34 Glej, netopir! 21(1)
PESTICIDI IN NETOPIRJI
Pesticidi: 
skrite nevarnosti za netopirje in njihove ekosisteme
Larisa Bedrač
Pesticidi so temelj sodobnega kmetijstva in bistvenega pomena za zaščito pridelkov 
pred škodljivci in boleznimi. Vsako leto se po vsem svetu porabi osupljivih štiri milijone 
ton pesticidov (Zhang in sod., 2011). Čeprav so te kemikalije ključne za proizvodnjo 
hrane, njihova široka uporaba predstavlja veliko tveganje za neciljne organizme in 
ekosisteme. Ena najbolj perečih skrbi je nenamerna škoda koristnim vrstam, vključno 
s plenilci, in možnost, da se te kemikalije kopičijo v okolju (Baketov in sod., 2013).
Ko pesticide nanesemo na polja, vrtove ali druga območja, ti ne ostanejo samo na mestu 
nanosa. Dež ali namakanje jih zlahka odplavita v bližnje vodne poti, kot so jezera, 
reke in ribniki. Tovrstno odtekanje vnaša pesticide v vodne ekosisteme, kjer lahko 
povzročijo uničenje vodnega življenja (Wightwick in Allinson, 2007). Dolgoročno se 
pesticidi lahko kopičijo v usedlinah in vodnih organizmih. To kopičenje lahko privede 
do biomagnifikacije – procesa, pri katerem se koncentracija pesticidov v organizmih 
povečuje, ko se premikajo po prehranski verigi navzgor. Plenilske živali, kot so ribe in 
ptice, imajo lahko po zaužitju kontaminiranega plena v telesu visoke ravni pesticidov, 
kar lahko povzroči resne reproduktivne, razvojne in vedenjske težave (Clasen in sod., 
2018).
A ogroženo ni samo vodno življenje. Pesticidi predstavljajo veliko nevarnost tudi 
za kopenske živali, vključno z netopirji. Netopirji imajo ključno vlogo v ekosistemih, 
nadzorujejo populacije žuželk in oprašujejo rastline. Vendar pa so zaradi svojih nočnih 
navad iskanja hrane in odvisnosti od žuželk še posebej občutljivi na izpostavljenost 
pesticidom, saj kmetje svoje pridelke škropijo s pesticidi zgodaj zjutraj ali pozno 
zvečer, ko so čebele že v panjih (https://www.kis.si/Obvestila_za_varstvo_rastlin_OVR/
Sadjarstvo_2/). Netopirji so lahko prizadeti neposredno z zaužitjem onesnaženega plena 
ali posredno z degradacijo habitata in izgubo virov hrane (Torquetti in sod., 2021).
Velika skrb je možnost, da bi pesticidi motili razmnoževanje in razvoj netopirjev. 
Nekateri pesticidi, kot so organofosfati (Eidels in sod., 2007) in neonikotinoidi (Wu in 
sod., 2020), so bili povezani z reproduktivnimi motnjami pri različnih živalskih vrstah, 
vključno z zmanjšano plodnostjo in spremenjenimi ravnmi hormonov. Pri netopirjih bi 
lahko imeli ti učinki resne posledice za populacijsko dinamiko in zdravje ekosistema 
(Kunz in sod., 1977).
Pesticidi lahko motijo tudi vedenje netopirjev, saj lahko vplivajo na njihovo sposobnost 
navigacije, komunikacije in iskanja plena. Te vedenjske motnje lahko vodijo do 
zmanjšanega uspeha pri iskanju hrane, povečane porabe energije in na koncu nižje 
stopnje preživetja. Izpostavljenost nekaterim kemikalijam lahko na primer poslabša 
35Glej, netopir! 21(1)
PESTICIDI IN NETOPIRJI
sposobnost netopirjev za eholokacijo, kar jim oteži učinkovit lov in izogibanje oviram 
(Wu in sod., 2020).
Raziskave o ekotoksikologiji netopirjev so maloštevilne, a vse pomembnejše, zlasti 
glede na drastičen upad populacij netopirjev po vsem svetu. Več kot 25 % od skoraj 1400 
do sedaj opisanih vrst netopirjev grozi izumrtje in več kot polovica vrst ima po oceni 
Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) populacije, ki bodisi upadajo, bodisi so 
neznanega statusa. Odkrivanje pesticidov v netopirjih dandanašnji temelji na uporabi 
neinvazivnih in/ali nesmrtonosnih postopkov in tehnike, kot so mreženje, akustično 
spremljanje in zbiranje vzorcev gvana ali tkiv. Te metode omogočajo raziskovalcem 
zbiranje podatkov o populaciji netopirjev in njihovi izpostavljenosti onesnaževalom iz 
okolja, ne da bi pri tem poškodovali živali (De Conno in sod., 2018).
Tradicionalno se pesticide išče v tkivih mrtvih netopirjev, vendar ima ta metoda svoje 
omejitve. Naključno iskanje mrtvih netopirjev lahko na primer vpliva na rezultate 
raziskav. V študiji, izvedeni na Novi Zelandiji, so v jetrih mrtvih netopirjev Mystacina 
tuberculata odkrili rodenticid difenadion. Pesticid, ki se uporablja za zatiranje 
tujerodnih glodalcev, je povzročil notranje krvavitve in povzročil smrt najmanj 115 
netopirjev v znanih zatočiščih. Vendar je bilo dejansko število smrtnih žrtev verjetno 
višje zaradi omejenega časovnega okvira zbiranja podatkov (Dennis in Gartrell, 2015).
Slika 29. Pridobivanje vzorcev dlake za uporabo v raziskavah (foto: Gary Peeples/USFWS, www.fws.gov/
asheville/).
36 Glej, netopir! 21(1)
PESTICIDI IN NETOPIRJI
Pri humanem biomonitoringu se za odkrivanje pesticidov običajno uporabljajo lasje, 
kri, blato, materino mleko in urin. Za netopirje je zbiranje dlak minimalno invazivna 
metoda, ki je enostavna za izvedbo in omogoča ocenjevanje dolgoročne izpostavljenosti 
okoljskim onesnaževalcem. Za razliko od iztrebkov, ki kažejo le na nedavno 
izpostavljenost, lahko dlake zagotovijo vpogled v sistemske ravni pesticidov. Dlake se 
pogosto postrižejo za raziskovalne namene, na primer za pritrditev oddajnikov GPS, in 
se običajno zavržejo. Vendar pa jih je mogoče spremeniti v dragocen vir podatkov za 
spremljanje izpostavljenosti pesticidom pri netopirjih.
Ker postajajo novejši pesticidi, kot so neonikotinoidi in karbamati, vse bolj razširjeni, 
je nujno treba razumeti njihovo ekotoksikologijo in učinke na divje živali. Metoda 
tekočinska kromatografija s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS) (Hooper, 
Amelon in Lin, 2022), ki so jo razvili za analizo dlak netopirjev, zapolnjuje kritično vrzel 
v raziskavah, saj omogoča odkrivanje teh novejših pesticidov. Ta neinvazivna metoda je 
še posebej dragocena za preučevanje vrst z zaskrbljujočim statusom in pomaga oceniti, 
ali izpostavljenost pesticidom prispeva k akutnim, subletalnim ali kroničnim učinkom, 
ki so potencialno povezani z nenehnim upadanjem populacij netopirjev.
Razumevanje vpliva pesticidov na netopirje ne pomeni samo zaščite ene vrste; gre za 
ohranjanje celotnih ekosistemov. Zaradi svoje ključne vloge pri zatiranju škodljivcev 
in opraševanju so netopirji sestavni del zdravega okolja. Z nadaljnjim razvojem in 
izpopolnjevanjem neinvazivnih metod za spremljanje izpostavljenosti pesticidom 
lahko bolje zaščitimo ta vitalna bitja in ekosisteme, ki jih podpirajo. Skupaj lahko 
z informiranimi politikami in prizadevanji za ohranjanje ublažimo tveganja, ki jih 
predstavljajo pesticidi, ter pomagamo zagotoviti bolj zdravo prihodnost za netopirje 
in planet.
Viri
Beketov, M. A., Kefford, B. J., Schäfer, R. B., & Liess, M. 2013. Pesticides reduce regional biodiversity of stream invertebrates. 
Proceedings of the National Academy of Sciences, 110(27), 11039-11043.
Clasen, B., Loro, V. L., Murussi, C. R., Tiecher, T. L., Moraes, B., & Zanella, R. 2018. Bioaccumulation and oxidative stress caused by 
pesticides in Cyprinus carpio reared in a rice-fish system. Science of the total environment, 626, 737-743.
De Conno, C., Nardone, V., Ancillotto, L., De Bonis, S., Guida, M., Jorge, I., ... & Russo, D. 2018. Testing the performance of bats as 
indicators of riverine ecosystem quality. Ecological Indicators, 95, 741-750.
Dennis, G. C., & Gartrell, B. D. (2015). Nontarget mortality of New Zealand lesser short-tailed bats (Mystacina tuberculata) 
caused by diphacinone. Journal of Wildlife Diseases, 51(1), 177-186.
Eidels, R. R., Whitaker Jr, J. O., & Sparks, D. W. 2007. Insecticide residues in bats and guano from Indiana. In Proceedings of the 
Indiana Academy of Science (Vol. 116, No. 1, pp. 50-57).
Hooper, S. E., Amelon, S. K., & Lin, C. H. 2022. Development of an LC-MS/MS method for non-invasive biomonitoring of 
neonicotinoid and systemic herbicide pesticide residues in bat hair. Toxics, 10(2), 73.
Kunz, T. H., Anthony, E. L., & Rumage III, W. T. 1977. Mortality of little brown bats following multiple pesticide applications. The 
Journal of Wildlife Management, 476-483.
Torquetti, C. G., Guimarães, A. T. B., & Soto-Blanco, B. 2021. Exposure to pesticides in bats. Science of the Total Environment, 
755, 142509.
Wightwick, A., & Allinson, G. 2007. Pesticide residues in Victorian waterways: a review. Australasian Journal of Ecotoxicology, 
13(3), 91-112.
Wu, C. H., Lin, C. L., Wang, S. E., & Lu, C. W. 2020. Effects of imidacloprid, a neonicotinoid insecticide, on the echolocation system 
of insectivorous bats. Pesticide biochemistry and physiology, 163, 94-101.
Zhang, W., Jiang, F., & Ou, J. 2011. Global pesticide consumption and pollution: with China as a focus. Proceedings of the 
international academy of ecology and environmental sciences, 1(2), 125.