eriT,rov soglasno in brez razprave Mre3eli
Pjg - y—i določa, da dopolnilni a dohodkj
ra^unski prispevek iz osebne-k| J,   ^ka plačujejo vsi tisti,
v*k 3
je. Po določbah omenjenega člena predpiše občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov, katere oziroma kakšne zgradbe naj se štejejo za počitek in od-
dih. Občinski ljudski odbor Kranj je v odloku o zasebnih zgradbah za oddih in počitek upošteval predvsem dvoje in sicer, da skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 50 m2, pri čemer se ne štejejo stranski prostori, da se dejansko uporablja za oddih in počitek Ln končno, da zgradba ni grajena tako, da bi trajno lahko služila kot redno stanovanje.
Gasilske organizacije že vsa leta po vojni stremijo za tem, da bi si v Kranju zgradile nov gasilski dom. Predstavnikom okrajne gasilske zveze je v preteklem letu uspelo za to gradnjo dobiti sredstva iz gasilskega preventivnega sklada v višini 120 milijo-
nov din, in sicer kot posojilo za dobo 30 let 7. 1 % obrestno mero. Na osnovi tega so že izdelani idejni projekti in je dana možnost, da se v drugi polovici tega leta z gradnjo že prične. Tudi lokacija ob Cesti JLA, nasproti novega zdravstvenega doma, je že odobrena. Kranjska občina se je zavezala, da bo za to posojilo plačevala letne anuitete in sicer v primeru, če bi se okrajni gasilski sklad ukinil. Iz svojih sredstev pa bo kranjska občina uredila tudi komunalne naprave za gradnjo doma gorenjskih gasilcev, zlasti dovozno cesto.
A. T.
Ujejo proračunski prispe-razen gospodarskih organi-področja gradbeništva in le gradbenega materiala,
*ftcjj gospodarskih organi
ti
Jursko
komi o-' oršanizacije pa predlaga
"kih «* 61101 direkciJ jugoslovan-železnic. Za ostale gospo-
"j^'msiJa naslednjo diferenciacijo: žustrija, gozdarstvo, promet, g0°3Utiranje, kmetijske zadruge, „ ?°darske poslovne zveze, tr-lna na veliko, proizvodna obrt, k^tni obrtni obrati, nekatera ^rnunalna podjetja in ustanove , f^ostojnim finansiranjem, pla-vSrj,e^° doPolnilni proračunski pri-
n<xT°k 150 100/t': usluž"
nil u3 °brt' komunalni servis, _ °karna in pekarna po stopnji trgovina na malo, trgovska stin.s? incUustriJskih Podjetij, gorio '
^vo in vse ustanove, družbo-
°rgan
nacije in društva pa po
e» ®% rodnega proračunske-*a Popevka.
8<^° fkupni seji sta bili ločeni Pili obeh zborov, kjer so govo-bah° BpreJemu odloka o zgrad-cj0 ' se po zakonu o na-gracJbi acl^ SteJeJ° za oddih, o r<*Štv1'li-J?asil's'kega aoma in ° P°~ **Pod enin izJavan nekaterim go-proi arskim organizacijam, zbor ravZVaJalcev pa je posebej ob-_ avai §e rekonstrukcijo v »Oii jih *Tlskanina« Kranj in carica« Britof.
haii°. ćlenu Zakona o nacio-eradK0^' naJemnih zgradb in nalb nih ZemiJi§č «» ne nacio-"tnik raj° -zgradbe zasebnih la-orj-j.,0^ &e jim služijo le za tore- 1IX počitek- Take zgradbe J nis0 predmet nacionalizaci-
Kranj, 27. marca.
V garnizonu JLA v Prevaljah pri Kranju je bila danes popoldne komemoracija ob 17. obletnici smrti narodnega heroja Staneta 2agarja, ki se jo je udeležilo preko 1000 Kranjčanov. Komemoracijo, ki so Ji prisostvovali tudi podpredsednik OLO Kranj, Ivan Bertoncelj-Johan, predsednik ObLO Kranj Franc Puhar-Aci ln predsednik ObO SZDL Kranj Baldomir Bizjak, je otvoril komandant garnizona Miroslav Samardjič, za tem pa je podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Johan v krajšem govoru opisal življen/j ln delo narodnega heroja Staneta Žagarja, ki je pred 17 leti padel na Planici nad Crngrobom. Sledilo je odkritje plošče Stanetu Žagarju, po katerem se bo kranjski garnizon JLA odslej tudi Imenoval.
Na komemoraciji, ki Je bila posvečena 40-letnlci KPJ, Je sodelovala tudi godba na pihala DPD » Svoboda Kranj
Ob 17-letnici smrti narodnega heroja, učitelja Staneta Žagarja so se v soboto, 28 marca zbrali učitelji in profesorji z vse Gorenjske na Dobravi pri Kropi, kjer je pokojni učiteljeval polnih 18 let. Zbranim pedagogom je spregovoril predsednik Društva učiteljev in profesorjev Gorenjske prof. Ciril Volušček ter učitelj v pokoju iz Krope, Ivan Kocjančič, ki je s pokojnikom sodeloval v naprednih, Ilegalnih organizacijah.
Navzoče pedagoške delavce in preživele borce na čelu s članom CK ZKS Tomom Brejcem so pozdravili pionirji Upniške šole. Nastopila sta tudi: mladinski pevski zbor šole Staneta Žagarja Iz Kranja bi učiteljski pevski zbor Iz Kranja. V Imenu prosvetnih, kulturnih In političnih organizacij so po zborovanju položili številne vence na grob tamkaj pokopanega heroja.
Zborovanje pedogogov, ki sodi v okvir proslav v počastitev 4#-letnlce KPJ, je bilo v znaku praktičnega uresničevanja smotrov pokojnega učitelja; da z novimi, naprednimi metodami vzgaja, usmerja ln osposablja mladi rod za novo ln lepše življenje.
O dosedanjih izkušnjah svetov potrošnikov
ZA ČIMB0LJŠ0 PRESKRBO
Prvo posvetovanje novoizvoljenih svetov potrošnikov v občini Kranj
potrošniki. Po potrebi, oziroma kakor narekujejo pogoji, naj bi se v sedanjem delu Se posluževali anket, zbiranja pismenih predlogov in podobno. Vendar si največ obetajo od neposrednih razgovorov bodisi na zborih volivcev, kot tudi v osebnih stikih k potrošniki.
Na prvih sestankih novoizvoljenih svetov, ki so predvideni do 5. aprila, bodo razpravljali o oblikah dela, o predlogu poslovnika, o problemih trgovine i« podobno. Skupni cilj teh organov je, da pomagajo potrošnikom pri odkrivanju in odstranjevanju raznih težav in slabosti v oskrbi.
Sveti potrošnikov, ki smo jih imeli pred leti, se niso obnesli kot je bilo zaželeno. V glavnem ne zato, ker niso imeli pravih napotkov, ker niso imeli v okviru občine organa, ki bi jih usmerjal, jim dajal pomoč itd.
Take so bile ugotovitve, ko smo to zimo volili nove člani* potrošniških svetov na zborih volivcev. Pretekli teden pa so imeli predsedniki teh svetov iz področja občine Kranj prvo posvetovanje. V Kranju in po krajevnih odborih je izvoljeno 35 svetov potrošnikov, v katerih je 215 članov.
Na prvem posvetovanju je predsednikom teh organov govoril predsednik ObLO Franc Pu-har. On je nanizal osnovno misli o tem, kaj in kako naj bi ti sveti delali. V poslovniku, ki ga bodo dali v pretres vsem članom svetov na prvih sestankih teh organov, so določene pravice in dolžnosti svetov in njihove naloge kot kontrolnega organa v imenu družbe.
Na posvetovanju so največ govorili o stikih s samimi potrošniki. Ena glavnih slabosti prejšnjih svitov je bila prav v tem, da niso imeli stikov s potrošniki in BO tako obvisoli med trgovino in
Kljub temu, da je pri ObLO ustanovljena posebna služba za pomor in koordinacijo svetov potrošnikov, .so predsedniki teh organov na prvem posvetovanju sklenili, naj bi se sestajali na podobna posvetovanja v okviru občine najmanj vsake tri mesece. Tako, upajo, bodo najlažje reševali nastale težave, zavzemali enotno stališče do posameznih pojavov in usmerjali te družbene organe k enotnemu smotru — napredku naše trgovine in preskrbe sploh.
-1. c.
ZA POLDRUGO MILIJARDO VEČJA PROIZVODNJA KOT LANI
Delavski svet Železarne Jesenice je razpravljal na torkovem zasedanju o zaključnem računu podjetja za leto 1958.
Skupna vrednost proizvodnje je lani dosegla 39,053 milijonov, kar pomeni v primerjavi s 37,488 milijoni v letu 1957 povečanje za 4%, oziroma za 1,558 milijonov več. Povečanje realizacije od planiranih 27,180 milijonov na doseženih 29,241 milijonov pa pomeni dvig za 7,5 odstotkov. Železarna ima v zgradnji ali izdelavi osnovnih sredstev za 1045 milijonov to je za 109 milijonov več kot konec leta 1957.
Od skladov podjetja razen rezervnega sklada, ki so na osnovi zaključnega računa 1957. leta znašali 683,2 milijona, je bilo do konca leta 1358 porabljeno 633,4 milijona, od tega: 14,8% za investicije, 14,4 0 u za obratna sred-
stva, 11,8% ca obveznosti i« 59,0% za sklad splošne uporabe. Znatno je bilo znižano število prevoženih kilometrov z osebnimi avtomobili, nara.sli pa so stroški za prevoz delavcev od 12,3 milijonov na 33,7 milijonov. Prodaja na notranjem tržišču ni imela posebnih problemov*. Skupni izvoz pa je dosegel le 82,5 % dolarske vrednosti  napram letu
1957. Osobni dohodek se je v letu 1958 povečal v skupnem neto iznosu za 3,6 % v bruto iznosu pa za 23 %.
Zaključni račun je zajemal tudi podatke o proizvodni problematiki, strokovni izobrazbi in drugem ter tako prikazal delovanje   Železarne   Jesenice   v letu
1958. Kakor zaključni račun, |e Delavski svet sprejel tudi sklep 0 izplačilu 50 % plače ter premij in norm članom kolektiva. U.
LJUDJE IN DOGODKI
EDINI IZHOD
ELEGANTNI SIR DAVID ECCLES
Britanski minister za trgovino sir David Eccles je Hil na svečani otvoritvi neke velike prodajalne konfekcije v središču Londona. To priložnost je izkoristil, da je povedal nekaj besed o oblačenju Angležev. Med drugim je rekel,. da se Angleži zelo slabo na-pravljajo. Najbolj ga je pri tem skrbelo to, kakšne vtise puščajo Angleži zaradii oblek v inozemstvu. Takšno stanje; oblačenja pa se odraža tudi v britanski trgovski bilanci, kar je minister takole objasnil: »Vsako leto odpotuje v inozemstvo dva milijona Angležev. Le-ti s svojim oblačenjem delajo slabo reklamo za britansko proizvodnjo tekstila. Med tujci delajo škodo tudi s svojim slabim okusom. Kako morejo potem takšni ljudje sami sploh kaj pametnega proizvajati? — se sprašujejo tujci in upravičeno dvomijo v vse ostale britanske proizvode. Pa tudi tisti Angleži, ki ▼ domovini hodijo slabo napravljeni na delo, škodujejo ugledu.«
Tako je govoril minister sir David Eccles, ki je poznan kot najelegantnejši prebivalec Velike Britanije.
Ko je bila pred nekaj meseci v Parizu konferenca dežel evropskega združenja tržišč in cone svobodne Izmenjave, je sir David izzval incident, ko je zapretil Franciji z gospodarskim bojkotom. Francoski minister je zapustil dvorano z besedami: »Francija si ne dovoli podcenjevanja!«
Takrat so francoski časopisi obširno pisali o sir Davidu Ecclesu in pri tem poudarjali njegovo eleganco v — oblačenju . . .
VPRASALNICA
V bavarskem mestu Bunsiedelu je načelnik občine razglasil, da bodo pričeli s cepljenjem vseh otrok. Ob java je imela tudi naslednjo vsebino:
»Otroci katoliške vere bodo cepljeni vsak dan od 14. ure dalje v pritličju.
Otroci protestantske vere bodo cepljeni vsak dan •d 14.30 ure dalje v kleti.«
Kakšne vere je načelnik občine?
RESNOST
V francoskem mestecu Forges d' Aunis (departman Charente Maritine) so biie nedavno, kot po vsej državi, občinske volitve. Za župana je kandidirati 44-letni Daniel Gaborit.  Izvoljen ni bil.
To dejstvo ga je tako prizadelo, da je naredil samomor - - skočil je pod vlaik.
PASTIRJEVA PEST
Harvev Kneisel, duševni pastir v nekem mestu Terasa je dlje zaman poskušal postati popularen s svo-iiini pridigami. Nikakor ni mogel uspeti in cerkev je bila vedno prazna. Tedaj pa si je domislil:
Danes nastopa v ringu kot boksar lahke kategorije in je večkrat 'zmagovalec tudi v srečanjih s priznanimi boksarji. Vse za božjo slavo!
Mesto z duševnim pastirjem — boksarjem lahke kategorije se imenuje — Corpus Christi!
Ze dolgo nismo bili priče tako živahni diplomatski dejavnosti kot prav v zadnjih dneh. Adenaur se je sestal z De Gaullom, italijanski zunanji minister Pella in premier Segni sta potovala po zahodnoevropskih prestolnicah, vse svoje zahodne zaveznike pa je obredel Macmillan po svojem »moskovskem izletu«. V središču pozornosti sta Berlin in nemško vprašanje, z njima v zvezi pa razgovori med Vzhodom in Zahodom.
Očitno Je nastal novi položaj. Medtem ko so doslej o nemškem problemu molčali, so zdaj postali na obeh straneh nenavadno zgovorni. Komajda že lahko sledimo raznim mislim, predlogom in pobudam, ki prihajajo iz uradnih in neuradnih virov. Tudi izvedenci se že s težavo znajdejo v labirintu različnih predlogov tako zahodnih, kakor tudi tistih, ki Jih luča v svet Hruščev.
Čeprav velika večina teh predlogov še ni dokončana in so to včasih le poskusni baloni, s katerimi merijo temperaturo pripravljenosti in popustljivosti nasprotnika, je vendar čutiti živahno ki-penje na obeh straneh, ki prijetno preseneča po dolgih letih vztrajanja na togih, ledenih stališčih.
Trenutno    je najpomembnejša
ugotovitev iz vse te posredne razprave, da je končno le prevladalo mnenje, da so pogajanja edini izhod iz slepe ulice sedanjih mednarodnih odnosov. Zahod predlaga konferenco zunanjih ministrov, Vzhod je ne zavrača, le pristavlja, da bi se morali sestati na najvišji ravni. Zdaj tudi Zahod počasi daje privolitev v sestanek šefov vlad, ki naj bi bil poleti, konferenca zunanjih ministrov pa 11. maja, kot predlaga najnovejša zahodna nota.
S tem, ko sta se obe strani izrekli za razgovore, sta načelno zavrnili misel, da je mogoče s silo reševati medsebojne spore, zlasti tako kočljivo ln občutljivo vprašanje, kot je nemško. Ze tak tihi, nepodpisani spoirazum vnaša "precej pomirljivosti v napeto mednarodno ozračje in hkrati tudi veča upe v uspešen zaključek razgovorov za konferenčno mizo.
Samo soglasje o sklicanju konference pa seveda še ne zagotavlja njenega uspeha. Zlasti nemško vprašanje je tolikanj obširno, da pri njegovem reševanju tudi štirje »veliki« ne zadostujejo. Zato Je zanimiva misel, ki Jo izražata obe strani, tako SZ v svojem predlogu za rešitev nemškega vprašanja, kakor tudi zadnja nota. namreč,    naj    bi    takšnemu sestan-
ku prisostvovale tudi druge dežele, ki so zainteresirane za rešitev nemškega problema. Velike sile to misel izražajo precej sramežljivo, saj bi le raje videle, da bi o perečih zadevah razpravljali zgolj med seboj. Zato pa to tembolj glasno terjajo druge, manjše države. Vrsti dežel, ki so bile med drugim svetovnim spopadom žrtve nemške agresije, prav gotovo nI vseeno, kakšna bo nova združena Nemčija. Med temi državami so tudi take, kot je Jugoslavija, ki ne pripadajo nobenemu bloku in zato njihovega mnenja ne moreta predstavljati niti Moskva niti Wa-shington. In kočno ne gre samo za opravičene zahteve teh dežela, da se udeležijo sklepanja mirovne pogodbe proti nekdanjemu skupnemu sovražniku, marveč tudi za učinkovit prijem, ki lahko prispeva k uspehu konference. Doslej se je že večkrat pokazalo, da so prav te dežele, ki niso vezane z blokovskimi predsodki, pomagale premostiti razlike med velikimi in zbližati njihova nasprotujoča si stališča. Zato bi tudi zdaj lahko uspešno rabile kot most za sporazumevanje med obema strankama, s tem pa bi samo povečale verjetnost v uspešni zaključek srečanja za zelene mizo.
Martin Tomažič
v nedeljo smo zabeležili
IZDAJA    CP   »GORINJSKI TISK«   - UREJUJE
UREDNIŠKI ODBOR - DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 - UPRAVA ST. 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH - LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
Ves teden se obeta hladno in deževno vreme. Prehodne razjasnitve niso Izključene. Konec tedna se obeta sneg do nižin z občutno ohladitvijo.
PRAZNOVANJE  V   BITNJEM IN ZABNICI
Zabnica, 29. marca
S komemoracijo ob spomeniku žrtev NOV v Zabnioi so danes prebivalci Zabnice in Bitenj končali svoj krajevni praznik. Prebivalci teh dveh vasi so si izbrali za svoj krajevni praznik zgodovinsko borbo, ki so jo ob njihovi podpori vodili partizani proti nemškim okupatorjem na njihovem področju 27. marca 1942. V tisti borbi je med drugimi padel tudi narodni heroj Stane Žagar.
Letošnje proslave so začeli že preteklo nedeljo, 22. marca s prireditvijo LMS Bitnje v Zadružnem domu v Zabnici. V programu so sodelovali tudi pionirji osnovne šole Zabnica in KUD »Jože Papler« iz Besnice. Bila je tudi slavnostna seja krajevnega odbora Bitnje in Zabnice, sprejem partizanskih vdov in svojcev v Zabnici, kjer so dali še poseben poudarek 40-obletnici KPJ in obletnici velike borbe, ki je bila pred 17 leti na tem področju.
—1. c.
Z  OKRAJNE  SKUPŠČINE SVETA SVOBOD   IN PROSVETNIH DRUŠTEV  V KRANJU Kranj, 29. marca
Danes dopoldne je bila v sejni dvorani OLO Kranj skupščina Okrajnega isveta Svobod in prosvetnih društev. Udeležba je bila zadovoljiva; od vseh povabljenih se  je   skupščine   udeležilo 79,7%
delegatov. Povabilu na skupščino so se odzvali tudi tajnik Zveze SPD Vinko Trinkhaus, predsednik OLO Kramj Vinko Hafner, pred sednik OSS Andrej Verbič in drugi-
Iz poročil predsednika Sveta SPD Dušana Bavdka in predsednikov posameznih sosvetov, je bilo razvidno, da je kulturno prosvetna dejavnost v primerjavi z ugotovitvami lanske skupščine, kljub objektivnim težavam storila velik korak naprej. Poudarjeno je bilo, da se s temi uspehi okrajni svet in občinski svet SPD ter prosvetna društva ne smejo zadovoljiti. V kulturno prosvetni politiki ter v delu posameznih društvenih sekcijah je še vedno precej vrzel.i Le-te nastajajo predvsem kot dediščina, ki spremlja kulturno prosvetno dejavnost iz leta v leto, ali pa nastopajo kot problemi, ki zahtevajo spričo spremenjenih delovnih pogojev nove načine dela. Ob tej priložnosti je skupščina tudi ugotovila, da je med člani nekaterih prosvetnih društev še vedno premalo mladine. Naslednja, prav tako boleča ugotovitev je: pregled izobraževalnega dela na Gorenjskem ni pokazal posebno spodbudne podobe. V zvezi s to obliko dela je prišlo v razpravi do neka terih mikavnih pobud, ki utegnejo pri doslednem uresničevanju bogato obroditi.
Pogosto pa je razprava obravnavala stare probleme, s kateremi
p   *             #    ^ 0			
	^41^		
SOSED
Ze zgodaj spomladi so se otroci iz vseh kis igrali na majhnem travniku. Letošnjo pomlad pa so prikrajšani za ta užitek. Na travniku, v predmestju večjega mesta na Gorenjskem je nekdo ze jeseni začel graditi svojo hišo. Torej ho v naselje kmalu prišel s svojo družino nov sosed; njegovi otroci se hodo z ostalimi skupaj igrali. Prostor za to hodo že našli, Toda, kako se hodo otroci novega soseda počutili v novem okolju? Nevarnost je, da hodo imeli preveč sovražnikov, ki so si jih že nakopali njihovi starši.
Preden je novi sosed začel z gradnjo hiše, je obiskal nekaj najbližjih bodočih sosedov, se pogovoril z njimi o svojih načrtih in bolj ali manj upošteval tudi njihove želje. Drugih pa ni obiskal in ga dlje sploh videli niso. Prav od teh pa je kmalu iskal pomoč.
Z gradnjo je začel zgodaj jeseni, ko je bila v tem naselju še suša — pri pipah je voda curljala le v zgodnjih jutranjih urah. K sreči imajo skoraj v vsaki hiši vodnjak, da si lahko v takih primerih pomagajo iz zadrege. Novi sosed pa je začel betonirati temelje svojega doma, ne da bi si prej zagotovil vodo. Zato «e je zatekel po pomoč k najbližjem*
sosedu, s katerim se še nikoli videla nista. Prosil je za vodo, da bi lahko nadaljeval z gradnjo, toda prošnja je naletela na gluha ušesa. Razumljivo, saj je bilo v vodnjaku vode le toliko, da jo je imel lastnik za vsakodnevne gospodinjske potrebe.
Novemu sosedu se je to vtaknilo v nos, kot pravimo. Vse doslej kaže, da tega ni pozabil. Tistim, s kateremi se je bolje spoznal, je hitro natvezil, kakšen skopuh je njegov bodoči najbližji sosed. »Še umazane vode iz vodnjaka mi ne da*, jim je ihtavo hitel pripovedovati. Seveda pa je pri tem pozabil na to, da se najbližjemu bodočemu sosedu pred gradnjo niti pokazati ni upal, čeprav mu z novim poslopjem vzel skoraj vse popoldansko sonce. Pomisliti na to, da bi za betoniranje vodo iz vodnjaka lahko potrošil že v dveh urah, pa sploh ni hotel.
Takšen približno je bil začetek; iz malega pa raste veliko. Sosedje, ki so se nekdaj odlično razumeli, so zdaj razdvojeni v dva tabora; zaradi novega soseda. Celo otroci se med seboj prepirajo z izrazi, ki jih slišijo doma ali pa v »razgovorih* z novim sosedom in starši.
Čez zimo, ko novega soseda ni bilo bliiu, ker je moral z gradnjo prekiniti,
je postalo med sosedi in njihovimi otroci spet vse mirno. Toda, kako bo spet sedaj? Zime je konec.
In res. Pred dnevi se je novi sosed lotil dela. Nekaj je kopal na vrtu.
Tudi skopuški sosed je hodil po svojem vrtu in ogledoval skromni sadovnjak. Zaustavil se je pri razkošni breskvi, s katero ima vsako jesen največje veselje. Z velikim zanimanjem je gledal, če se bo kaj kmalu razcvetela in koliko cvetov sploh bo.
Tedaj pa se je novi sosed preigral s svojim delom do plota in rekel:
»Kako pa vi mislite z vašo breskvijo? Posekati jo boste morali. Ali vidite, da njene veje štrle na moja stran?
Skopuški sosed, skopuški zaradi vode, ki je ni imel, je pogledal soseda, rekel pa ni niti besedice. Novega soseda je pogledal zato, ker je menil, da se šali. Toda zmotil se je. Izraz novega soseda je bil prepričljiv — govoril je tisto, kar je mislil.
Kakšen bo konec tega spora med sosedi, ni moč napovedati, čeprav ga vsakdo lahko sluti: večni, prepiri ali pa ner mo gledanje. Vsaj med sosedi bi tega ne smelo biti!
B. F.
se borijo naša prosvetna društva že mnogo let.
Skupščina je zabeležila še en dogodek: tov. Vinko Trinkhaus je v imenu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije odlikoval tajni-nika SSDP Franca Skrlja za 40-let-no požrvovalno delo na kulturno prosvetnem polju.
O podrobnostih skupščine bomo poročali v petek v kulturni rubriki.
S.
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V CERKLJAH Cerklje, 29. marca. Danes ob 9. uri dopoldne je bila v Cerkljah slovesna otvoritev nove zdravsitvene postaje, ki bo začela z rednim delom 1. aprila. V ta namen je bila preurejena stavba,, last SLP, in sicer za zdaj samo pritličje, ker je prvo nadstropje še zasedeno. Ko bo uspelo za stranko v prvem nadstropju najti drugje primerno stanovanje, bodo tudi te prostore preuredili. Sredstva za to so v občinskem proračunu že predvidena.
S 1. aprilom bosta v Cerkljah začeli z rodnim delom le splošna in zobna ambulanta, prvo nadstropje pa bo pozneje namenjeno predvsem preventivni dejavnosti (zaščita matere in otroka, posvetovalnica za žene itd.).
Slovenski fantje pozdravljajo s Sinaja
El Aris, 15. marca 1959.
Slovenski fantje, ki služimo vojaški rok v sestavu odroda JLA v Egiptu pozdravljamo svoje najdražje v domovini in jim želimo vse dobro.
Peter Hribar pozdravlja svoje starše, brate in pestre, kakor tudi vse sorodnike, prijatelje in prijateljice iz Tenetiš pri Golniku. *
Anton Eržen pozdravlja mamo in družino Zevnik iz Zg. Bitnja ter vse prijateljice in prijatelje.
Štefan Nipič pozdravlja svoje starše in sestre v Srebotju pri Mariboru ter prijatelje in prijateljice.
Anton Mele pozdravlja svoje starše, brate in ostalo sorodstvo ter vse prijatelje in prijateljice iz okolice Borovnice.
Ponosni smo, da nam je domovina zaupala častno nalogo, da v sestavu Organizacije združenih narodov doprinesemo svoj delež k ohranitvi miru v tem delu sveta. Obljubljamo, da bomo tudi v prihodnjo vestno opravljali nalogo, ki so nam jo zaupali naši narodi in UNEF.
Slovenski fantje s Sinaja
SEJA
OBČINSKEGA KOMITEJA LiVfS ŽELEZNIKI
Preteklo sredo, 25. marca Je imel Občinski komite LMS Železniki razširjeno sejo sekretariata s predstavniki vseh osnovnih organizacij, ki se je 3e udeležil tudi predsednik OK LMS Kranj Zdravko Krvina. Govorili so o zbiranju prijav za letošnjo zvezno mladinsko delovno akcijo, o razširjanju mladinske organizacije v počastitev letošnjega IV. kongresa ZKS in o proslavi obletnice prve pokrajinske konference SKOJ za Gorenjsko, ki bo letos 12. aprila v Martinjvrhu. Na proslavi bodo sodelovali vsi občinski mladinski komiteji Gorenjske s kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami. Med drugim bodo priredili tudi orientacijski pohod in  patrolni *ek-
T.
PRED
OBČINSKO KONFERENCO ZK? NA BLEDU
Osnovne organizacije ZK občine Bled so v začetku marca izvedle volilne sastanke, na katerih so predvidele svoja bodoča vodstva. 25. marca pa so se
že
pričele letne konference in se bodo v vseh osnovnih organizacijah zvrstile do 10. aprila. Na teh konferencah bodo komunisti razpravljali o dosedanjem delu i" sprejemali programe o nadaljnji dejavnosti. Občinski komite na Bledu je v sredo, 25. marca na posvetu o predvolilnih pripravah ugotovil, da so le-te dobro potekale. Določil je tudi 7. maj za datum občinske konference Zveze komunistov.
-jb
NOV AKTIV LMS V SKOFJI LOKI
Pred nekaj dnevi so v Puštalu pri Skofji Loki ustanovili nov aktiv LMS. To je že osemnajsti aktiv v loški občini, ki ima svoje prostore v nekdanjih treh sobah muzejskega društva, ki se je preselilo v loški grad. V novi aktiv je bilo vključenih 60 mladincev, razen tega pa so sprejeli še 20 novih. Sprejemu novih članov v mladinsko organizacijo v Puštalu je prisostvoval tudi predstavnik ObK LMS, več predstavnikov političnih organizaeji in drugi. Mladinskemu aktivu v Puštalu so razne organizacije že obljubile denarno pomoč, da si bodo mladinci lahko kupili nekaj športnih rekvizitov. Č. P.
VOLIVCI IN DRUŽBENI PLAN JESENIŠKE OBČINE
Pretekli teden so se pričeli na območju jeseniške občine zbori volivcev, na katerih poročajo občinski odborniki o družbenem plan« občine za tekoče leto. Zbori volivcev so dobro obiskani, razen tega kažejo navzoči izredno zanimanje za letošnji družbeni plan občine. Največ govora na zborih o družbenem standardu, novogradnjah, 10% občinskem prispevku in podobnem.
Zbore volivcev organizirajo tudi večja podjetja. V petek popoldne so organizirali v jeseniški železarni za člane delovnega kolektiva kar deset zborov volivcev. Bili so dobro obiskani. Še nekaj zborov volivcev in z družbenim planom občine Jesenice bodo seznanjeni domaila vsa občani jeseniške občine.
U.
VSE O NASI REVOLUCIONARNI ZGODOVINI
Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah pripravlja večer pod naslovom »Vse o naši revolucionarni zgodovini« Program bo posredovan po načinu radijskih oddaj »Kaj veš, kaj znaš?«" Prijavljene! bodo odgovarjali na vprašanja, ki se bodo nanašala na delavsko gibanje na Gorenjskem pred vojno, na zgodovino narodnoosvobodilne borbe na Gorenj sitem, zgodovino Komunistične partijo Jugoslavije, zgodovino Zveze komunistične mladine Jugoslavije in na delavske ter partizansko pesnike in pisatelje. Pričakujejo, da so bo na razpis odzvalo zadovoljivo število pri-javljencev. Ce bo večer, ki bo 4. aprila v Delavskem domu na Jesenicah, uspel, bo priredila jeseniška Svoboda v počastitev zgodovinskih obletnic še več podobnih večerov. f U.
Kranj, 30. marca 1959
Pred turistično sezono na Gorenjskem
PRAVA
1958/59, preporod gorenjskega turizma - Skoraj 2 mi-/J?.^? dinarjev za reklamne napise - Na Bledu 750 novih S2išč - Hoteli na Jezerskem s toplo in hladno vodo - Po-stoesček kot „tat" - „Jasna" v Kranjski gori urejena - Sodobna ^korana s 700 sedeži za kulturne prireditve v Bohinju -Promet bo za 100 odstotkov večji kot lani
Zgodnja pomlad že privablja prve turiste — domače 'n tuje, v naša znana letovišča. Da bi zvedeli, kako se je Gorenjska letos pripravila na turistično sezono in vas o tem obvestili, smo poslali našega reporterja na kratek °Kled po Gorenjski. V naslednjem sestavku posredujemo nt'kaj najbistvenejših vtisov iz njegove popotne beležnice.
K)
PSOBOTA 0 kosilu, sem se odločil za kratek sprehod po Kranju.
fa&a 3 ^e Sf>Dota- Prostega —f?'0 imel na pretek in sem ?-'rrii'i • Proti Zlatemu P5>lju. nikorn ° Sem stopical z dež" Pa V Ti)ki< od časa do časa kot (j"1 1550 <>zrl na lGVO in desno. vlS<) a 010 vsaka malenkost na rnot0r- Zanima. Avtomobili in obfl J™ 80 drveli mimo mene v doknl?.eri' kot da bi morali na-n<*rSi zam"de in da šoferjem e niso nič mar. Opazoval
žal v obraz: »Kaj pa zijaš lako trapasto v te table? Ali še nisi nikdar nobene videl?« Nato se je z rokami oprijel bokov, z levo nogo prekrižal desno, se malce pozibal i:n nadaljeval: »Mene poglej, kako sem majhen, pa se temu ne čudim. Mi smo kaj takega navajeni.«
Ta je pa lepa. Morda sem ga res kaj polomil in sem videti otročji, če še takle falot norce brije iz mene.
Zravnal sem se in jo gosposko mahnil proti Kranju, kot da tudi
zaj proti Kranju. Potihoma sem si požvižgaval ponarodelo »Ročk n'roll«, ki sem se jo naučil »prosto po radiu«. Nenadoma tik ob meni zaustavi črni osebni avtomobil. Šofer s kapo, na kateri sem prebral »Taxi«, me je vljudno vprašal: »Ali ste tujec?« »Ne,« mu moško odgovorim.
»Potem izvolite sesti. Prazen sem.«
Bil sem v zadregi. Saj veste: taksi in moj žep, to je dvoje. V hipu mi bli.sno misel, zakaj jo sploh vprašal, če sem tujec. Mar zato, ker sem imel ozke, kratke, pisane kavbojske hlače in plašč, dolg le toliko, da mi je prekril zadnjico in rumeno baretko?
Šofer se mi je dobrovoljno nasmejal in rekel: »Kar noter, kar
fotoreporter je ujel na filmski trak reklamne napise preden jih je »malar« prekril (ob levi)
R° ml.!lblic" mi vozilih. Zanimale T()]j,0 f'rke, ki označujejo dežele. ž<_. v.° različnih avtomobilov je tabjj ° m-irno mene> da Di iz ('0rJo° lariko sestavil celo abe-t>°tna *n ko mi je uspela ta so-Xarn7,.PoP°1danska igra, sem se
^leth "" V vecini vozil so v0(j * "~ turisti; mar sploh 6tti 0> hočejo, ali se prepuna K°Sti' kamor se pač vije nje-»6 0 !liria? Takrat priprem oči, ku ^tiv^ predse in... V trenut-hu em od presenečenja ali stra-^ed kot telefonski drog.
lice  men°J so se, skoraj do Podvig ^ obeh straneh široke ceste naj .   Pisani pravokotniki. Kaj krnal   .Pomeni. K sreči mi Je rnj.afu izginila izpred oči siva, 8ern Ka' slePa  zavesa in začel 2, ati napise: Obiščite Bled Hran.0km' Ste obiskali »Moda« KraJ''      lep dopust si izberite vrst "ko  goro,   Nogavice vseh 'RnaJboljše kvalitete »Almi-^adovljica itd. Krar!^°uci sem se obrnil proti in (J11- Spet sem .šel ob desni n^OmOVal besedo za besedo. Ne-Du8la 3 ^ Prit-ekel k meni nek' Vec in se mi bedasto zare-
za mene ti napisi niso nič novega. Pri sebi pa sem tuhtal in po pravici lahko zapišem, da se mi je dobro zdelo; zdaj bodo šele domači in tuji turisti videli, kaj imamo pri nas. Toda joj! Pri Zlatem polju vidim »malarja« z velikim čopičem v roki. Z zeleno barvo je prekrival napise, ki so se bleščali ob levi. Zasmilili so se mi vsi tisti, ki so slikali reklame, zato sem gospoda s popacano belo obleko vprašal, zakaj to dela. Odgovoril mi je: »Saj veste, vedno ga kaj polomijo. Ce bi dobro poznali prometne predpise, bi na levi ne bilo nobenega napisa.«
Zanimalo me je, če so tudi na Laborah pri Kranju takšni napisi in če so ga tam kaj polomili. Zal pa se je že znočilo, zato sem svoj načrt preložil na naslednji dan.
NEDELJA
Na Laborah so delavci že kopali jame za napisne deske;  le-te sem videl na kamionu — nič niso bile »polomljene«. Zadovoljen sem jo mahnil na-
Pri bencinsKi črpalki, kjer se odcepi pot proti Bledu, smo imeli kratko postajo
Kokre, je vsakih toliko časa švignil kak napis mimo naju. Pri serpentinah pa sva bila vseskozi obdana z reklamnimi napisi. Najbolj mi je ostal v spominu: Hotelske sobe na Jezerskem s toplo in hladno vodo.
Ker je šofer videl, kako z užitkom sledim vsem novostim, sva se na Jezerskem najprej ustavila pri umetnem jezeru. Mračilo se je že in v poltem! je jezero bleščalo kot mesec na nebu. Na njegovi površini so se Lesketale! pisane lučke, ki so razsvetljevale čolnarno in buffet. Tudi midva sva si za nekaj minut privoščila prijetno veslanje na mirnem jezeru, nato pa v bu-ffetu pogasila žejo z odličnim sladkim jabolčni kom in se nato vrnila v Kranj.
Ze zvečer sem se odločil, da grem naslednji dan na Bled.
PONEDELJEK
Na postaji v Kranju sem že obupal. Toliko se je nas Želelo peljati na Bled, da za vso v avtobusu ni bilo prostora. Toda glas, ki je odmeval iz zvočnika nas je potolažil: »Potniki za Bled, ne bodite nestrpni. Takoj pride še en avtobus.«
Kasneje sem zvedel, da dru^i avtobus ni v voznem redu in da je izreden — zaradi številnih potnikov.
Vožnja je bila udobna. Vsi smo sedeli, le trije so godrnjali, ker so morali stati, čeprav so plačali prav toliko kot mi.
čel hitro govorili: - Saj vem, saj vem, da boste tudi letos pri nas. Nikjer ne morete biti bolj zadovoljni. Zlasti letos, ker »starega trakta« ni več — spremenili smo ga v »novi trakt« in s tem pridobili številna nova ležišča.«
Popoldne sem obiskal uslužbenca v pisarni Turističnega društva. Znanca sva že iz prejšnjih let in sva se prijazno pozdravila. Polaskal sem mu, koliko je na Bledu zraslo novega čez zimo in mu kot »strokovnjak« zagotavljal, da bo na Bledu letos prav gotovo velika poplava turistiov.
»Veliko novega je,« mi je pritrdil. »Toda vsega še ne veste -
Po kratkem razgovoru me je povabil do avtobusne postaje, kjer sva vstopila v avtobus, ki polje vsako uro na izlet okoli jezera. Vožnja je bila prijetna. Videl sem novo Grajsko kopališče. Znanec mi je povedal vse podrobnosti o njem. Nadalje sem videl, kako se bistra in šumeča Radovna izliva v jezero. Pri Mlinih se je voda v lepih kolobarjih nenavadno penila. Znanec mi je pojasnil, da so to naprave za čiščenje jezera. Povedal mi je tudi, da so iz nvlona. Tedaj mi je bilo šele razumljivo, zakaj je jezero letos tako čisto.
V Zaki sem sredi camping prostora zagledal lepo grajen paviljon, namenjen za buffet in prodajalno s spominčki in drugo drobnarijo. Znanec mi je; pojasnil, da so se trgovska podjetja
ob takih trenutkih slišal le nekak suh kašelj pipe.
Med zajtrkom sem se odločil za izlet v Bohinj. Med vožnjo z avtobusom sem ob cesti lahko vso pot bral razne napise. Ko sem prišel na cilj, sem pri hotelu Jezero izstopil. Na prvem koraku — prvo presenečenje. Ob hotelu je zraslo veliko poslopje, v katerem je delikatesa, frizer, trgovina s spominčki, razen tega pa še velika dvorana. Poškilil sem skozi okno — tapecirani sedeži!? Ali prav vidim? »Se čudite, kaj?« mi pravi neki domačin, ki ga je prav v tem trenutku prineslo tod mimo.
Grem ob jezeru proti Zlatorogu. Kažipota in reklame se vrste drugi za drugim. Vsi napisi novi.
Zvečer sem se z avtobusom izpred Zlatoroga odpeljal proti Bledu. Nekaj pred hotelom Jezero zaslišim skozi odprto okno avtobusa prijetne zvoke plesnih ritmov z onstran jezera. Pogledam in kaj vidim: Pirčeve vile ni več. Pravzaprav je še, vendar so jo spremenili v kavarno z nočnim lokalom.
Hitro sem se spoznal s sosedom v avtobusu. Ugotavljala sva vse .spremembe, ki so nastale v Času običajnega turističnega zatišja. Tolika novega kot lotos, ni bilo narejenega v vseh zadnjih desetih letih. Zabaven mož iz Kranjske gore pa mi je povedal tudi tole:
noter. Se bova že pogovorila, saj ste domačin.«
Peljala sva se počasi .In ko sva prišla na Gaštejski klanec, sva se že zapletla v pomenek.
»Ali ste videli, kakšna je let<xs turistična propaganda.« mu pravim.
»To pa res ni nič novega. S podobnimi napisi je posuta vsa Gorejska. Mar res še niste videli tega? Dajte no, dajte! Potem vas bom zategnil na Jezersko, da boste vsaj delček vsega tega videli in znali tudi ostalim povedati. Račun naj vas ne skrbi. Vožnjo bom pisal na račun turistične propagande.«
Prideva do »Bekslna«. Tam je že stala velika deska z zmeljevi-dom Gorenjske, v katerega so vnesene vse turistične postojanke. Razen tega pa sta še dve napisni deski, ki opozarjata na Krvavec in Preddvor ter Jezersko.
Na Visokem spet velik napis z ilustracijo žičnice. Toliko sva počakala, da sem prebral napis: Žičnica Krvavec vozi od... do... (1795 m).
Ko sva se peljala skozi dolino
Pogled na novo poslopje ob hotelu »Jezero« v Bohinju
Nova avtobusna postaja na Bledu in urejeno sprehajališče do grandhotela »Toplice«
Pri Lescah, kjer se odcepi pot proti Bledu, smo imeli kratko postajo. Šofer si je založil za motor novega goriva pri bencinski črpalki.
Na Bledu smo se ustavili pred lično zgradbo. Vsa je bila bela in pogled na mogočne stebre avtobusne postaje je nepozaben. Pod streho postaje pa je pravi živ-žav. Prodajalne: trafika, časopisi, sadje, spominčki ipd...
Kot lani sem tudi letos hotel prespali v »starem traktu« hotela Park.
Ko mi je sprevodnik dal moj kovček, sem ga postavil na tla in skočil še po najnovejši časopis. Vtaknem časopis v žep in joj! Kovčka nikjer. Preplašen in ves zbegan sem se oziral na vse strani, kot da imam glavo na gumijastem vratu in k sreči... Moj kovček nese postrešček proti Park hotelu.
Ce bi še raje, uslužnostnega možakarja nisem utegnil nahru-liti. Ko sem ga dohitel, mi je za-
letos končno le zedinila, katero bo prevzelo ta paviljon. Prejšnja leta je bilo zaradi tega med podjetji toliko pehanja, da je ostal paviljon vsako leto zaprt.
Slabe pol ure vožnje z avtobusom in Izleta je bilo konec.
Večerni sprehod po Bledu je bil čudovit. Barvaste luči neonskih napisov in razsvetljave so se prelivale kot v pravljični deželi.
Po približno enournem sprehodu sem zavil v prvi bar. Toda smola! Niti najmanjšega prostorčka ni bilo za tako skromnega človeka kot sem jaz. Zato sem zo ubral na turško kavo v novo kavarno, ki je v zgornjih prostorih Kazine. Tam sem užival ob milih zvokih violin, ki so iz strun udarjale dunajske valčke.
TOREK
Zbudil sem se zarana. Stopil sem k umivalniku. Odprl pipo in čudo, pritekla je voda: topla ali hladna. Lani eem
»Na pot sem šel zato, ker me je zanimalo če smo napredovali le v Kranjski gori. Pri nas je socialno zavarovanje letos dogradilo več poslopij za oddih svojih zavarovancev. Napisnih desk je pa ob vseh poteh, ki vodijo v Kranjsko goro, kot dreves v drevoredih. Razen lega smo pa končno prišli tudi do kopališča. »Jasna«, tako imenujemo kopališče, je urejeno kot si ga le najlepše predstavljati morete.«
SREDA
Vsredo opoldan sem sklenil, pustiti Bled in iti domov. Z avtobusom sem se pripeljal do železniške postaje v Lescah. Tam sem se vsedel na vlak Slovenija-Express (vlak veže Vojvodino s Slovenijo) in bil kaj hitro spet v Kranju. Popoldne sem vsem sosedom hitel pripovedovati o vtisih, ki sem jih nabral od sobote sem.
Bogdan Fajon
4   Gtam Gmvvnjske
KRANJ, 30. MARCA 1959
-1
V borbi za višjo produktivnost
Pomen socialne službe v naših podjetjih
Svet za socialno varstvo OLO Kranj je na svoji redni seji 23. marca razpravljal o problemih socialne službe v gospodarskih organizacijah. V kranjskem okraju te službe v pravem pomenu besede še ni. Beležimo lahko le vrsto poizkusov za izbolj sanje socialnega položaja delavcev, ki pomenijo precejšnje trošenje materialnih sredstev socialnega zavarovanja. Vendar je ta dejavnost nesistematična, razdrobljena in zato neuspešna.
V razvitih industrijskih deželah je socialna služba v gospodarskih organizacijah močno razvita in izhaja iz osnovnega ekonomskega stališča: da lahko delavcu pripomore ustvarjati čimveč j i dobiček. V naši družbeni ureditvi pa je ob borbi za višjo produktivnost, hkrati to tudi iKiraz skrbi za delovne ljudii v proizvodnji in za njihove družine.
Področje socialne službe v podjetjih ne sme biti le ozko usmerjeno v reševanje individualnih socialnih problemov. Povezovati se mora s širšo preventivno de-javnosljo, sodelovati z ostalimi službami v podjetjih za dobro počutje vseh zaposlenih, z zavestjo, da je človeško delo tisto, ki ustvarja vrednost. Pri tem gre za sodelovanje socialne službe s personalno in zdravstveno službo, s higiensko tehnično zaščito dela, s strokovnim vodstvom, z organi samoupravljanja, sindikalno organizacijo itd. — odvisno pač od organizacije, velikosti in problematike p<xljetja.
Dejavnost je izredno široka, saj gre za skrb in iniciativo za pravilno koriščenje odmora in dopusta, za \idobnost in varnost pri delu, za pravilno organizacijo prevoza na delo, za pravilno organiziranje prehrane, organiziranje toplih obrokov v delovnem času. Semkaj sodi tudi skrb za sodelovanje pri dajanju predlogov    za    gradnjo stanovanj,
dnevnih zavetišč za otroke, uslužnostnih servisov, skrb za zaščito mater in mladine, skrb za uvajanje novih delavcev v podjetje, proučevanje vzrokov prekinitev delovnih razmerij, sodelovanje pri analiziranju delovnih mest za invalide in matere s 4-urno zaposlitvijo. Velike so naloge proučevanja in spoznavanja družinskih in ekonomskih razme" težjih   in  pogostih   bolnikov, s
tem da se skuša odstranjevati vzroke, ki ovirajo posameznika pri uspešnem vključevanju v proizvodni proces.
Za opravljanje tega obširnega in pomembnega področja dela je potrebno nastaviti človeka, ki bo lahko z vsestransko razgledanostjo, pravilnim odnosom, z dosledno natančnostjo in organizacijsko sposobnostjo ta posel opravljal.
V Ljubljani deluje šola za socialne delavce, v katero pa smo z Gorenjske poslali premalo slušateljev. Ta šolani, strokovno usposobljeni kader, bo v prihodnosti lahko uspešno opravljal in razširjal socialno službo v podjetjih.   Vendar ne kaže čakati
samo na te kadre, temveč moramo poiskati v podjetjih ljudi, ki se že sedaj delno ukvarjajo s temi opravili in ki imajo osnovne kvalitete za socialnega delavca, da jih s pomočjo krajših seminarjev usposabljamo za to vrsto službe. Taki delavci bodo lahko kasneje najprimernejši kandidati za šolo socialnih delavcev, če se ne bodo že sami kako drugače strokovno usposabljali.
Svet za socialno varstvo pričakuje od gospodarskih in sindikalnih organizacij polno razumevanje pri uvajanju organizirane službe v podjetjih, saj je Republiški odbor sindikatov dal že predlanskim podobne em crnice.
R. D.
VAJENCEV
Razprave o izdelavi novih tarifnih pravilnikov so zdaj v polnem teku. Vse premalo pa se ob tem razpravlja tudi o nagrajevanju vajencev. Zakon določa za vajence samo minimalne osnove ki pa so vsekakor prenizke il nestimulativne. Zato sta republiški sindikalni svet in KK LMS Ljubljana izdelala nov predlog za stimulativno nagrajevanje vajencev, in sicer so nagrade predvidene za prvo leto 3.000 din, za drugo 4.500 din in za tretje leto 5.500 din.
VBohinjski Bistrici bodo 1. aprila dobili nove trgovske prostore. V poslopju (na sliki) že dlje urejajo dva lokala: v prvem bo manufaktura in galanterija, v drugem pa špecerija.
Delavski sveti naj bi na podlagi tega predloga sami določili osnovne postavke za vajenske nagrade. Za poklice, kjer je na razpolago dovolj vajencev in delo ni težko, naj bi nove nagrade podeljevali le v primeru, če vajenec pri praktičnem in teoretičnem delu doseže odličen uspeh. Za slabši uspeh pa naj bi se nagrade procentualno zmanjševale in bi pri. nezadostnem uspehe dosegle minimum.
Pri poklicih deficitarnega značaja, kjer vajencev primanjkuje (zidarji, sodarji, kovači, tesarji), pa naj bi bila višina navedenih nagrad samo osnova za dober uspeh. Nagrade pa bi se zviševale in padale procentualno po uspehu v šoli in pri praktičnem delu. Praksa nam je namreč že pokazala, da je stimulativno nagrajevanje vajencev zelo uspešno.
Z novim načinom nagrajevanja vajencev bi dosegli predvsem to, da podjetja, ki plačujejo vajencem višje nagrade, ne bodo vajencev uporabljala kot ceneno delovno silo, ampak jih bodo zaposlovala po učnem programu, ker jim bodo tako pač več koristili.
S stimulativnim nagrajevanjem so bodo izboljšali tudi učni uspehi, predvsem pa bomo s takim načinom vajence kot bodoče proizvajalce in upravljalce pripravili, da se bodo že v učni dobi seznanili in se zanimali za stvari, ki jih bodo pozneje lahko s pridom uporabljali v organih družbenega upravljanja.
Nove nagrade vajencev so zdaj le predlog, ki pa sta ga že osvo-
jila tudi Okrajni sindikalni svet in Okrajni komite LMS Kranj. Za njegovo praktično uresničitev so predvsem odgovorni občinski sindikalni sveti in mladinske ter sindikalne organizacije v podjetjih, ki bi morale nove nagrade vajencev upoštevati pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov.
N. P.
„Pokaži, kaj »naš!"
Učiteljstvo Osnovne šole v Naklem je pripravilo pionirjem bogat program dela, proslav in prireditev v čast 40-letnice KPJ in SKOJ. Do konca tega šolskega leta imajo na programu razne obiske v partizanske kraje, pripovedovanja preživelih borcev o dogodkih v NOB in podobno.
Pionirji že veliko govore o tem programu. Največje zanimanje pa je vzbudila posebna oblika »Pokaži, kaj znaš«. Pod tem naslovom pripravljajo posebne prireditve, na katerih bodo nastopali pionirji in odgovarjali na vprašanja: Vse o... Tako je predvideno tekmovanje pod naslovom: Trinaj.storica v jami na Okroglem, Kaj je doživel moj očka v partizanih, Kako je bilo, ko so stavkali, Moja mama je bila partizanka, in podobno. Pri tem je glavni cilj, da bi na poljuden način seznanjali pionirje o naši revoluciji in o velikih spremembah, ki jih je le-ta prinesla novim pokol en jem.
K. M.
HAUIU LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10.. 13.. 15., 17.. 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
TOREK, 31. MARCA
(5.40 Naš jedilnik; 8.05 Solisti in Avgust Stanko s sporedom priljubljenih narodnih pesmi; 8.40 Potopisi in spomini — Prežihov Voranc: Na domačih in tujih tleh
— L; 9.00 Emil Adamič: Kruno Cipci: Otroška suita; 9.35 Aleksander Borodin: Dva odlomka iz opere Knez Igor; 10.45 Za dom in žene; 11.00 Solistične skladbe Vilka Ukmarja in Mila Cipre; 11.30 Oddaja z otroke a) Manko Golar: Premeteni Pišta. b) Otroci pojo in igrajo; 12.00 Opoldne s triom Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marjan Munda: Razvojna pot sodobnega perut-ninarstva; 12.25 Znani pevci — znane popevke; 12.45 WolIgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 9 v C-duru; 13.30 Odlomki iz Mas-snetovega »Wertherja«; 14.00 Igra Iller Pattacini s svojim ansamblom; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna: Dve kozmični humoreski; 16.00 Za glasbene ljubitelje
— Tri ljubezni Friderika Chopina; 17.10 Iz albuma zabavnih melodij in popevk; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Slovenski samospevi; 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 20.00 Plesni orkester Radia-televizije Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko; 20.30 Radijska igra — Fe-rico Garcia Lorca: Mariana Pinc-da (ponovitev); 21.30 Bruno Bje-linski: Komorni koncert za klavir in orkester; 22.15 Za ples igrajo orkestri: Harry James, Biily Mau, Anthonv in Les Brown.
SREDA, 1. APRILA
8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Pisan spored zabavnih melodij; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Ciril Pregelj: Trije pe-telinčki; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Poje moški zbor Svobode I. Hrastnik p. v. Viktorja Malovrha; 10.30 Tri fantazije za klavir; 11.00 Belokranjski napevi; 11.15 Petar Stojano-vič: Serenada za flavto in godalni orkester; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Prekop Donava —Tisa—Donava; 12.25_ Pojo naši in tuji solisti; 13.30 Venčok narodnih; 13.45 Lahka glasba; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mala zaveznica; 14.35 Skladbe za violino igra Ali Dermelj; 15.40 Iz krvi rdeče... (Ivo Brnčič); 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Pesmi in plesi z juga — Izvaja Pihalna godba Zagrebške vojne oblasti; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Skladbe iz slovenske romantike in moderne; 18.35 Deset minut z zabavnim orkestrom Hans Carste; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 20.00 Umberto Giordano: Andre Cheni-er, opera v 4 dejanjih; 21.50 LouLs Aubert: Habanera, simf. poem; 22.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 22.40 Zoltan Ko-
daly; Sonata za violončelo ^ klavir; 23.10 Plesni koktajl.
ČETRTEK, 2. aprila
6.40 Naš jedilnik; 8.05 P°Je Ljubljanski komorni zbor Pv' Milka Skoberneta; 820 Melodij6 od tu in od tam; 8.40 Potopis i* spomini — Prežihov Voranc: domačih in tujih tleh — II.; 9-f Gustave Charpentier: Vtisi lZ Italije; 9.35 Popevke se vrstici 10.10 Skladbe za violo, klartf* in violončelo izvajajo naši .solist1-10.35 Domači napevi in pos*^* niče; 11.00 Petnajst minut s '<vin' tetom Jožeta Kampiča; Uvertura in finale opere »M8f' ta«; 11.30 Oddaja za cicibane 8> Branka Jurca: Sladka smetaj b) Od pesmice, do pesmice; 12^JU Narodne za glas in klavir v P1"1' redbi Cirila Preglja; 12.15 Hm tijski nasveti — Ing. Tatjat* Hlišč: Dosedanji uspehi proi2" vodnih poskusov v sadjarstvu J* posestvu Osojnik; 12.25 Za dobro voljo (venček popevk); 12.45 Ha*"" fistka Jelica Pertot-Portograi*11 igra skladbe Lupija in RouseaiJ-ja; 13.30 Jean Sibelius: Kra" Kristijan, suita; 13.55 MariborsW komorni zbor p. v. Rajka Sikošk3 poje skladbe Heriberta Svetel« na besedilo Cvetka dolarja; 14-1 Turistična oddaja; 15.40 Na pW' nu smo videli; 16.00 Izbrali za vas; 17.10 Glasbene uganke-18.00 Četrtkova reportaža; 18-15 Zabavni potpourri; 18.45 Radiji3 univerza — Dr. Ivo Bonač: P1"^ hlad in prehladne bolezni; 20.0 Četrtkov večer domačih pesflj1 in napevov; 20.50 Branko Rudolf-Zvogla potepuhova; 21.30 Iz MJ moi-.no zakladnice; 22.15 Po S^JII jazza; 23.10 Nočni koncert Orfc*" stra Slovenske filharmonije.
PETEK, 3. aprila
8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.40 Skozi Pariš z Li*10 Renaud; 9.25 Veseli zvoki; 9.40 Pet minut za novo pesmico ** J. Bitenc: Cešnjice; 9.45 Pozdravi za mlade risarje; 10.10 Orkester Radia Ljubljane izvaja dela de mačih avtorjev; 11.00 Za dom & žene; 11.10 Za ljubitelje zabavni melodij; 11.40 Finale 1. dejanj0 Rossinijeve opere Seviijski brivec; 12.00 Poje oktet bratov P»*' nat; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Martin Mis: S čim bomo > tos zatirali bolezni in škodljivce; 12.25 Slovenske narodne pesmi v priredbah za klavir; 12.40 Sedem pevcev — sedem popevk; 13.3° Pozdrav iz Črne gore; 13.45 Z8' bavni intermezzo; 14.05 Radijsk8 šola za nižjo stopnjo: Crne buci-ke; 14.35 Poje baritonist Rober* Weede; 15.40 Iz svetovne književnosti — Ugnjen Ugok: PO" mlad belih cvetov; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.10 Kotiče* za mlade ljubitelje glasbe; 17-25 Glasbena čajanka; 18.00 RadijS** leksikon; 18.10 Umetne in narodne pasmi poje moški zbor »Zarja« Svobode center — Trbovlje p. v. Jožeta Skrinarja; 18.30 lz naših kolektivov; 20.00 Petna j^ minut z orkestrom Frank Chacks-fiold; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 23. oddaja Nikolaj Rimski-KorzakoV-Šeherezada, simf. suita; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih' 22.15 Nočni operni koncert; 23.1° Moderna plesna glasba z ork^ strom Johny Dankvvorth; 23.3J Novi obrazi — nove popevke.
VIHAR POD TRIGLAVOM
Riše Milan Batista
Narodni heroj Tonček
129
Obe strojnici sta naenkrat zaropotali. Jože je takoj ubil majorja, Tonček pa več vojakov — trop Nemcev pa se je ranjenih valjalo po travi. Še nekaj rafalov po vojakih, ki se še vedno niso znašli od presenečenja — potem pa sta videla, da nekateri že polnijo puške, ki so jim dotlej prazne visele na ramenih. Od zaklona do zaklona sta se umikala k Savi.
130
Nemci so jo udrli za njima, ampak ona sta medtem že prebredla Savo in se izgubila v Jelovici. Ni minila ura, pa so Nemci z vseh strani navalili na Jelovico in hajkali po njej za predrznežema, ki sta sred belega dne vdrla v postojanko in jih napadla — seveda zaman, nikjer ju ni bilo. Čeprav so pretaknili vsak grm, ju niso našil. Vdrla sta se v zemljo.
131
Ob neki drugi priliki se je Tonček s še osmimi partizani nenadoma znašel sredi dvanajstorice Nemcev. Tako blizu so si bili, tako zgneteni na kup, da niso mogli streljati, ker bi ranili drug drugega. Tonček je fante povedel na juriš s puškinimi kopiti. Pobili so devet Nemcev — Tonček pa je v tistem jurišu razbil kopito svoje znamenite mauzerice.
132
Pred letom je Tonček spet vodil dražgO' ško bitko — ampak tokrat v unifortt1' oficirja Jugoslovanske ljudske armade. Pokazal je mladim, kje so takrat, pi*e<* petnajstimi leti napadali Švabi, kje so W partizani branili. To je bilo na proslavi petnajstletnice bitke v Dražgošah, kjC je bil tudi edini še živi narodni heroj z Gorenjske Tonček Dežman.
MALI OGLASI
Telefonska številka naroeniške-*a *n oglasnega oddelka je 397. Uredništva 475
prodam lucerno. Urbančič, Predle 5, Kranj 2820
»ajenca sprejmem takoj. Legat •jtoj, kolar, Naklo 2843
Kupim dobro, ohranjen kontra-
as »M bendo. Naslov v oglas-oddelku 2845
Našel sem avtomobilsko gumo ™ Jezerskega do Preddvora. Ho-»ernaže 33, Preddvor 2853
6nr0t*am rnotorno rnlatilnico, či-
1 n'k za žito, slamoreznico in lektrični motor 5 KM. Naslov v Slasnom oddelku 2854 'odam posestvo obstoječe iz ]IV. gozdov, stavbnih parcel in gospodarskega poslopja na lepi 6Si blizu Tržiča. Naslov v oglas-ne^ oddelku 2855 r*>dam sobno spalnico zaradi 'tve. Naslov v oglasnem od-"^U 2856 , Prodam   elektromotor  17 KM 20<380 13 k. v. Naslov v oglasim oddelku 2857 y        vseljivo, manjše posestvo bližini Kranja  prodam, Zer-8, p. Smlednik 2858
•h p Vr^ ('am v naje'«- Cankarja 19, Kranj 2859
Kupim  štedilnik dobro ohra-
n'e". Naslov v ogl. odd. 28(10
Trgovsko pod. »Moda« sprejme
a»lficirano trgovsko pomočnico
'z Sal.anterijske ali mešane stro-^- Nastop službe takoj ali s 15. prilom 1959.  Prijave sprejema gjfcVa podjetja za NON STOP. ""Ma* Kranj 2861
Gospodinjsko pomočnico, polteno, sprejme takoj ali po dogovoru. Simunac Albina, Župančičeva 30, Kranj 2852
Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za mopediste. Prijave sprejema trgovina v zadružnem domu v Šenčurju do 2. aprila 1959.
SPOMLADANSKO LICENCIRANJE BIKOV
V sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori je za spomladansko licenciranje bikov določen naslednji razpored:
ObLO Kranj — 6. aprila 1959 —
Kranj ob 8.00, Besnica ob 9,00. Bitnje ob 10.00, Zabnica ob 10.30, Mavčiče ob 11.30, Voklo ob 13.00, Šenčur ob 14.00, Cerklje ob 15.00. Dne 7. aprila 1959 — Podbrezje ob 8.00, Strahinj ob 9.00, Pre-doslje ob 10.00, Visoko ob 11.00, Preddvor ob 12.00, Kokra ob 13.00, Jezersko ob 14.00, Gorice ob 16.00.
ObLO Tržič — 8. aprila 1959 — Križe ob 9.00, Katarina ob 10.00, Podljubelj ob 12.00, Kovor ob 14.00.
ObLO Ziri — 10. aprila 1959 — Ziri ob 11.00.
ObLO Železniki — 9. aprila 1959 — Zgornja Luža ob 8.00, Bukovica ob 9.00, Selca ob 10.00, Cešnjica ob 11.00, Železniki ob 14.00, Zali log ob 15.00, Podpore-zen ob 16.00, Sorica ob 17.00.
ObLO Radovljica in Bled — 11. aprila 1959 — Podnart ob 9.00, Lesce ob 11.00, Bled ob 14.00
ObLO Bohinj — 14. aprila 1959
— Bohinjska Bistrica ob 9.00, Srednja vas ob 14.00.
ObLO Jesenice — 15. aprila 1959
— Žirovnica ob 9.00, Jesenice ob 10.00, Dovje ob 11.00, Kranjska gora ob 13.00.
ObLO Škofja Loka — 16. aprila 1959 — Skofja Loka ob 8.00, Zmi-nec ob 9.00, Log ob 9.30, Poljane ob 10.30, Javorje ob 11.30, Lučine ob 13.30, Gorenja vas ob 14.00, Hotavlje ob 15.00, Trebi j a ob 16.00, Sovodenj ob 17.00.
Na licenciranje morajo biti prignani vsi nad 1 leto stari biki, ki še niso bili licencirani ne glede na to, če potekajo od rodovniških ali nerodovniških krav. Stari biki in merjasci ne pridejo v po-štev za spomladansko licenciranje.
Vse živinorejce opozarjamo, da je licenciranje po zakonu obvezno in da se izostanek kaznuje z denarno kaznijo.
Spomladanski sejem bikov bo v Naklem v soboto, dne 16. maja 1959.
Uprava živinorejskega servisa OZZ Kranj
Triglav razočaral
Kladivar : Triglav 3 : 0 (1 : 0)
NE 7 AMPAK 8 KNJIG
idr>**ivoga branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din člananine
DO 1. MAJA
le Se čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vP*s či« večjemu številu novih članov smo letošnji čas vpisovanja podaljšali za 1 mesec
Milijon dinarjev
Pa «o vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člane Prešernove družbe.
Za to pohitite * *pisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, *f Po skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišite v ^ižnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14/a. telefon 21-048
»RADIO«, Jesenice: 31. marca franc. ital. barv. film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE«. 1. do 3. aprila ital. film »BELE NOCI«.
»PLAVŽ«, Jesenice: 2. in 3 aprila franc. ital. barvni film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE«.
Žirovnica: 1. aprila franc. ital. barv. film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE« in franc. film »NO-TREDAMSKI ZVONAR«.
Dovje-Mojstrana: 1. apr. špansko francoski film »GLAVNA ULICA«.
Radovljica: 31. marca in 1. aprila franc. film »LJUBEZEN JE NA KOCKI«. Predstave v torek ob 20. uri, v sredo pa ob 17.30 in 20. uri.
Tekma slovenske conske lige, igrišče Kladivarja, sodnik Tavzes iz Ljubljane, vreme oblačno, gledalcev 1000.
Strelci: Hočevar v 42 minuti, Še ga v 57. minuti, Plkel v 65. minuti
Celje, 29. marca
Na igrišču Kladivarja v Celju sta se danes srečali v prvenstveni tekmi slovenske conske lige moštvi Kladivarja in Triglava iz Kranja. Začetek je bil nervozen; obe moštvi pa sta izmenoma napadali. V 5. min. je Štular nevarno prodrl pred vrata Kladivarja, to pa je bil tudi edini nevarnejši podvig Triglava v prvem polčasu. Nato je prevzel igro v roke Kladivar, ki je zaigral zelo dobro in nevarno napadal vrata gostov. V
Zadnji športni rezultati
I. ZVEZNA LIGA LIGA
Vardar : Hajduk 0 : 5 Velež i Dinamo 2 : 1 Crvena zvezda  : Železničar 1  : 0 Budućnost : Radnički 2 : 1 Sarajevo : Vojvodina 0 : 0 Rijeka : Partizan 3 : 3
15. minuti je igralec Kladivarja nevarno streljal, vendar je Dagarin ta strel ubranil. Ze minuto nato so domačini zopet nevarno prodrli in Kokotec je silovito streljal v prečko. Tri minute pred koncem prvega polčasa je Pikel lepo streljal kot. Hočevar pa je podano žogo z glavo usmeril v mrežo in s tem postavil rezultat prvega polčasa 1:0
Drugi polčas se je pričel zopet z obojestranskimi napadi. Domačini so bili hitrejši in nevarnejši in že v 57. minuti je Šega dosegel drugi gol za Kladivarja. Samo tri minute pozneje je Pi'kel presenetil Dagarina in postavil končni rezul-
tat tekme 3:0. Malo pred koncem igre je sodnik izključil Štravsa (Triglav) zaradi nešportnega vedenja. Domačini so imeli do konca tekme še nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti.
Triglav nas je danes razočaral in je zasluženo izgubil obe točki. Kladivar je bil ves čas v premoči, igralci so bolje podajali in odločneje streljali na gol. Rezultat bi bil lahko celo višji, če ne bi vratar nasprotnega moštva ubranil ne kaj nevarnih strelov. Celjska publika je bila nešportna in je na dokaj čuden način bodrila svoje ljubljence. Sodnik Tavzes ni zadovoljil, rr
Zaslužena zmaga Jesenic Jesenice : Izola 2:1 (2:1)
n. ZVEZNA LIGA — ZAHODNA
Zagreb : Sloboda 2 :1 Proleter : Elektrostroj 4 : 1 Trešnjevka  : Šibenik 2  : 2 Borac : Borovo 0 : 1
Split : Lokomotiva 0 : 1
SLOVENSKA CONSKA LIGA
Sobota : Grafičar 6 : 1 Ljubljana   :   Rudar   1   : 0
Slovan : Branik 2:2 Kladivar   :  Triglav 3   : 0
Jesenice : Izola 2 : 1
Maribor : Krim 3 : 3
PODCENJEVANJE TELESNE KULTURE
Jesenice, 29. marca
Igrišče Jesenice, vreme deževno in neugodno za igro. Gledalcev 300. Moštvi sta se predstavili v naslednjih poistavah:
Jesenice: Volarič, Pestotnik, Re-kar, Kos, Gaser, Luznar, Lavtižar, Medja, Koblar, Hribar, Kokalj.
Izola: Lesjak, Gabrijeloič, San-tin, Zubin, Sorgo, Jakovič, Bera, Zabkar,  Januz, Muženič.
Strelci: v 26. minuti Medja in 32. minuti Hribar za Jesenice ter v 34. minuti Bera za Izolo. Sodnik Jakše iz Ljubljane.
Ko je žoga zapustila belo točko na sredinu igrišča smo vsi pričakovali, da se bo razvila ostra borba za zmago. Minute so tekle, vendar na igrišču nismo videli nič posebnega. Občinstvo je bodrilo domačine, ki so res napravili nekaj lepih napadov na vrata Izole. V 17. minuti bi kmalu Izola dosegla gol, vendar je bil napravljen prekršek nad igralcem Jesenic. Zani
mivo je, kako je padel 1. gol za Jesenice..V 26. minuti Hribar strelja, vendar se je žoga ustavila komaj pol metra pred črto gola. Tu pa se je znašel Medja in potisni! usnje v mrežo. Jesenice vodijo z 1:0. Komaj 6 minut je minilo, že je bilo spet veselje med gledalci in igralci Jesenic. Hribar je z neubranljivim strelom v 32. minuti povišal rezultat na 2:0. Do odmora se na igrišču ni nič spremenilo. Drugi polčas ni prinesel nič posebnega. Igra se je odvijala v sredini, to pa predvsem zaradi blatnega igrišča. Nekaj minut pred koncem so igralci Izole imeli možnost, da bi izenačili, vendar jim to ni uspelo. Čeprav Jesenice danes niso igrale najbolje, kljub temu niso razočarale sVojih prijateljev, in kar je najvažnejše: priborile so si dve zasluženi točki. Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci. Sodnik Jakše iz Ljubljane je sodil odlično.
M. 2,
VOLITVE
UPRAVNIH ODBOROV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
Z zakonom o podaljšanju mandata delavskih svetov (Uradni lipt FLRJ št. 1/59) je podaljšan mandat delavskih svetov do •eta 1960.
Ne glede na podaljšanje mandata delavskih svetov pa se Morajo opraviti volitve upravnih odborov najkasneje do konca aprila 1959.
Opozarjamo delavske svete, da pravočasno skličejo seje •aradi izvolitve upravnih odborov, o sklicanju seje obvestijo ObLO Kranj in takoj po volitvah dostavijo zapisnik o seji.
ObLO Kranj
Oddelek za splošne zadeve
Svet za šport dn telesno vzgojo pri OLO-Kranj je pred dnevi razpravljal o telesni vzgoji na naših šolah. Ugotovil je, da se temu predmetu ne posveča zadostne pozornosti, Najosnovnejše, kar se lahko zahteva za izvajanje telesne vzgoje na šolah je to, da bi ure-, dili primerna igrišča v neposredni bližini šol. Toda ugotovljeno je, da marsikje miti tega še ni. Dogaja se, da prav zaradi osebnih koristi
in upornosti posameznikov, pone-' kod nifio mogli urediti potrebnih igrišč. Z boljšim razumevanjem pomena telesne kulture za mladino, bi lahko z majhnimi sredstvi veliko dosegli.
O teh vprašanjih bo Okrajni svet za šport in telesno vzgojo sklical še posebna posvetovanja odgovornih organov pri občinskih ljudskih odbojih.
M. M.
TISKANINA — TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU
razpisuje naslednja delovna mesta:
!- ZA KOMERCIALNI ODDELEK PODJETJA:
2 KVALIFICIRANA DELAVCA za skladišče gotovoga blaga — potrebna izobrazba trgovskega pomoendka s piakso ▼ tekstilni stroki. Plača po tarirnem pravilniku. Nastop ifluibe takoj ali najkasneje do 1. 6. 1958.
H. ZA OBRATNO MENZO PODJETJA:
1 UPRAVNIK IN EKONOM — potrebna isrednja strokovna izobrazba z nekajletno prakso na sličnih  delovnih mestih. 1 GLAVNA KUHARICA — kvalificirana s prakso.
3 POMOŽNE KUHARICE — polkvadlflcirane. 1 STREZAJKA za bife — polkvaUficiraaa.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop s 1. 5. 1959 ali 1. junijem 1959.
°I. ZA POČITNIŠKI DOM SINDIKALNE PODRUŽNICE Tl-SKANINA V FIESI PRI PIRANU.
' UPRAVNIK — potrebna srednja strokovna izobrazba a prakso v gostinski stroki; zaželeno vozniško dovoljenje za osebni avtomobil. Zaposlitev stalna.
1 KNJIGOVODKINJA — potrebna srednja strokovna izobrazba s prakso v knjigovodstvu gostinskih podjetij. Zaposlitev Ptalna.
1 GLAVNA KUHARICA — kvalificirana s prakso, za čas od 1. 5. do 30. 9. 1959.
3 POMOŽNE KUHARICE — poMcvalificirane s prakso, za čas od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. 1959.
2 STREŽAJKI ZA  BIFE — polkvalificirani s prakso. Od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. 1959.
2 SOBARICI — polkvalificirani, za čas od 1. 5. oziroma 1. 6. do 15. 9. oziroma 30. 9. 1859.
Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje v Pirann °zdroma iFesi zagotovljeno.
Interesenti naj se javijo osebno na kadrovski oddelek podivja ali pa naj dostavijo pismene ponudbe takoj oziroma najka«meje do 10. 4. 1959.
AVTOBUSNA TURISTIČNA PODJETJA
»Translurist« »Avlopromet«
ŠKOFJA LOKA KRANJ
uvajata dne 3 . aprila 1959 novo avtobusno progo
KRANJSKA GORA—JESENICE—BLED—KRANJ— -LJUBLJANA—ZAGREB
4.00 4,25 4,40
5,10 5,20 6,05 6,55 8,10 9,25
odh.
▼
prih,
Kranjska gora Mojstrana
Jesenice Bled
Radovljica Kranj Ljubljana Novo mesto Zagreb
prih. ▲
odh.
21,50 21,25 21,10 20,40 20,30 19,45 19,10 17,55 16,30
Avtobus obratuje vsalk dan.
Prodaja vozovnic in rezervacija sedežev: Kranjsko gora — Turistični urad, Bled — Agencija »Triglav« Kranj — Agencija »Triglav«, Zagreb — »Putnik« Zagreb, Praška ul.
Za izboljšanje prometnih povezav med Kranjsko goro, Jesenicami in Ljubljano se že obstoječa proga Jesenice—Begunje— —Ljubljana dne 3. aprila 1959 podaljšuje do Kranjske gore
5,10	—	odh. Kranjska gora		prih.		—	19,52
5,20	—	■  Gozd Martuljk		A		—	19,42
5,38	—		Mojstrana			—	19,24
6,10	14,15		Jesenice			13,55	19,06
6,20	14,25		Žirovnica			13,45	18,55
—	1435		Lesce				18,45
6,35	—		Begunje			13,30	—
6,38	—		Zapuže			13,27	—
—	14,40		Radovljica			—	18,40
6,55	15,00		Posavc			13,10	18,20
7,01	15,06		Podbrezje			13,04	18,14
7,05	15,10		Bistrica			13.00	18,10
7,15	15,20		f Kianj	■		12,50	18,00
7,45	15,50	prih. Ljubljana		odh.		12,20	17,30
Avtobus obratuje ob delavnikih.
Potniki in izletniki poslužujte se avtobusnih zvez, katere vzdržujeta podjetji »TRANSTURIST« Skofja Loka in »AVTOPRO-MET« Kranj.
ZMAGA BREZ DVOBOJA TRZlC : PLANIKA 5:0 p. f.
V ostalem srečanju jesenskega dela rokometnega prvenstva Gorenjske je moštvo Partizana iz Tržiča premagalo na Golniku brez igre kranjsko Planiko z rezultatom 5:0. Kranjčanov namreč ob določenem času ni bilo na igrišče. Z omenjeno zmago deli trenutno Tržič  z  Mladostjo   1.   in  2. mesto.
Prijateljsko srečanje med Partizanom (Tržič) in kombinirano ekipo Storč-Sava se je končalo z zmago Tržičanov 15:12.
I. V.
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR NA JESENICAH
V soboto, 29. merca se je pričel na Jesenicah III. pokalni šahovski turnir z mednarodno udeležbo. Poleg domačih šahistov sodelujejo na turnirju tudi šahisti iz Avrije, Zapadne Nemčije in Italije. Skupno je 14 šahistov. Med temi so mojstri: Lepnik (Jugoslavija), Lossberg (Zapadna Nemčija), Bur-gi (Avstrija) in šest mojstrskih kandidatov. Turnir bo zaključen 7. aprila.
U.
S skupščine ŠD „Triglav**
Glavna naloga: Stadion in zimski bazen
V petek je bila v prostorih OLO v Kranju IV. redna letna skupščina SD »Triglav«. Poleg številnih članov društva je skupščini prisostvoval tudi predsednik ObLO Kranj  Franc Puhar.
Ni naš namen, da naštevamo uspehe, ki jih je doseglo društvo, saj so ti vsem bolj ali manj poznani. Dotakniti pa se bomo skušali nekaterih perečih problemov športne dejavnosti v Kranju.
Osnovne naloge pravilnega razvoja telasne vzgojo in športa leže na osnovnih organizacijah, to je društvih in klubih. Prav društvo mora pravilno razumeti vsebino svojega dela in stremeti za tem, da organizacijsko rajamo osnovo, to je množičnost. Zato naj bo edina prava pot, ki pelje k uspehu ta, da športno društvo Triglav nenehno išče stike s šolami in tovarnamL
Z uspehi, ki jih jo doseglo SD Triglav, se društvo uvršča med najkvalitetnejše v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. To je predvsem zasluga nekaterih klubov, ki so dosegli zavidljive uspehe. Sport, ki ga goji SD Triglav predstavlja izključno amatersko dejavnost, kar nam pokažejo tudi številke, saj društvo v svojih 10 klubih združuje preko 1200 športnikov.
Razni smučarski tečaji, plavalne in namiznotoniške šolo so vsekakor nekaj prispevali k mno-
žičnosti in s tem tudi k kvaliteti. Prav smučanju pa bo treba posvetiti več pokornosti; vključiti bo treba predvsem mladino in pa starejše.
Premalo poudarka je prav na medšolskih in sindikalnih tekmovanjih. Pripraviti bo treba načrte za vse leto, in sicer za vse panoge, tako da bodo šole in podjetja skrbela za izvedbo tekmovanj. Ce bo društvo hotelo zadostiti potrebam množičnosti bo treba mislili tudi na strokovni kader. V društvu je stanje trenerjev in vaditeljev zelo kritično, saj razen plavalnega in nogometnega kluba nima noben klub kvalificiranih trenerjev. Razen tega morajo klubi poskrbeti za vključevanje ženske mladine; žensko tvorijo komaj 10 % vsega članstva v društvih.
O izgradnji stadiona s potrebnimi igrišči in napravami je govora že več let, vendar do graditve stadiona še ni prišlo. Gradnja stadiona in skromnega plavalnega bazena je zelo važno vprašanje za razvoj športne dejavnosti v Kranju, ki jo po dosedanjih izkušnjah, ne kaže za-metavati. O tem naj bi razmislil tudi svet za telesno vzgojo ObLO Kranj.
Društvu bo še nadalje predsedoval neumorni športni delavec tovariš Jože Mihelič.
M .Zivkovič
GLEDALI BOMO..
itd li j,insko-japonski k o produkcijski barvni film »M d dame Butterflv«. Menda ni težko iz naslova ugotoviti, da gre za filmsko realizacijo istoimenske opere Glacoma Puccinija — glasbene stvaritve, ki sodi med najpomembnejša dela svetovne operne literature. Film je režiral znani italijanski režiser Carmlne Gallone; kako je opravil svoje delo, se bomo lahko kaj kmalu prepričali, saj ne bo dolgo, ko bodo film • predvajali gorenjski kinematografi. Nedvomno pa Igralska plat filma bi Puccinljeva glasba ne bosta razočarali filmskega občinstva. — Na sliki:  japonska filmska Igralka Kaoru  Yachigusa kot Madame
Butterfly.
i. !l 0 ii iiil II U D 3 i I
POLYECRAN — KINO BODOČNOSTI Novi sistemi snemanja in predvajanja filmov so v zadnjih letih tako pogosti, da se zanje skoraj ne zanimamo več, saj je izkušnja pokazala, da so večinoma muhe enodnevnice. Zanimivo pa je, da so se v zadnjem času med iznaj-ditelje s tega področja uvrstili tudi Cehi s svojim »Polvecra-nom«. Elektronski možgani Istočasno predvajajo na 8 filmskih platen do 14 filmov z glasbeno spremljavo. Menda zapuščajo gledalci predstave z nekoliko mešanimi občutki.
TOVARNA DKW IZDELUJE NEMŠKE »JEEPE«
Izredna zmogljivost, skromnost in dobre lastnosti ameriških jee-pov so prešle že v pregovor. Imajo le eno slabo stran: potrošijo preveč goriva. Pred kratkim je nemška tovarna DKW pokazala novinarjem svoj terenski avtomobil s tricilindrskim, dvotaktnim motorjem za 1896 ccm, ki
potroši le 10.5 litra bencina na 100 kilometrov. Motor z močjo 40 KS poganja preko 8 stopenjskega menjalnika vozilo celo preko vzponov z nasribom 50 odstotkov. Nemški jeep doseže 95 km na uro in je na zunaj zelo podoben svojemu ameriškemu vzorniku, stane pa okoli 1,400.000 dinarjev naše vrednosti. Taka vozila bo nova nemška armada, ki jo v Evropi sprejemajo z zelo mešanimi občutki, prav gotovo potrebovala. Kam bodo le vozili?
ATOMSKI MOTOR Američani so menda v Nevadi že preizkusili prototip atomskega motorja, ki naj bi služil pogonu raket. Poročila navajajo, da je reaktor cilindrične oblike, visok približno 2 metra in težak 6 ton. Poskusi se še vedno nadaljujejo.
ŽENSKA PROMETNA POLICIJA Čeprav se nam zdi Anglija vselej starokopitna, to vedno ne drži. v zadnjem času uvajajo v deželi, ki se je nekdaj tako upirala ženski emancipaciji, žensko pro-
živalska kri
ZA TRANSFUZIJO
Profesor dr. Kuo Chang bo na univerzi v Talpehu razvil metodo, po kateri Je mogoče uporabiti prašičjo krt za transfuzijo pri ljudeh. Kot poroča kitajska agencija, je dr. Kuo Chang delal na tem več kot deset let. Sedaj je poskuse končal in objavil sadove.
Prašičjo kri spremeni v uporabno kri za transfuzijo v petih minutah. Tako dobljeno plazmo lahko dajo vsakemu človeku ne glede na njegovo krvno skupino.
Preparat je imenoval »Plasmanola 1. p.« ter ga preizkusil na prostovoljcih v tai-peški bolnišnici. Le 16 odstotkov bolnikov Je pokazalo po trasfuzljl prehodne reakcije. Vsi bolniki so transfuzijo odlično prestali.
Plazmo je mogoče tudi zelo dolgo hraniti. Poskusi so dokazali, da je bila plazma uporabna še 13 mesecev po izdelavi. Dalje je dr. Kuo preizkusil, da je uporabna tudi konjska kri v določeni mešanici s prašičjo.
KORISTNI KROKODILI
Krokodili niso škodljivi, marveč za gospodarstvo in za znanost pomembni člani živalskega sveta v Severni Rodeziji, je dejal dr. Cott, ki je dalj časa proučeval navade in življenje krokodilov.
Dr. Cott, ki dela kot znanstvenik v zoološkem muzeju univerze v Cambrid-geu, je pred tremi leti začel proučevati krokodile v Severni Rodeziji. — Zdaj pravi, da je krokodile v tej deželi mogoče smatrati za naravno bogastvo.
Znanstvenik zatrjuje, da ima dovolj dokazov za svojo poprejšnjo domnevo, da so krokodili koristne živali. Proučeval jih je v močvirjih, jezerih in rekah ter priporočil, naj bi prepovedali nočni lov na krokodile ter zavrnil mnenje, da je
metno policijo. Kot poročajo opazovalci, imajo čedna dekleta v policijskih uniformah presenetljive uspehe, čeprav so v službi zelo natančne in stroge. Vozniki, ki so prekoračili dovoljeno hitrost, ali se drugače pregrešili proti prometnim predpisom, se z njimi običajno sploh ne prepirajo, temveč mirno odštejejo včasih zelo občutno denarno kazen. Morda bi se tak poskus obnese! tudi pri nas?
nova Čelada za pilote reaktivnih letal
Letenje z letali, ki dosegajo in presegajo zvočno hitrost, ni preveč udobna stvar V potniških letalih so sicer potniki dobro zavarovani, piloti lovskih in preizkusnih letal pa morajo prenesti prav trde udarce.
V takih pogojih je dobra zaščita za glavo prva. z njo se ne ukvarjajo samo tovarne, ampak tudi zdravniki. Tako je dr. Ro-senfeld izdelal čelado, ki prekaša vse dosedanje. Ko jo je pokazal novinarjem, je pustil, da je ob njo udarilo 4,5 kg težko jekleno nihalo z gibalno količino 2,7 kg na sekundo.
treba krokodile uničevati, češ da požro preveč ljudi. Pravi, da je človeških žrtev teh živali zelo malo in da so še ti redki primeri le posledica malomarnosti prizadetih.
Ohranitev krokodilov priporoča tudi zato, ker se mladi hranijo z ribjimi sovražniki in sicer z rečnimi raki, z velikimi vodnimi bolhami in z nekaterimi me sojedimi bubami, odrasli pa lovijo vidre, kormorane in druge živali, ki žro ribe.
Profesor Cott meni, da so krokodili neke wste jezerske in rečne snažilke, ki jih je mogoče primerjati z mrhovinarji na kopnem zlasti s tistimi pticami, ki so zaradi teh svojih lastnosti z zakonom zaščitene.
Pojoči puščavski pesek
Vsi, ki so potovali po puščavah vedo, da pesek poje in sicer najglasneje zjutraj in zvečer. Pravzaprav je bolje, če povemo takole: na puščvaskem pesku je slišati orglam podobne glasove.
Ta pojav je znan že mnogo stoletij, saj ga opisujejo številni stari in sodobni potniki. — Vendar vse do nedavnega še ni znal nihče tega pojava znanstveno obrazložiti.
Zdi se, da je to navsezadnje uspelo Mihailu Petrovu, profesorju leningrajske univerze, ki je vrsto let proučeval ta nenavadni pojav v kitajskih puščavah.
Petje puščavskega peska pojasnjuje profesor Petrov z zapletenim procesom elektrizacije, se pravi s krčenjem in raztezanjem kremenovih kristalov. Ta pojav nastaja pri naglih temperaturnih spremembah, torej zlasti ob svitu in na večer.
Popotniki pripovedujejo, da je puščavski pesek prav v tem dnevnem času najbolj glasen. Zaradi naglih temperaturnih sprememb nastaja med krčenjem in raztezanjem akustična energija v obliki zvočnih tresljajev. V tem je torej po mnenju prof. Petrova skrivnost »puščavske pesmi«.
Ugotovitve kitajskega zdravnika ta učiliškega  profesorja  utegnejo poflie'"tt velikanski preobrat  v zdravniški praks' po bolnišnicah, kjer Je bila plazma njeno shranjevanje vedno pereč proble01'
Zvonovi in spomeniki
0 NAJTEŽJI ZVON na svetu je vliti car Kolokol v Moskvi leta 1733. T®' žak je okoli 193 ton, v premeru pa mer^ več kot 7 metrov. Visok je okoli 6,8* m debel okoli pol metra. Zvon je že P1' čen in stoji na neki ploščadi v Krernlj* 0 NAJSTAREJŠI ZVON na svetu )e star okoli 3000 let. Našel ga je učenja" Lavard v Babilonski palači v Nhnroc* £ NAJVEČJO SKUPINO ZVONOV, *> se nahajajo v Rockfellerjevi kapel' Y New Yorku, tvori 72 zvonov s sku>pn» " žo 102 toni.
0 NENAVADNI SVETOVNI REKOR* so postavili zvonarji neke angleške cef kve že leta 1751. Ta rekord do zdaj še • prekoračen. Trinajst ljudi je namreč br** prestanka zvonilo 20 ur. V tem času |* vsak zvon udaril 40.320 krat. Leta l9" je šest zvonarjev iz Cheshirea poskuša" doseči nov rekord, a jim ni uspelo. Z V nili so »samo« 12 ur in en zvon je udar le 21.600 krat.
0   NAJVEČJI SPOMENIK na  svetu le postavljen v čast bitike pri San Jacin11' Zgrajen je bil leta 1939, visok je 190 trov in težak okoli 35.000 ton. 0   Doprsni kipi ameriških predsednik^* VVachingtona,   Jeffersona,   Roosevelta '* Lincolna, ki so izklesani v stenah Mo"D Rushmore (ZDA), so NAJVEČJI KIPI NA SVETU. Samo glave kipov so visoke P' 20 metrov. Celotni kipi bi torej mora biti izklesani v višini okoli 180 metro*' 0   OSTANKE   NAJVIŠJEGA   KIPA °* svetu so odkrili vzhodno od Bamiana. Afganistanu. Ce bi bil ohranjen celo'e* kip, bi bil visok okoli 333 metrov. BU to kip Budhe iz 7. stoletja n. št. 0   NAJVEČJA   KOLIČINA MATERI*' LA je bila porabljena za oblikovanje 9" ve indijskega poglavarja Siouxa. Ta ki? klešejo že od leta 1939 v Južni Dakotl f hribu  Mount  Rushmore.  Zanj   so p**8 bili že 6 milijonov ton kamenja.
Igra narave
R|0MA'1 ŠEHBUMil^'
»Železo iz Ferrare in Mantove,« je zamrmral. »In carina, ki ga podraži toliko, da se ga ne splača uvažati! Hvala bogu, da jo imamo! Drugače bi nas italijanski plavži in železarne zadušili! Že tako je dovolj slabo in če prevzamem naročilo, ga bom prevzel samo zato, da bo dela. Toda ... hudiča . . . treba bo vložiti dosti denarja! Če bi ga vložil v banko, bi mi obresti prinesle več. A potem bi moral začeti odpuščati delavce. Skladišče imam do vrha polno.«
Jezno je stopil proti skladišču in seu stavil na pragu. V skladišču je našel starega Voltreščka, ki se je nadložno sklanjal in pobiral po tleh raztresene žeblje. Dominiku je pogled obvisel na zabojih, ki so se kopičili na vseh stenah prav do obokanega stropa. Ko je zidal novo skladišče, si nikoli ni mislil, da bo kdaj do vrha polno. Takrat so bili časi, ko je moral delati noč in dan, da je ustregel kupcem. Zdaj pa . . . eh, prekleto! Zaboj na zaboju, vsi polni sekan-cev in navadnih žebljev. Potem pa osi za vozove, okenski križi, celi kupi okovja za vrata, kovane svetiljke, in še kup reči! Celo okna so bila zadelana z zaboji, da je bilo v skladišču temno. Za vrati je stala vrsta zabojev, zabitih in pripravljenih, da jih odpošlje. Dominik se je ugriznil v ustnico: bili so žeblji za vojaške čevlje, ki jih je izdelal, ker je bil vnaprej prepričan, da bo dobil naročilo. Leto za letom jih je dobavljal, tokrat ga je pa neslo! Zaman je ugibal, kako je to mogoče. Morebiti bi bil moral seči globlje v žep in podkupiti gospode pri erarju — toda vojska je postavila tako nizko ceno, da tega v resnici ni mogel. Zdaj jih ima tu, vojaške žeblje, ki jih zlepa ne bo mogel prodati!
Naj je razmišljal, kolikor je hotel, zmeraj spet je čutil, da se je nekje zataknilo. Kako je to mogoče? Saj vendar rastejo po vsem svetu velike tovarne in ljudje ne-
znansko bogatijo! Še nikoli ni bilo naprodaj toliko in tako dobrega blaga, nikoli se ni iz rok v roke pretakalo toliko denarja. Tudi delo je laže dobiti, kot nekoč. Tovarna na Savi je kakor magnet — vse mlade ljudi priteguje k sebi. Kroparski kovaški pomočniki se zatekajo tja. Samo starejši, ki imajo svoje bajte in družine, ostajajo doma. Če pa nekje tako bogatijo — kako je potem mogoče, da Kropa hira? Ali bo morebiti res tako, kakor je tistega spo-mladnega večera rekel Pavle? Je kovaštvo res obsojeno na propad? Ne, ni mogoče!
Ko sem začel, je bilo teže, je pomislil. Toda zgrabil sem in imel sem srečo. Če nisem omagal takrat, ko sem bil nihče in nisem imel nič, ali naj zdaj popustim? Jaz — Dominik Zgonc? — Nasmehnil se je. Bilo je čisto nemogoče, da bi popustil. Vsak drug lahko, samo Dominik Zgonc ne! Zdaj pa že zaradi Družbe ne!
Voltrešč je pobral žeblje in nato začel pometati skladišče. S krmežljavimi očmi, ki so Dominika spominjale starega, bolnega psa, je pogledal gospodarja in obotavljaje se rekel:
»Mojster, skladišče je tako polno, da skoro ne bomo imeli več kam skladati zabojev.«
Dominik je napel lica — starčeva pripomba ga je razjezila in užalila. »Se bo že izpraznilo,« je rekel oholo. Naslonil se je na podboj in spet opazoval starca. »Ti si že petindvajset let pri meni,« je rekel nenadoma.
Voltrešč je začudeno prisluhnil. »Pozimi jih je bilo petindvajset, mojster. Natanko se še spominjam: sedel sem pri puklastem Blažku, Soan pa nam je ravno tisti dan znižal mezdo ...«
»Da, da,» je nestrpno rekel Dominik. »Dober delavec si bil. Zdaj pa nisi več za rabo. Čas bi bil, da bi začel misliti na počitek.«
Starec je šepavo prišel bliže. Obraz se mu je skrčil. Dominik je v njegovih očeh opazil strah. Boji se, da bi ga odpustil, seveda.
»Mojster, kdaj pa kovač lahko misli na počitek?« Je vprašal z negotovim, v globini drhtečim glasom. »OseflJf deset krajcarjev, ki mi jih dajate, si še zmeraj zaslužil11; Vsako jutro sem prvi v vigencih. Dosti jih je, ki ma1^ zaslužijo svojo dnino kot jaz. . .«
»Kdo?« je hlastnil Dominik in nagubal čelo.
Voltrešč mu je mežikaje gledal v obraz, naravnost oči in našteval:
»Pubič po dvakrat, trikrat v tednu izostane — PraV' da je bolan. Saj je bolan, pa le od pijače! Ona tudi ni pr^8 delavka — niti za fretarja ne zaleže! In s Švilovim
fanto*
ni nič. Pravzaprav ves dan ne počne drugega, kot da P1"1' naša kovačem žganja. Perkadarjeva, Ivan in Tonč pa sta kakor strup! Morali bi ju slišati, kako govorita .. .«
»Kaj govorita?« je zviška vprašal Dominik. Zaničljiv° je gledal starca. Nenadoma se mu je zagnusil. Najbrž ^ žari delavce, ker misli, da se bo na ta način prikup1 gospodarju. Dominik mu je včasih nasedel in koga pog^ iz vigencev, zdaj pa se mu je vse skupaj zazdelo neum11 in umazano.
»Ljudi hujskata,« je rekel Voltrešč. »Pripoveduje^' koliko se drugod zasluži.«
Dominik se je zasmejal. »Naj! Vsak naj gleda, kJe bo bolje zasluzil!«
»Grošelj jima kuri. K njemu zahajata, in drugi
tudi-"
Dominik, ki ga je Grošljevo ime zmeraj zbodlo, Je zamahnil z roko. Ni se mogel zadržati in je rekel:
»Voltrešč, ti si bil včasih možak, zdaj si pa cUflj*' Cunja, razumeš?«
»Ježeš, saj sem res!« Starec se je bedasto hahU*j,, z brezzobimi usti. »Kakor stara cunja! In sam sem tu. ves razcunjan!« Pogladil se je po suknjiču, ki je v žalostn1 capah visel na njem kot strašilo na kolu.
Dominik je začutil v ustih gnust pljunil po tleh in ^j. Vse skupaj je postajalo zoprno. Krenil je proti zgornje**1 vigencu.