emona proizvodnja trgovina turizem engineering informator LETO 4 glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana Izplačane kilometrine v lanskem letu O kilometrinah in zaslužku z njimi je bilo vedno veliko nasprotujočih si mnenj. Tsti, ki dobivajo povrnjene stroške za vožnje s svojimi avtomobili, trdijo, da se nikakor ne zasluži z njimi in da so vsote minimalne. Tisti pa, ki jih ne dobivajo, me-nUo, da so zaslužki s kilometrinami neznansko veliki. Koliko kdo v resnici zasluži s kilometrino v Emoni vidimo v naslednjem objavljenem seznamu. Podatki veljajo za leto 1972 po posameznih enotah. ZUNANJA trgovina Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Šikorov, Brodarič Zorčič bmp grosist 1.498,10 Podgornik Valter šef odd. 540 486,00 Rojina Milan SZTR 218 196,20 Buratovič Jožo komisionar Dub. 880 792,00 Mujič Anton PE Osijek 884 795,60 Kontrc zunanji sod. 668 601,20 SKUPAJ: 292.477 250.756,60 ^tegar Brank Bavdek Jože Jereb Miša ^jak Miloš Filipič Janez “Olinar Andr< kralj ig0r ^erhar Franc Molan Zvone “°lčanšek Vil Kosovic Nikš; ^UVIC '‘C Stoli Markovič ^delič Barič Mi kalčič E< —uih B°klič i Mustač Racina Barn ~ Ve , --'Cl nirant Nakc kovača Jkoli, 'jro; ¥,ctri Nov. pre|, Boje Btef §n fcar jože Sh Albin ^kMvrr fe Milka oarb|nc Anča ^ec Jože Borut H Tone 6ft!’t,alaševič Mehmed KreSo dlč Nenad direktor DZT vodja odk. post. šef odd. SZTR šef odd. SZTR SZTR zast. ANKER car. šped, ref. sam. komerc. vodja PE Dubrov. zunanji sodel. vodja PE Zg. groš. SZTR zun. sodel. groš. serviser Bgd. SZTR Bgd. Sarajevo-zast. vodja PE. Reka sam. komerc. oskrba ladij oskrba ladij oskrba ladij oskrba ladij vodja PE-Reka oskrba ladij SZTR SZTR dir. sekt. B SZTR SZTR Bgd. SZTR čačak vodja čačak dir. sekt. D Budimpešta vodja o. p. Razkr. šef oddelka pom. dir. DZT SZTR grosist-zun. sod. SZTR Aprimex, Nairobi zunanji sodelav. dir. sek. C oskrba ladij Pula dir. sek. A zast. Berlin SZTR Zagreb vodja odkup. post. Velika Nedelja šef. odd. šef. odd. pomočnik vodje PE Koper SZTR šef odd. D vodja o. p. Brčko vodja PE Kp. SZTR serviser 7.944 16.613 82 5.117 6.065 4.270 1.056 11.113 5.322 2.735 6.059 3.027 428 16.711 2.652 12.184 4.396 6.434 5.974 2.500 10.803 10.990 160 10.754 5.734 9.942 872 1.478 1.078 775 9.287 5.597 4.124 2.150 1.100 15.083 876 108 986 64 1.180 4.216 8.897 1.404 2.278 5.535 1.800 6.877 10.115 204 473 4.070 104 4.590 11.778 1.926 738 10.450 6.601,60 14.281,00 73,80 4.396.70 5.253.50 3.515.00 876.60 8.890.40 4.479.00 2.345.90 5.095.40 2.724.30 342.40 14.019,30 2.386.80 10.233,50 3.689.50 5.147.20 5.376,60 2.250.00 9.179.30 9.218.80 128,00 9.125.90 4.594.40 8.504.10 749.60 1.319.00 940.40 691,10 7.831.10 4.838.70 3.353.70 1.847.00 880,00 13.199.40 796.60 86,40 828,00 51,20 953.40 3.386.80 7.557.30 1.197.40 1.958.20 4.709.00 1.468.00 5.995.30 8.811.70 178.40 407,90 3.397.80 93,60 3.939.50 10.414.40 1.708.40 664,20 9.405.00 DIREKCIJA ZA EKONOMSKE IN SPLOŠNE ZADEVE Štev. Skupaj Priimek in ime Delovno mesto km din Nebec Franc generalni direktor 11.798 10.070,20 Filipan Ljubo pomočnik gen. dir. 5.932 5.043,00 Rems Edi varnostni tehnik 4.282 3.604,20 Pate Milan vodja sl. družb, stand. 1.559 1.305,00 Dreflak Franc upravnik menz 12.233 10.381,70 Germovšek Ivan bolniški kontrolor 4.723 3.934,80 Košnjek Mirko vodja zemlj. pravne sl. 4.985 4.107,70 Perme Tone šofer 2.956 2.364,80 Čeh Ervin aranžer 514 411,20 Golob Avgust pomoč, direkt. sekt. za ekonomsko propag. 1.523 1.334,40 Stermenzsky Jule direktor SEP-a 4.563 3.965,60 Fujs Štefan ref. za zakupe 4.708 3.984,50 Ceršak Andrej vodja odd. za NO in CZ 1.389 1.170,20 Recer Marjan geometer 2.483 2.012,20 Bavec Albert varnostni tehnik 2.313 1.964,50 Markovič Stojan organizator 980 805,60 Fattori Lucijan direktor sektorja za plan, analize in statistiko 372 325,40 Rotar Ciril pravnik 630 504,00 Todorovič Božidar ref. za šifrant 3.352 2.926,20 Muhič Ivan direktor direkcije 390 312,00 Lenardič Stane novinar »Delo«, Ljubljana 7.840 6.966,20 61.794 52.380,90 TRGOVINE NA DEBELO Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Mekine Ivan pomočnik dir. 1.282 1.122,10 Pregl Mirko direktor 9.237 7.772,60 Vaši Alojz vodja službe za vzdržev. objektov 14.918 12.765,60 Sušnik Martin direktor S-l 4.252 3.638,60 Bolta Franc komercialist 5.099 4.203,50 Erznožnik Anton komercialist 5.089 4.318,30 Knez Franc dir. prodaje S-ll 6.089 5.145,90 Šef ing. Anton tehnolog 78 62,40 Golob ing. Matija vodja hladilnice 3.534 3.021,00 Škraba ing. Janez direktor S-ll 1.448 1.251,00 Jezeršek Draga komercialist 290 232,00 Delorenzo Robert komercialist 411 328,80 Jenčič ing. Marija komercialist 666 552,70 Nadaljevanje na 2. strani Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Pozaršek Franjo direktor S-lll 5.941 5.062,90 Banovič Labud komercialist 1.270 1.066,00 Jug Feliks komercialist 3.346 2.922,50 Kavčič Janko komercialist 4.331 3.677,30 Frankolt Stane vodja odd. ascota 964 867,60 Komat Frane komercialist 1.762 1.517,60 Zupančič Vinko komercialist 3.042 2.524,80 Intihar Anton direktor S-IV 4.198 3.625,90 Škulj Drago komercialist 5.379 4.639,90 Košak Vlado komercialist 8.644 7.461,00 Okršlar Bogo komercialist 7.905 6.666,50 Pintarič Zvone komercialist 900 720,00 Thaler Luka komercialist 4.349 3.665,40 Pičulin Marjan vodja skladišč 110 88,00 Tomaž Milan pom. dir. S-IV 7.492 6.402,30 Turšič Andrej komercialist 5.272 4.539,00 Uratnik Edo direktor S-V 4.118 3.495,70 Salamon Andrej komercialist 540 458,00 Cimparič Milan tehn. vod. transp. 2.680 2.292,00 Kink Dušan dir. transporta 4.374 3.757,20 Perčič Jože pom. dir. transp. 2.397 2.037,30 Stopar Janez avtomehanik 270 216,00 Frančič Ervin vodja sl. Gagia 8.401 7.220,70 Magister Franc potnik 38.577 33.099,70 Fister Franc skladiščnik 506 428,40 Slijepčevič Ostoja potnik 33.167 28.454,00 Stankovič ing. Stojan potnik 12.253 10.553,50 Hostnik Franc potnik 40.592 34.746,10 Devič Dragoslav vodja predst. NS 19.242 16.629,40 Fišteš Ulja potnik 37.659 32.166,70 Jovanovič Rade potnik 9.061 7.894,70 Nikolič Rade potnik 8.125 6.693,40 Palinkaš Imre potnik 37.058 31.464,20 Bival Vera potnik 31.073 26.701,10 Martinuč Franc potnik 34.318 29.254,70 Matul Janez komercialist 12.330 10.420,20 Rojec Feliks direktor S-VII 11.779 9.947,00 Ahačič Nada komercialist 1.373 1.164,80 Remškar Milan komercialist 387 321,30 Štulič Drago komercialist 684 569,00 Jarc Janez komercialist 3.470 2.776,00 Rostohar Štefka komercialist 2.151 1.720,80 Matič Marta komercialist 1.060 848,00 žagrič ing. Drago vodja pred. Rijeka 7.684 6.147,20 Mujič Anton vodja prd. Osijek 28.509 24.260,80 Vukovič Drago vodja pred. Zagreb 5.915 5.111,20 Smrekar Branko potnik 40.986 34.980,30 Šekerov Atanas vodja pred. Skopje 24.332 20.694,60 Tršan Vinko potnik 37.479 31.791,90 Urek Josip potnik 3.212 2.569,60 Vahčič Jože potnik 48.981 41.958,30 Vidergar Franc potnik 34.266 29.076,20 žužek Štefan potnik 3.574 2.859,20 černoša Emil potnik 17.568 15.678,50 Ahmetovič Ibro potnik 32.279 27.161,10 Avsec Svetovid potnik 8.730 7.349,60 Ban Lojze potnik 42.241 35.819,00 Bregar Franc potnik 24.233 20.678,30 Brodarič Franc direktor prodaje 5.219 4.475,00 Deržič Franc potnik 47.960 40.768,00 Ivaštanin Mirko potnik 40.392 34.300,30 Janič Ljubiša vod. predst. Kraljevo 2.527 2.021,60 Potokar Marko pom. dir. prodaje 2.943 2.451,10 Markovič Radiša potnik 34.904 29.603,30 Mušinovič Hamdo potnik 27.394 23.093,80 Pleterski Slavko potnik 32.495 27.456,00 Rojakovič Marko potnik 3.755 3.004,00 Vahčič Ivan potnik 7.653 6.887,70 Žust Vladimir potnik 3.082 2.773,80 SKUPAJ: 1.043.256 888.161,50 TRGOVINA NA MALO Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Godec Pavle direktor 3.110 2.799,20 Žunko Franc pom. direktorja 3.854 3.324,90 Poglajen Stane pom. direktorja 9.607 8.308,20 Kočar Marjan komerc. dir. 7.599 6.285,90 Mravlje Milan teh. ref. 13.499 11.495,60 Dovjak Janez dir. MM 1.460 1.225,00 Sax Milan dir. SM Lj. 3.186 2.730,60 Liszka Robert dir. SM O 6.168 5.286,80 Nussdorfer Vojnimir dir. SM M 5.385 4.662,20 Intihar Franc komerc. ref. 1.125 970,10 Reya Jure komerc. ref. 1.641 1.416,90 Smoljan Anton posl. Polje 1.800 1.560,00 Colja Emil ref. za invest. 10.965 9.337,80 Avsec Ciril komercialist 2.242 1.951,20 Beline Ivan komercialist 2.755 2.375,70 Accetto Andrej komerc. ref. 3.209 2.828,50 Noč Hedvika posl. Bled 6.308 5.440,00 Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Hostnik Ivan posl. Podpeč 2.356 2.004,80 Holer Simon posl. Tivoli 2.800 2.400,00 Pilih Dragica posl. Cigalet. 1.828 1.593,40 Sila Oskar mesar Sežana 5.467 4.656,90 Rismondo Miro posl. Šk. Loka 1.800 1.560,00 Babič Milan posl. Portorož 1.663 1.496,70 Rehar Jože posl. Zupanč. 622 559,80 Kunstler Karel šef elektr. 162 145,80 Kogovšek Stane elektrikar 310 248,00 Markovič Nuša prod. MM 280 224,00 Vidrih Anton šef et. MM 298 238,40 Bergles Leo analitik 929 836,10 Pate ing. Jernej vodja vzd. sl. 1.128 1.015,20 Kontrec Drago šef et. D MM 492 414,80 Erker Jaka kontrolor 691 599,80 Stipsič Gliša kontrolor 156 140,40 Korošec Viktor gostinst. MM 280 252,00 SKUPAJ: 105.175 90.384,70 ALPKOMERC TOLMIN Priimek in ime Delovno mesto štev. km Skupaj din Leban Albin vodja OE 2.242 1.793,60 Berginc Lidija kalkul. 161 128,80 Koren Marija natakarica 31 24,80 Kutin Zlatka blagajnik 34 27,20 Štrukelj Anton poslovodja 368 294,40 Kadič Esveda prodajalka 250 200,00 Cenčič Ernest poslovodja 53 42,40 Rus Jože poslovodja 12.122 9.697,60 Kavčič Berti poslovodja 4.866 3.892,80 Brkič Milan vodja OE 6.258 5.006,40 Fortunat Firmin poslovodja 1.664 1.331,20 Cazafura Silvo vodja OE 702 561,60 Klavžar Ernest poslovodja 986 788,80 Mavri Marta poslovodja 862 689,60 Humar Branko šofer 750 600,00 Kanalec Jelka poslovodja 25 20,00 Košuta Darko prodajalec 74 59,20 Košuta Ivan poslovodja 440 352,00 Trpin Jože prodajalec 42 33,60 Rovšček Vida knjigovodja 42 33,60 Medja Albin poslovodja 1.590 1.272,00 Gruden Marija poslovodja 526 420,80 Babič Milka prodajalka 40 32,00 Prezelj Marica poslovodja 996 796,80 Marka Alojz vodja OE 1.283 1.026,40 Kovačič Milka knjigovodja 78 62,4° Mihelič Matko poslovodja 792 633,6° Mlekuž Denis prodajalec 73 58,40 Berginc Bruno poslovodja 200 160,0° Černuta Andrej prodajalec 350 280,0° Vertelj Lenka prodajalec 40 32,0° Kovač Mirko poslovodja 21 16,8° Zorč Erna poslovodja 42 33,6° Hrast Edi šofer 190 152,0° Marega Franc vodja OE 9.071 7.256,8° Mlekuž Ivo trg. potnik 22.930 18.344,0° Melihen Vlado trg. potnik 4.515 3.612,0° žižmont Jožko trg. potnik 22.015 17.612,0° Gregorčič Boris trg. potnik 11.569 9.255,2° štulc Ivo skladiščnik 5.763 4-610’Ž Barbič Janko šofer 466 372,8° Skočir Pavel šofer 1.504 i-2032 Poljak Tomaž šofer 200 160,0° Božič Vojko nabavitelj 900 720,0° Šuligoj Filip prod. ref. 1.141 912,8° Kragelj Vinko pripravnik 6.232 4-98o0 Gabršček Ivan skladiščnik 1.040 832,0“ Pavšič Miro pom. sklad. 164 13' Skok Marko pražar 2.007 1-605' Rutar Franc direktor 9.668 Kutin Lado kontrolor 7.909 ^ 'So Bizjak Renato direktor 1.621 i-S Florjančič Stanko vodja kom. 9.456 7.564, TRGOVSKI OBRAT KOPER štev. sv? Priimek in ime Delovno mesto km di' Kocjančič Božo komercialist 14.992 '2'7o$ 3' “ 40n0° 400'° Funa Stanko direktor 4.321 Pavlin Milan poslovodja 1.110 Trček Gabrijel poslovodja 508 Rodman Jurij mesar 500 SKUPAJ: 21.431 18.225^ PERUTNINA zalog Priimek in ime PRAŠIČEREJA IHAN Munda Marjan Hergouth Stojan Cunja Dušan 2agožen Anton ^eselko Stefan Zabric Branko Absec Matija Bitenc Jure Cliha Božo Lazar Branka Crobnič Lojze Jrebar Francka Matjan Alojz Vatovec Jože Trobevšek Janez regar Marjan CJavič Franc Videc Anton Romana ®r°lih Štefka Colinšek-Vavpetič “reznik Peter Cogala Marjan ^hant Miha ^kraba Milan rezelj Alojz ^uhar Pavel icko Franc Patelinkar Milena p0'°b Anton “orštner Miran Praprotnik Anton Merzidovšek Jakob Kočar Peter Cnidovec Franc otikapič Zdenko °0|ta Franc ,ab'č Smiljko Zavodnik Anton Delovno mesto Štev. km Skupaj din direktor 7.966 6.766,00 pom. direktorja 5.459 4.691,60 tehnolog Dupl. 9.748 8.359,70 ref. za spl. z. 5.301 4.267,20 v. prodaje 8.100 7.116.70 v. koop. 5.827 4.996,30 v. valil. 4.923 4.134,20 ref. za prod. 5.098 4.459,60 v. vet. sl. 8.105 6.845,30 vet. 4.872 4.146,30 vet. 18.336 15.583,00 tehnolog Dupl. 7.829 6.607,80 v. DE Dupl. 7.930 6.623,50 v. DE Zalog 538 451,20 tehnolog ki. 2.421 2.052,90 v. prodaje 953 857,70 v. Ihan 3.253 2.767,10 vzdr. opreme 1.140 977,00 blagajnik šent. 726 637,60 blagajnik Dupl. 1.977 1.690,70 delov. Dupl. 793 656,80 delov. Dupl. 8.525 7.312,80 vet. tehn. 5.323 4.518,60 mizar 4.373 3.755,00 elektrikar 3.379 2.895,80 ključavm 6.406 5.489,10 pom. obrt. 3.401 2.938.80 pom. obrtnik 384 307,20 perutn. Dupl. 2.224 1.927,60 pom. obrt. 802 641,60 šofer 218 174,40 šofer 227 181,60 ključav. 1.843 1.567,10 skladišč. 2.980 2.589,00 delov. Zal. 150 37,50 trg. zastopn. 3.639 3.061,20 komerc. 710 639,00 spremlj. EP 646 549,00 elektrikar Z. 8 2,00 SKUPAJ: 156.139 133.275,50 ^VARNA MOČNIH KRMIL ^r'irnek in ime ^ocivavšek Matija ^obež Jože ederer Janez i/frenko ing. Miroslav ajnc dr. Anton ing. Dušan fcek ing. Olga ivaJus Edo ^Stanislav ^ nkovec Lado or°Vič jng Dušan R blc Franc ^Senjak Franc sKupAj : Delovno mesto Štev. km Skupaj din dir. komerc. 3.901 3.264,90 ekonom 2.433 2.065,30 tehn. direktor 5.234 4.443,20 zastopnik 28.063 23.752,80 tehnolog 3.397 2.820,60 direktor obrata 1.280 1.063,50 tehnolog 1.215 1.209,90 vodja meh. del. strojni ključ, tehnolog 1.377 1.231,70 knjigovodja računovodja skladiščnik 1.016 914,40 skladiščnik 680 612,— mehanik 72 64,80 48.668 41.443,10 PERACIJA LJUBLJANA Priiniek Priimek in ime Merhar Ivanka Lipovšek Franc Ros Janko Čandek Alojz Kastelic Ivan Štebe Anton Rotar Iva Lukman Rafko Šalehar Andrej Milavec Slavko Gorenc Marija Bajt Gregor Markič Ivan Škerjanc Marija Krivec Lucijan Pentek Jože Bleje Anton Vezenšek Leopold Suhorepec Franc Dokl Rudolf Adam Jože Delovno mesto Štev. km programer 1.175 vodja obrač. enote 2.496 prodajni referent 5.914 tehn. proizv. 1.606 tehn. za proizv. pitancev 1.232 vet. zdravstvene zaščite 3.128 tehnolog za prehrano 2.112 vodja matične službe 432 glavni tehnolog za proizv. 1.499 tehn. za zdr. zaščito 1.490 tehn. za zaščito 1.209 vodja reprodukcije 2.309 skladiščnik 3.187 analitik proizvodnje 2.229 direktor obrata 9.795 pomočnik direktorja 9.556 zdr. zaščita tekačev 307 vodja prasilišč 154 vodovodar 140 osemenjevalec 36 vodja O E 189 Skupaj din SKUPAJ 50.195 955,70 2.120.40 4.894.20 1.348.20 1.056,60 2.703,30 1.844.40 345.60 1.273,10 1.262,00 978,30 1.979,50 2.774.00 1.920.80 8.609.00 8.049.80 245.60 135.00 112.00 28,80 151,20 42.787,50 POLJEDELSTVO-GOVEDOREJA DOMŽALE Priimek in ime Štepec Alojz Lombar Drago Jeraj Janez Kovač Srečo Zaveršnik Franc Klobučar Ivan Baš Janez Smolej Marjan Peterlin Franc Lemut Alojz Zupančič Ivan Engelman Dušan Puntar Vinko Sluga Tadej Drobnič Alojz Podlogar Alojz Černe Anton Orehek Mavricij Groznik Jože Lekan Stane Košak Feliks Zupan Janko Šmid Jože Mekinda Edvin Grujič Drago Rokavec Anton Kimovec Vinko Kozin Peter Muck Oton Premuš Jure Flomar Franc Tomšič-Reščič Jel Mehagič Redžo Ziherl Franc Ferenček Jože Salkič Hasan Alibabič Ferid Radulovič Mija Arsič Predrag Horvat Štefan in ime Letnih? ng- Franc Hre'k ln9- Franc 'ng. Janez Q^Znil< Pavel Stanko S- CCa Pepca Sel C Betka KraiPr'rT10Znik J. fer- <°jojranc Delovno mesto pom. dir. obr. direktor obr. vodja posp. sl. vod. za spl. z. v. d. vodja DE vodja komerc. org. koop. proizv. vodja DE org. koop. proizv. poslovodja blagajnik poslovodja vodja perut. pr. org. koop. proizv. mleč. kontrolor mleč. kontrolor SKUPAJ: Štev. km 3.300 5.131 8.863 2.323 8.084 2.495 3.465 5.369 9.167 4.615 6.609 3.091 3.467 2.739 789 766 70.273 Skupaj Delovno mesto štev. km Skupaj din vodja OE mehanizacija 4.059 3.453,30 veterinar 11.139 9.443,90 ključavničar 3.340 2.851,00 vodovodni inštalater 3.037 2.561,30 teh. vod. za polj. proizvod. 5.436 4.628,70 teh. vod. za polj. proizvod. 1.155 967,10 vodja OE Smlednik 4.407 3.745,00 teh. vod. za govedorejo 110 88,00 tehnolog za poljedelstvo 5.041 3.666,85 vodja OE Moravče 3.051 2.604,50 delovodja na OE Plantaže 8.499 7.258,90 tehnolog za govedorejo 3.966 3.202,40 delovodja za poljedelstvo 14.466 3.616,75 vodja servisne ekipe 7.628 6.494,30 vodja OE Zadobrova 4.669 3.951,00 instr. za str. molžo in osem. 15.002 12.760,20 veterinar 11.525 9.788,80 vodja služ. za obrač. OD 1.277 1.061,90 vodja nabave 12.825 11.048,80 delovodja za poljedelstvo 1.136 958,20 teh. vodja za govedorejo 256 224,00 vodja predelave lesa 1.889 1.611,60 revirni vodja 3.710 927,50 tehnolog za gozdarstvo 7.428 6.298,40 tehnolog za plantažiranje 7.307 6.070,60 traktorist 458 366,40 traktorist 175 140,00 vodja splošne službe 1.667 1.500,30 tehnolog za govedorejo 1.824 1.641,60 traktorist 1.536 1.284,40 vodja OE Mengeš 1.738 992,20 tehnolog za prehr. živine 1.598 1.438,20 traktorist 246 221,40 revirni vodja 2.373 2.135,70 kmetijski strojnik 1.032 928,80 traktorist 928 755,00 traktorist 254 203,20 šofer kombija 319 255,20 traktorist 409 327,20 traktorist 1.190 952,00 SKUPAJ: 158.109 122.424,60 din 2.668,70 4.394,00 7.506,60 HOTEL RIVIERA PORTOROŽ HOTEL »SLAVIJA« MARIBOR 1.966,90 6.904,50 2.034,20 Priimek in ime Skupaj din Priimek in ime Delovno mesto Skupaj din 2.819,50 — — 4.554,00 Čendak Vinko 1.193,40 Zagrajšek Ernest direktor 7.613,30 7.785,40 Trnovec Mitja 399,60 Vrbančič Ludvik komerc. direktor 2.427,30 3.921,80 Galjanič Anton 90,00 Turk Ivo šef strežbe 775,80 5.622,80 Bratož Franc 653,60 Lipovnik Adolf šef tehn. službe 382,50 2.603,20 Kramar Ignac 333,00 Žula Slavko računovodja 243,00 3.078,20 Legat Iztok 63,00 Golež Andrej natakar 162,00 2.339,10 Lozej Angel 288,00 Razdevšek Slavko vratar 111,60 197,25 Mišič Boris 90,00 Rupreht Brigita šef recepcije 48,60 689,40 Terčon Herman 261,00 SKUPAJ: — 11.764,10 59.085,55 SKUPAJ: 3.371,60 MESNA INDUSTRIJA ZALOG ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Perme Anton komercialist 2.309 1.847,20 Furlan Franc referent prodaje 1.121 989,10 Žnidaršič Drago delavec v Lokvah 1.478 1.257,40 Jelič Vladimir nakupovalec 14.788 12.609,10 Krnajski Pavle nakupovalec 43.832 37.289,90 Tihelj Rado komercialist 4.926 4.254,90 Marolt Janez vodja tehn. vr. sl. 3.058 2.523,00 Ložar Ivan nakupovalec 7.893 6.710,70 Snoj Jože tehnični direktor 1.230 1.036,60 Sagmajster Janez vodja ekspedita 1.554 1.326,00 Skvarč Peter komercialist 7.004 6.022,50 Krušič Josip vodja nab. osn. sr. 2.760 2.373,00 Cvetkovič Jože komerc. direktor 2.610 2.224,20 Kovič Jože vodja nab. pom. mat. 8.320 7.189,50 Marc Milan šofer 318 262,60 Urbanija Miha računovodja 1.522 1.244,00 Kepa Janez referent za emb. 5.122 4.183,80 Cigale Ferdo sekretar 1.934 1.578,60 Ponikvar Mitja vodja pršutarne Lokev 13.881 11.813,00 Kmetič Rajko nakupovalec 1.070 872,20 Toni Franc nakupovalec 2.538 2.150,00 Leben Štefan tehnolg 1.256 1.106.20 Smrečnik Miha mesar 22 17,60 Parač Malči blagajnik 66 52,80 Petelinšek Anica glavni tehnolog 572 484,00 Rus Ivan tehnolog 1.408 1.223,20 Markovič Miodrag nakupovalec 15.934 13.689,60 Rajakovič Marko trgov, potnik 41.044 34.961,90 Urek Josip trgov, potnik 39.654 33.882,70 Škrjanc Ciril tehn. ref. vzdrž. sl. 1.527 1.310,80 Tavželj Jože direktor 1.610 1.325,80 Ferjančič Olga referent za d. r. 22 17,60 Bučar Tončka laborant 22 17,60 Demšar Stane vodja ekspedita 1.359 1.214,30 Pavlovič Anica delavka v Lokvah 836 715,80 Šimunkovič Ivan kurir 6.349 5.599,30 Rojšek Filip ribogojec 5.350 4.798,00 SKUPAJ: 246.299 210.174,50 HOTEL SLON LJUBLJANA Priimek in ime Delovno mesto štev. km Skupaj din Havliček Janko direktor TOZD 11.150 11.772,60 Kajin Bogomir dir. uprav. teh. sekt. 2.584 4.504,80 Cimerman Franc dir. rač. fin. sekt. 79,10 Faflik Jože dir. komerc. sekt. 2.415 2.529,20 Arhar Gizela šef pl. anal. službe 398 358,20 Strajnar Anton šef kuhinje 2.330 3.133,20 Longo Ivan šef recepcije 823 740,70 Skrt Franc šef GTS 1.096 986,40 Fekonja Avgust šef strežbe 690 621,50 Baričič Silva šef bistroja 92,— Milevčič Zvezda komerc. referent 40,10 Nograšek Cveta programer 205,60 Kurnik Miha gradb. nadzornik 855 794,50 Drevenšek Marija programer 244,10 Jankovič Franc natakar 1.650,— Jamnikar Lojzka kuharica 1.658,— Marolt Marija šef kavarne 1.650,— Ivančič Franc natakar 44,20 Šeme Marko kuhar 1.650,— Podgoršek Franc kuhar 44,20 SKUPAJ: 22.341 32.798,40 INŽENIRING Priimek in ime Skupaj km Skupaj din Priimek in ime Skupaj din Deržič Vlado 4.988,40 Černelič Vinko 1.435,40 Franovič dr. Anton 2.190,80 Regovič Ignac 1.632,40 Vidmar dr. Jože 534,40 Videnič Franc 1.161,00 Starčič Boris 6.051,60 Zakšek Stanko 5.486,30 Župevc Alojz 698,10 Gašperin Stane 5.025,00 Volk Marjan 1.072,60 Oštrbenk Andrej 1.168,20 Pinterič Ivan 540,00 Maršik Maks 435,50 Kožar Vlado 1.455,10 Delja Andrija 222,30 Ogorevc Martin 96,00 Lopatič Anica 198,00 Brod Adi 478,80 SKUPAJ: 34.869,90 Kožar Vladimir 9.720,20 Potni stroški za Videnič Franc 986,40 prevoz gostov iKD, z letališča Zagreb (po pogodbi) SKUPAJ: 45.576,50 Izplačani potni stroški v 1972 48.359,70 RAZLIKA: 2.783,20 Nanaša se na prevoze z vlakom in avtobusom GLOBTOUR Priimek in ime Delovno mesto Štev. km Skupaj din Ferligoj Davorin direktor 12718 10.639,80 Štirn Jurij pomočnik direktorja 14443 12.149,60 Skledar Fred vodja 1. oddelka IT 10081 8.611,9° Pavli Vladimir vodja II. oddelka IT 33246 28.156,40 Keuc Jože vodja III. oddelka IT 22240 18.836,70 Zarnik Stanko računovodja 3172 2.825,50 Jagodič Fedor programer-analitik 9658 8.265,00 Sotlar Anton vodja pomorskega transp. 11260 9.505,50 Pavlič Lado vodja domačega turizma 4991 4.481.90 Selan Brane vodja tur. poslovalnic 691 566,40 Kastelic Marjan samostojni tur. referent 8351 7.226,60 Zupančič Janez obračunski referent 206 164,80 Mahnič Alojz turistični referent 518 466,20 Abramovič Mira samostojni tur. referent 483 386,40 Butinar Adela samostojni tur. referent 817 735,30 Hribernik Rozi samostojni tur. referent 865 616,50 Vodeb Peter samostojni tur. referent 266 239,4° Perne Viktor vodja transportne službe 2247 1.899,60 Perne Mira samostojni obrač. referent 1046 874,10 Lukan Emil vodja ostalega transp. 1200 960,00 Gros Metka vodja poslov. Bled 2645 2.291.0° Verglez Nikola v. d. vodja posl. Portorož 12189 10.482,8° Mihaič Nikola vodja poslov. Portorož 532 454,60 Jančič Sergej vodja poslov. Rovinj 9000 7.725,0° žic Ivan vodja poslov. Pula 12000 10.300,0° Kisič Vitomir vodja transferjev 11225 9.680,0° Hrvatin Dani vodja poslov. Rabac 3250 2.800,0° Elazar Žarko samostoj tur. ref. — Rab 1350 1.125,0° Blagar Milojko vodja poslov. Opatija 10250 8.800,0° Dvornik Jasna vodja poslov. Split 6044 5.181,0° Batoš Matko vodja pred. za j. Dalmac. 33259 28.225,75 Šverko Silvio vodja predst. v črni gori 16967 14.182,50 Gligorin Borivoj vodja poslov. Mali Lošinj 2476 2.137,6° Cočeva Anastazija samost, tur. ref. — Koper 3944 3.424,6° Berce Sergej vodja predst. sr. Dalmacije 10602 9.231,6° Gabrijel Marjan vodja poslov. Maribor 9000 7.800,0° Modrušan Dermano vodja poslov. Poreč 5846 5.261,40 Linzner ing. Rado 2.489 Dolinar Franc 3.540 Veber ing. Jože 9.199 Jenko ing. Uroš 2.630 Istenič ing. Ivan 15.329 Korošec ing. Zvonimir 3.270 Jelenec ing. Jože 5.348 Miklavčič Nataša 8.862 Kosi Marja 870 Brilej ing. Jože 105 Colja Emil 96 Lovšin ing. Jože 948 Kramar ing. Anton 1.527 Rovšek Andrej 1.795 Mak Slavko 155 Krivec ing. Lucijan 8.298 SKUPAJ: 64.461 2.091.30 3.005,70 7.744.60 2.240.60 12.823,60 2.727,00 4.511.30 7.465,50 748.70 84,00 76,80 781.70 1.295.60 1.605,80 134,00 7.468,20 54.804,40 HOTEL BERNARDIN V IZGRADNJI HOTEL EVROPA CELJE Priimek in ime Prevoženo km Priimek in ime Štev. km Skupaj din . . - Goriup Danilo 3.560 Planinšek Miloš 1525 1.372,50 Kokalj Tatjana 610 Lotrič Anton 466 419,80 Križanič Branko 285 Glavač Ivanka 130 117,00 Gorjan Darko 270 Strajnar Anton 150 135,00 Bonač Vesna 248 SKUPAJ: 2.044,30 SKUPAJ: 4.973 SkuPaJ rllfl 3.056,0° 549,0° 256,5° 243,°° 225.°° Kako strma je bila pot do samoupravnega sporazuma 19. 10. 1971 so se razprave o vsebini ustavnih dopolnil začele. Sodnik Ustavnega sodišča SRS tovariš Janez Šinkovec je političnemu aktivu Emone predaval o intencijah XXI., XXII. in XXIII. ustavnega dopolnila. 6. 12. 1971 je bil seminar o ustavnih dopolnilih v Kranju. 13. 12. 1971 so na skupni seji komiteja ZK in predsedstva Emone predlagali formiranje akcijskega odbora z 11 člani s ciljem uveljavljanja ustavnih dopolnil v praksi. 14. 1. 1972 Člani delavskega sveta podjetja so imenovali delovno skupino za konkretizacijo ustavnih dopolnil v praksi ter za prilagoditev notranjih splošnih aktov. 25. 1. 1972 je bila 1. seja komisije za uveljavitev ustavnih dopolnil v praksi. 1. 2. 1972 je bila 2. seja iste komisije. 7. 2. 1972 je razširjeni seji komisije prisostvoval tovariš Zvone Dragan, predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri CK ZKS, ki je s svojo razlago Postavil temelje za delo komisije v Emoni. 14. 2. 1972 so na kolegiju generalnega direktorja za delo dobili konkretne zadolžitve posamezniki. Istega dne so v obratih in direkcijah formirali komisije za uveljavljanje ustavnih amandmajev. 9. 5. 1972 so na Bledu pripravili teze za pravilnik o delu Interne banke. Maj—oktober V tem času je delovna skupina pripravljala teze za samoupravni sporazum. 20. 10. 1972 je imela komisija za uskladitev samoupravnih aktov z ustavnimi dopolnili svojo 4. sejo, kjer so razpravljali o tezah za samoupravni sporazum ter 0 Postopku za sprejem le-tega. 9. 11. 1972 je bil sestanek komisije za uveljavitev ustavnih dopolnil s člani komisije za samoupravljanje v združenem delu pri CK ZKS, navzoč je bil tudi to-variš Peter Toš, predsednik komisije za samoupravlja-nje v združenem delu pri CK ZKS. 16. 11. 1972 O tezah samoupravnega sporazuma so razpravljali komite ZK Emone, predsedstvo sindikata in mladine Emone. 17. 11. 1972 je bila formirana nova komisija za uveljavitev ustavnih dopolnil, sestavljali so jo po en pred-stavnik in namestnik vsake predvidene TOZD. 27. ii. 1972 so na zboru samoupravijalcev Emone uravnavali teze za samoupravni sporazum, prisotnih Je bilo 250 članov delavskih svetov TOZD, delavskega Sveta podjetja in družbeno političnih organizacij Emone. 4- 12. 1972 so na seji komiteja ZK Emone določili aktiv članov ZK za tolmačenje samoupravnega spora-2urna na zborih delovnih ljudi. 11. 12. 1972 je bila 1. izredna konferenca članov ^K Emone, ki je pomenila pravzaprav uvod v razpravo 0 tezah samoupravnega sporazuma. November 1972 Delovna skupina je nadaljevala z °Polnjevanjem tez samoupravnega sporazuma. December 1972 — januar 1973 Zvrstilo se je 46 zbo-°v delovnih ljudi v TOZD, razpravljali so o tezah in sPremembah ter dopolnitvah samoupravnega sporazu-Zborom je prisostvovalo 3750 zaposlenih. 12. 1. 1973 so na kolegiju generalnega direktorja 9°voriii o problemih, ki nastajajo zaradi različnih te-.eni in interesov posameznih TOZD (Perutnina, Goz-arstvo, Trgovski obrat Koper). 16- 1. 1973 je bila 2. seja komisije za usklajevanje 'Pomb in predlogov na teze samoupravnega sporazuma. jn 1.8' 1973 je o vlogi in nalogah delavske kontrole njeni institucionalizaciji v samoupravnem sporazumu zPravljal politični aktiv Emone. Usi?2-' 23. in 24. 1. 1973 je bila 3. seja komisije za klajevanje predlogov in pripomb na teze samoupravna sporazuma. n 10- do Slogih 15. 1. 1973 je trajalo delo na pripombah in za spremembe samoupravnega sporazuma. aa 1- 1973 je svet ZK Emone na svoji seji obrav-^a^ad1'32'^03 sta*'^a 0,0 tez sPorazuma *n jih skušal sg^5- 1- 1973 je delovna skupina za pripravo teksta °upravnega sporazuma dodatno razpravljala še o delavski kontroli in vlogi ter nalogah družbeno političnih organizacij. 2. 2. 1973 je bil s 4. sejo komisije za uskladitev pripomb in predlogov na samoupravni sporazum dan v razpravo prečiščeni tekst sporazuma. Februar 1973 Delovna skupina je pripravila dokončni tekst predloga samoupravnega sporazuma, katerega so potem obravnavali na 47 zborih delovnih ljudi, katerim je prisostvovalo 4247 zaposlenih ali 74%. 28. 2. in 1. 3. 1973 je bila na Bledu 20. redna seja delavskega sveta podjetja, kjer je 43 predsednikov zborov delovnih ljudi podpisalo samoupravni sporazum. V vsem tem času priprav samoupravnega sporazuma je bila še cela vrsta sestankov, razgovorov in posvetov na poslovnem združenju za trgovino, pri mestnem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, pri republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ter na občinskih in mestnem komiteju ZK in drugih organih. Če seštejemo ure, ki so jih posamezne komisije ter vsi delavci v Emoni na zborih delovnih ljudi porabili za razgovore, razprave, oblikovanje samoupravnega sporazuma, bo vsota kaj velika. Skupaj je sodelovalo v tem času več kot 9.300 ljudi in tudi ta številka ni majhna. Zato pa tudi uspeh ni izostal. Samoupravni sporazum je podpisan. Po njegovih določilih je v praksi doslej realizirano naslednje: 1. Formirana je interna banka. Za vsako TOZD vodi podatke o aktivi in pasivi poslovanja ter sredstev. 2. Razdeljeno je premoženje na TOZD. 3. Zastavljena je vsa finančno materialna dokumentacija po TOZD. 4. Izvedene so volitve v delavske svete TOZD, delavske kontrole TOZD, za zbor delegatov TOZD in delavsko kontrolo podjetja ter ustrezne kolegijske izvršilne organe DS TOZD in zbora delegatov TOZD. 5. Imenovana je komisija za usklajevanje splošnih aktov z ustavnimi spremembami in samoupravnim sporazumom ter za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma. 6. Konstituirani so vsi samoupravni organi v TOZD in v podjetju. 7. Organiziran je posvet z vsemi člani komisij in odbora delavske kontrole o vlogi in nalogah le-te. 8. Za člane izvršnih odborov sindikata je bil pripravljen seminar z namenom usposobiti člane za njihovo delo skladno z določili samoupravnega sporazuma. 9. Za delo komisije za usklajevanje splošnih aktov z ustavnimi dopolnili in samoupravnim sporazumom je sprejet akcijski načrt. Kdo in koliko piše za Informator S svojimi prispevki je v 27 številkah našega internega glasila od septembra 1970 do marca 1973 sodelovalo 66 članov kolektiva Emone, ne upoštevajoč delo uredništva. Članke je napisalo 55 avtorjev, 11 pa jih je prispevalo pesmi, risbe, fotografije ali križanke. Napisali so 25.570 tiskanih vrstic. Kdo je želel ostalim preko Informatorja kaj sporočiti, informirati? Nebec Franc Lavrič Marjan Subašič Zora Tavželj Jože Svetelj Mitja Pilih Janez Kikelj Franc Muhič Ivan Filipan Ljubo Ulčar Jože Marolt Janez Peterlin Miran Gliha Stane Miklavc Janez Vezenšek Franc Velikonja Janko Levstek Milena Štepec Alojz Bedene Stane Dolničar Alojz Vavpetič Meta Rozman Jožica Blaha Miran Munda Marjan Košnjek Mirko Ferligoj Davorin Prijatelj Franc Cof Jože Krume Ernest Hrušovar Zmago Jančar Ivan Prinčič Dario Podsedenšek Stane Račič Rajka Pregl Mirko Japelj Fani Bregar Marjan Dovjak Janez Pozaršek Franc Bračika Milan Zupančič Milica 1.620 vrstic 423 vrstic 98 vrstic 1.080 vrstic 995 vrstic 73 vrstic 66 vrstic 1.045 vrstic 1.041 vrstic 222 vrstic 336 vrstic 101 vrstic 66 vrstic 3 fotografije 16 pesmi 601 vrstic 444 vrstic 150 vrstic 445 vrstic 164 vrstic 24 vrstic 2 risbi 1.236 vrstic 601 vrstic 403 vrstic 94 vrstic 50 vrstic 1 križanka 2.587 vrstic 374 vrstic 1.168 vrstic 377 vrstic 17 fotografij 1 risba 408 vrstic 5 pesmi 2 križanki 732 vrstic 98 vrstic 733 vrstic 133 vrstic Raztresen Vesna Snoj Jože Vaupotič Mirko Škraba Janez Bregar Branko Sirec Vici škerlak Hana Letnik Franc Uratnik Edo Ceršak Andrej Kraševec Franc Bavec Albert Jovanovič Jovo Godec Pavle Krivec Lucijan Oset Dušan Trampuš Cita Groznik Ivan Tomaž Milan Prišel Anton Rems Edo Furlan Maks Goršič Franc 381 vrstic 190 vrstic 1.030 vrstic 120 vrstic 362 vrstic 1 risba 4 pesmi 390 vrstic 501 vrstic 1.111 vrstic 72 vrstic 311 vrstic 36 vrstic 104 vrstic 994 vrstic 327 vrstic 95 vrstic 40 vrstic 204 vrstic 1 pesem 548 vrstic 62 vrstic 570 vrstic V Emoni je zaposlenih preko 6000 ljudi, torej je številka 66 precej majhna. Oglasite se tudi vi, ki doslej še niste napisali prispevka za Informator! Povejte, kako živi in dela vaš ožji kolektiv! Opozorite na kakšno posebnost, na kak zanimiv primer, dogodek! Vprašajte, kar vas zanima! V TOZD Maloprodaja Emone Ljubljana 45 novoizučenih trgovcev V TOZD Maloprodaja Emone Ljubljana se je v lanskem šolskem letu izučilo 62 mladih trgovcev. Po koncu šolanja jih je 17 odšlo iz podjetja, 2 sta na odsluženju vojaškega roka, 45 pa jih je torej razporejenih v trgovinah TOZD Maloprodaja EMONE Ljubljana. Med »novopečenimi« prodajalci je bilo letos kar 8 odličnjakov, ki so za svojo prizadevnost prejeli lepe ure, vsi ostali pa knjige. Na slovesnem zaključku učne dobe je bila le dobra polovica, nekateri so precej daleč iz Ljubljane, nekatere pa so že mamice. Vse prisotne je najprej pozdravila tovarišica Milica Zupančičeva, samostojni referent za izobraževanje. Razen mladih trgovcev so bili tudi nekateri poslovodje, direktor TOZD Maloprodaje Emone Ljubljana tovariš Pavle Godec, njegov pomočnik tovariš Franc Žunko, predsednik delavskega sveta tovariš Oskar Hudarin, pomočnik direktorja kadrovske službe podjetja tovariš Ferdo Cigale ter tovarišica Vesna Raztresen, referent za izobraževanje. Tovariš direktor Godec je mladim zaželel dobro počutje v naši sredini. Dejal je, da so dani vsi pogoji za vedno boljše razmere v trgovini. Odpirali bomo nova prodajna mesta, gradili nove kvadratne metre za blago. Vsekakor pa je premalo, če samo hodimo v službo. Delati moramo z veseljem in z ljubeznijo, sicer pričakujemo uspeh zaman. Obojestranska prizadevnost bo zagotovo obrodila sadove. Tovariš direktor se je za skrb, ki so jo imeli z učenci v času šolanja, zahvalil vsem njihovim poslovodjem in tovarišicama Zupančičevi in Raztrese-novi. Darila je nato izučenim trgovcem izročil predsednik delavskega sveta TOZD Maloprodaje tovariš Oskar Hudarin. Naši novi prodajalci so: Adamič Marija Bregar Jožefa Cvertnik Rudolf Dermastja Sonja Drobnič Nevenka Furlan Helena Grivec Saša lljaš Jelka Jevec Marija Katern Marija Košak Milena Kozlevčar Terezija Kobetič Marjana Leban Sandi Lenaršič Tončka Lupše Dragica Miklavc Zdravka Mohorič Marija Mlakar Majda Novak Sonja Perpar Milena Pinterič-Prašnikar Marjana Prašnikar Marija Pikovnik Marija Pečar Sonja Podlipnik Marija Pavšič Tanja Verhovšek Biljana Radanov-Ručigaj Marta Strlič Ljubica Stržinar Irena Keršmanc Marija Suhadolnik mešana stroka Celovška 163 živilska stroka Bezenškova živilska stroka Gunclje živilska stroka Šmartno mešana stroka Roška živilska stroka Tržaška 22 mešana stroka Črnomelj mešana stroka Ilirska živilska stroka Stritarjeva mešana stroka Celovška 435 mešana stroka Stritarjeva mešana stroka Škofja Loka mešana stroka Titova 82 mešana stroka Nova Gorica živilska stroka Prešernova 15 mešana stroka Vodovodna mešana stroka Sežana mešana stroka Slomškova živilska stroka Celovška 407 živilska stroka Savsko naselje mešana stroka Na jami mešana stroka Celovška 435 mešana stroka Dol pri Lj. živilska stroka Einspielerjeva živilska stroka Gradišče mešana stroka Kranjska gora mešana stroka Supermarket B mešana stroka Supermarket A/10 mešana stroka Bezenškova živilska stroka Kranjska gora živilska stroka Stritarjeva mešana stroka Roška mešana stroka Mengeš Slatnar Zdenka Smrkolj Roman Šetina Tatjana Šavel Nevenka Šoln Marija šeško Silva Tič Helena Troha Marija Zorman Marija Eržen Zvonka Kovačič Zdenka Koradin Edi mešana stroka Mengeš mešana stroka Kisovec mešana stroka Cigaletova mešana stroka Gor. Radgona mešana stroka Prešernova 10 mešana stroka Titova 25 živilska stroka Vodmat mešana stroka Cigaletova živilska stroka Tacen živilska stroka Bled mešana stroka SM Maribor mešana stroka Koper Janša Viktorija-Pitka živilska stroka Tržaška 82 Odličen uspeh med temi pa so dosegli: Furlan Helena pri poslovodji Ivanu Strbadu Kobetič Marjana pri poslovodkinji Ireni Vrščaj Lenaršič Tončka pri poslovodkinji Mariji Lunder Lupše Dragica pri poslovodkinji Mariji štrubelj Miklavc Zdravka pri poslovodji Adalbertu Miklavcu Pikovnik Marija pri poslovodkinji Cvetki Kren Šoln Marija pri poslovodkinji Vidic Cvertnik Rudolf pri poslovodkinji Kristi Jeromer Vsem, zlasti pa najpridnejšim, iskrene čestitke in uspešno nadaljnje delo! Zahvala Izgubila sva najino ljubljeno štiriletno Karmen. Ob tem bolečem dogodku se za razumevanje in pomoč, za cvetje in spremstvo na njeni veliko pre- zgodnji zadnji poti iskreno zahvaljujeva kolektivu transportnega oddelka v TOZD trgovine na veliko- Malus z ženo Čestitke in darilo za odličen uspeh v šoli Da bi bila še naprej vestna norčujmo pri Mlno-Mtnl službi Emono Preklic veljavnosti hranilnih knjižic in čekov Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov: — Zorčič Jožica, osebna številka 67041, zapo- slena v direkciji trgovine na debelo, Ljubljana, Šmartinska 102, je prijavila 12. 4. 1973 izgubo čeka, ki glasi na 700.— dinar- jev: številka hranilne knjižice je 15537. — Džurič Radislav, osebna številka 99614, zapo- slen v Perutnini v Zalogu, PROMET BLAGAJN HKS EMONE ZA MESEC MAREC IN APRIL 1973 blagajna Supermarket šmartinska Vižmarje Igorje Šentvid Opatija Osijek Koper Stražišče Bled Litija Dol Vir Mengeš Kamnik Škofja Loka Jesenice sažana Kranjska gora ^°va Gorica Oornja Radgona Črnomelj lastnik ^alika Nedelja Razkrižje Rijeka pograd Ijlaribor °Varna močnih krmil Vlesna industrija Zalog erutnina Zalog rašičereja Ihan Govedoreja Domžale 0°Peracija Ljubljana 3°Peracija Kamnik °Peracija Domžale °operacija Lukovica perutnina Duplica ršutarna Lokev '0dice °zdarstvo Mengeš Prava Miklošičeva j'aximarket H, Marec April je prijavil 17. 4. 1973 izgubo hranilne knjižice številka 78741. — Smerdej Kristina, osebna številka 50328, zaposlena v trgovini Emona, poslovalnica na Trgu Revolucije, je prijavila izgubo čeka z vrednostjo Dvigi Vloge Dvigi Vloge 200.— dinarjev, njena hranilna knjižica ima številko 1.624.867,35 1.435.359,30 1.581.452,95 1.509.662,25 28175, izgubo čeka je pri- 538.609,75 613.775,65 525.166,80 596.364,05 javila dne 19. 4. 1973. 10.883,45 6.939,25 6.895,05 6.310,00 — Košak Milena, oseb- 10.695,00 18.084,05 12.410,00 15.639,00 na številka 92866, zapos- 19.995,25 21.995,25 13.650,00 27.279,90 lena v poslovalnici Deli- 11.260,00 7.522,00 9.940,60 8.732,90 katesa, Ljubljana, Stritar- 95.349,95 80.741,70 95.019,15 82.351,60 jeva 10, je 19. 4. 1973 pri- 164.039,65 157.967,65 124.750,00 105.217.25 javila izgubo hranilne knji- 16.800,00 10.924,40 6.490,00 11.892,60 žice številka 46136. 22.392,10 29.283,35 28.620,15 41.602,10 — Pečnik Ivan, osebna 12.950,00 13.990,00 17.758,90 številka 087833, je prija- 9.330,00 11.888,60 10.380,00 8.490,00 vil 26. 4. 1973 izgubo hra- 30.244,45 32.650,85 38.645,75 26.491,90 nilne knjižice številka 9.450,00 14.202,90 9.100,00 13.562,55 73825. 15.118,45 14.664,30 12.820,00 20.209,05 — Svetelj Mitja, oseb- 5.110,00 7.978,70 5.860,00 10.510,00 na številka 35741, zapos- 35.900,00 24.634,90 32.950,00 19.332,40 len v direkciji za finančne 37.836,65 47.326,40 25.749,60 16.973,20 zadeve, je 3. 5. 1973 pri- 63.558,50 46.963,30 49.427,00 52.734,95 javil izgubo hranilne knji- 40.680,70 41.950,70 37.788,65 57.187,35 žice številka 77362. 30.601,05 34.814,05 33.285,00 35.095,85 — Dolinar Vida, osebna 20.265,00 25.606,30 27.589,15 36.587,30 številka 92429, zaposlena 17.978,15 20.023,05 19.950,00 12.058,90 v Supermarketu Ljubljana, 6.100,00 4.520,00 4.000,00 3.907,75 je 9. 5. 1973 prijavila iz- 1.170,00 3.120,00 2.997,20 5.085,50 gubo hranilne knjižice šte- 23.664,15 26.781,25 27.475,30 23.155,30 Vilka 45690. 11.193,80 10.373,25 8.821,85 11.699,80 — Bohnec Angelca, 58.983,45 60.753,25 45.193,25 49.853,70 osebna številka 41574, za- 219.162,90 237.653,30 261.745,70 271.537,15 poslena v Supermarketu 297.363,65 272.145.95 244.714,27 306.264,70 Ljubljana, je 16. 5. 1973 130.696,30 126.026,80 112.087,40 131.009,90 prijavila izgubo hranilne 180.417,05 204.415,00 238.820,15 238.554,15 knjižice številka 29249. 101.643,85 101.811,65 64.113,65 107.855,90 — Alič Venčeslava, 22.122,90 58.260,15 23.248,00 32.059,85 osebna številka 96834, je 36.480,00 115.989,00 78.896,51 149.427,35 17. 5. 1973 prijavila izgu- 92.710,00 119.400,85 74.098,35 147.826,95 bo hranilne knjižice števil- 1.820,00 23.903,53 9.440,00 20.679,80 ka 76802. Zaposlena je v 47.611,75 43.755,60 44.839,75 54.555,10 Maximarketu. 41.451,05 41.450,95 43.390,00 42.838,40 — Vodan Ivan, osebna 56.684,45 58.946,50 69.914,00 64.028,65 številka 66647 iz direkcije 24.800,00 19.313,30 33.494,45 12.900,00 trgovine na veliko, je pri- 332.889,60 335.572,15 314.400,22 351.413,87 javil 22. 5. 1973 izgubo 495.204,50 493.140,20 446.730,25 476.223,86 hranilne knjižice št. 21048 3.930,00 8.075,20 13.300,00 9.697,05 in čeka, ki glasi na 690.— dinarjev. 5.030.014,85 5.100.704,50 4.883.650,15 5.242.618,73 — Bever Doroteja, ose- »ovije SKUpaj: • resežek vlog v marcu znaša 70.689,65 dinarjev, presežek vlog v aprilu pa je dinar-v 358.968,58. bna številka 90910, zaposlena v Maximarketu Ljubljana, je 16. 5. 1973 pri- javila izgubo hranilne knjižice številka 44180. — Zebič Marinka, osebna številka 66985, zaposlena v direkciji trgovine na veliko, je 16. 5. 1973 prijavila izgubo hranilne knjižice številka 13607. Hranilno kreditna služba prosi vsakogar, ki si lasti ali zagotovo ve, kje so ti dokumenti, da to prijavi v 15. dneh naši službi. Blagajnike Hranilno kreditne službe opozarjamo, da ne smejo izplačevati zahtevkov za dvig tretjim osebam, ki niso lastniki hranilnih knjižic. Dolžnost blagajnika HKS je, da zahteva od vlagatelja osebno izkaznico in da se pred izplačilom denarja prepriča, da je oseba, ki zahteva dvig gotovine, dejanski lastnik hranilne knjižice. Blagajnike opozarjamo zato, ker so spričo pogostih izgub in kraj hranilnih knjižic in čekov možne malverzacije. Izplačila na podlagi pooblastil so dovoljena le pod pogojem, da so pooblastila pravno veljavna. Ernest Krume vodja HKS Blagajniki, ne bodite zaupljivi! Blagajniki Hranilno kreditne službe in tudi vsi drugi ne smejo zaupati ljudem, ki prinašajo denar, pa čeprav prinesejo denar v zavitku, zapečatenem s štampiljkami! Zgodilo se je, da je nekdo prinesel denar, da bi ga vložil na hranilno knjižico. Izročil je zavitek denarja, izgledalo je zelo uradno. Blagajničarka ni štela, ker je na zavojčku pisalo, da je denarja 10.000.— dinarjev. V resnici je manjkalo kar 1200.— dinarjev! Blagajniki, preštejte denar v vsakem primeru, pa čeprav bi to trajalo dlje časa! Lahko se zgodi, da bi poskusili ogoljufati tudi vas! Pazljivost in natančnost se izplača! AFORIZMI Spori ne bi bili dolgotrajni, ce bi bila krivda samo na eni strani. Lahko je biti dirigent, če vsi trobijo v isti rog. Dolgi prsti gredo po kostanj, nerodni pa v žerjavico. Tudi tat ni več navaden človek. To je predvideno delovno mesto. Če si storil dobro delo in ga je drugi užil, čemu iščeš kot bedak še tretjo stvar, namreč sloves dobrotnika ali povračilo? Vse kar vemo o hitrosti svetlobe je, da pride zjutraj prezgodaj. Ne tisto, kar preživljamo, ampak način, kako preživljamo, ustvarja našo usodo. Zamrznjeni osebni dohodki pridejo prav ljudem v toplih krajih. Poezija golega telesa se začne, kadar lačen poet slači družbo, da ne bi hodil bos. Tudi pošteni ljudje so naprodaj, samo pošteno jih moraš plačati. Skrbimo za varnost pri delu Varstvo pri delu v bifejih, kuhinjah in trgovini z živili SPLOŠNA ZAŠČITA STROJEV — Stroje in naprave je treba postavljati tako, da stoje trdno in varno na svojih temeljih ali podlogah. Postaviti jih moramo tako, da se jih lahko poslužujemo pri normalni drži telesa in da je okoli njih dovolj prostora ter da delavci na sosednjih delovnih mestih niso zaradi delovanja stroja ali naprav ogroženi. Če je to zaradi delovanja stroja potrebno, mora biti stroj pritrjen na temelj s temeljnimi vijaki. — Stroji morajo biti opremljeni z zaščitnimi napravami, ki jih določajo predpisi. Gibljive dele stroja moramo zapreti ali ograditi, da se zavarujemo pred telesnimi poškodbami. Klinaste jermene in jermenice morajo biti zavarovane, da ne more delavec priti z njimi pri delu v stik. — Delavci, ki stroje uporabljajo ali jim strežejo, morajo biti poučeni o varni uporabi strojev in o nevarnostih, katerim so pri delu z njimi izpostavljeni. Delavec mora podpisati dokument, da se vidi, o čem je bil poučen in kdaj. — Polnilnice in izpraz-njevalne odprtine strojev in naprav morajo biti zavarovane z zaščitnimi lijaki, rešetkami, prisilno zaprtimi pokrovi, tako da med obratovanjem ni mogoč poseg skozi odprtine v nevarno območje polžev, valjev in mešalk. Strojev na mehanski pogon ne smejo uporabljati, če ni zanje izdan atest (Uradni list SFRJ 15/65). — Delavec ne sme uporabljati strojev in naprav, katerih delovanja ne pozna ali mu njegov predpostavljeni ni dal naloga, da opravlja z njimi. S stroja ni dovoljeno odstraniti nobene varovalne ali zaščitne naprave. Pri strojih, v katere je treba material vlagati ali tlačiti, je obvezno uporabljati pomožne naprave iz primernega materiala. STROJI ZA REZANJE MESNIH IZDELKOV Stroj za rezanje salam, šunke, mesa, sveže in suhe slanine mora imeti vedno dodajalno napravo, ki onemogoča poškodovanje koncev prstov in dlani delavcev. Taka dodajalna naprava so ročno pridrževa-nje predmeta, salame, šunke, kadar režemo. Zaščitno delovanje naprave je v tem, da pokriva napravo za pridrževa- nje predmeta vsa rezilna plošča, tako da ostane med držalno napravo in dnom sani samo toliko prostora, kot to dovoljuje predmet, ki ga režemo. Pridrževalna naprava mora biti izvedena tako, da jo prisilno uporabljamo pri rezanju ostankov salam, šunke. To pomeni, da je uporaba stroja za rezanje brez nje nemogoča. Naprava mora biti taka, da se je ne da niti zvrniti niti odklopiti. ščitnik za prst naj ne bo ožji od 50 mm, maksimalna razdalja zaščitne plošče rezalne naprave od ravnine noža naj bo 80 mm, razen v primeru, kadar držalo samodejno avtomatično vodi do rezilne plošče. Pri nakupu stroja mora prodajalec s strojem tudi dati potrdilo kupcu, da stroj ustreza veljavnim predpisom (atest). ŽAGA ZA RAZREZ KOSTI Žaga za rezanje kosti in mesa mora imeti nameščeno napravo, ki prepreči poseg s prsti ali dlanjo do žaginega lista. Pri krožnih žagah za razrez kosti, je ta zahteva izpolnjena, če je pokrit ves žagin list, razen dela, ki reže. Pri krožni žagi mora biti dvig zaščitne kape omejen, tako da je prost samo del žaginega lista, ki reže. Pri tračni žagi za razrez kosti mora biti žagin trak po vsej dolžini zavarovan, razen na mestu rezanja, pri tem pa naj ne znaša nepokrita dolžina žaginega traku več kot 10 cm. Pred pričetkom dela na krožni žagi za rezanje kosti, se moramo prepričati, če je zaščitni pokrov žaginega lista v zaščitnem položaju. Skrbeti moramo za to, da so členki in drsne površine zaščitnega pokrova vedno čisti, tako da se pokrov samodejno spušča in dviga in je pri tem odkrit samo tisti del lista žage, ki reže. Paziti moramo na to, da bo zaščitna naprava vedno funkcijsko sposobna. Ne zavirajmo prostega teka žaginega lista potem, ko smo izključili stroj, tako da od strani pritiskamo z roko ali kostjo. Pri rezanju kosti moramo spustiti zaščito žaginega lista tako nizko, kot je zaradi višine rezanja neobhodno potrebno. STROJ ZA MLETJE IN REZANJE MESA Na stroju za rezanje mesa morajo biti odprtine za vlaganje in odvzem mesa tako zavarovane, da je nemogoče s prsti ali dlanjo priti do delov stroja (noža in polža). Za potiskanje mesa ali slanine v stroj moramo uporabljati bat (potiskač). Bat mora pokrivati vlagalno odprtino in mora biti opremljen z nastavkom, ki sede na rob lijaka tako, da seže njegov konec najdalj do polža. Odstranjevanje polomljenih delov in zamenjavo z novimi pa mora opraviti oseba, ki je zato strokovno usposobljena. STROJ ZA REZANJE KRUHA Stroj za rezanje kruha, ki je opremljen z vložnim žlebom ter se poganja ročno, mora imeti zavarovan lijak za dodajanje in odvzemanje kruha. Zavarovanje lijaka mora biti tako, da se ne more odstraniti, medtem ko je stroj v pogonu. Končno stikalo ne sme dovoliti obratovanja stroja, če je zaščita izven zaščitnega položaja. STROJ ZA REZANJE IN PASIRANJE GOMOLJEV IN POVRTNINE Stroj za rezanje gomoljev, povrtnine, repe, krompirja in zelja mora biti konstruiran tako, da je nemogoč poseg z roko v nevarno območje nožev. Z roko ni dovoljeno potiskati gomoljev v stroj. Vedno moramo uporabljati za to izdelano napravo. STROJ ZA ČIŠČENJE IN LUPLJENJE KROMPIRJA Stroj za čiščenje in lupljenje krompirja ne sme imeti ostrih udarnih palcev ali biti postavljen izven dosegljivega območja delavca, ki rokuje s strojem. Vrata lopute morajo biti izdelana tako, da stroj praznimo neovirano, skoznje pa ne moremo doseči gibljivih delov stroja. Novejši stroji so opremljeni z varnostno napravo, ki ne dovoli odpiranje zaščitnih pokrovov, dokler se gibljivi deli stroja gibljejo. STISKALNICE ZA STISKANJE PAPIRJA IN DRUGIH PODOBNIH ODPADKOV Ročno in mehansko gnane stiskalnice za stiskanje papirja in drugih od- padkov lahko uporabljamo samo tedaj, kadar so izdelane tako, da pri delu z njimi poškodbe delavcev niso mogoče. Odpraviti je treba vsa tista območja med batom in odprtino polnilnega zaboja stiskalnice, v kateri lahko nastanejo poškodbe zaradi stiskanja ali prere-zanja prstov in dlani. Zaporne sponke polnilnega zaboja morajo biti take, da se zaradi pritiska bata med stiskanjem papirja zaboj ne more samodejno odpreti. Najvarnejše pa so stiskalnice za stiskanje papirja na električni pogon, ki se prožijo z dvoročnim vklopom. GNETILNI IN MEŠALNI STROJ Mešalni in gnetilni stroj mora biti konstruiran tako, da pri mešanju ali gnetenju ne pridemo v dotik z roko do gnetilnega in mešalnega mehanizma. Posode gnetilnega stroja morajo biti pokrite z zaščitnim pokrovom ali rešetko, kadar je stroj v pogonu. Zaščitni pokrov mora biti opremljen z končnim stikalom, ki dovoli zagon stroja samo tedaj, kadar je pokrov v zaščitnem položaju. Deli vreten mešalk, ki segajo od glave stroja do rešetk, morajo biti zavarovane tako, da je nemogoče, da bi prišlo do poškodbe delavca, ki opravlja s strojem. Takoj ko opazimo, da stroj deluje, kljub temu, da je zaščitna rešetka izven zaščitnega položaja, moramo stroj ustaviti in napako javiti svojemu nadrejenemu. HLADILNE NAPRAVE Na vsakem hladilnem stroju se mora nahajati tablica s tehničnimi podatki. Pri večjih hladilnih napravah mora biti ime in naziv proizvajalca, oznaka tipa stroja, leto izdelave hladilne naprave, naziv hladilnega sredstva, ki se nahaja v hladilni napravi. Količina hladilnega sredstva, ki se nahaja v hladilni napravi, najvišji dovoljen obratovalni tlak v napravi. Pri manjših napravah mora biti oznaka tipa, naziv hladilnega sredstva, ki se nahaja v hladilni napravi, teža hladilnega sredstva za eno polnjenje hladilnega sistema. Hladilna sredstva lahko delimo v naslednje skupine: — skupina I — negorljiva hladilna sredstva brez omembe vrednega strupenega vpliva na ljudi; — skupina II — strupena ali dražeča hladilna sredstva, ki imajo v mešanici z zrakom spodnjo mejo dviga pri 3,5 ali več vol odstotkov; — skupina III — hladilnega sredstva, katerih mešanice z zrakom imajo spodnjo mejo vžiga pri najmanj kot 3,5 vol odstotka. Prostori, v katerih se nahajajo hladilne naprave, ki jih je treba stalno nadzorovati, morajo biti tako veliki, da so stroji in aparati dobro in lahko dostopni. Podhodi pod posameznimi stroji in deli naprav pa visoki najmanj 2 m. Prostori, v katerih so nameščene hladilne naprave skupina II, na primer amoniak, klormetil, kloretil in dikloreten in skupina lil, na primer etilen, propan, izobitan in butan, ki so napolnjeni z več kot 50 kg hladilnega sredstva, morajo biti v primerjavi z drugimi prostori zatesnjeni. Zgrajeni morajo biti najmanj v ognja zadržajoči izvedbi, če ležijo v več nadstropjih zgradbah, ki so namenjene tudi za druge namene. Vrata prostorov, v katerih so nameščene hladilne naprave se morajo odpirati navzven. Naprave z več kot 1000 kg polnjenja morajo imeti najmanj 1 izhod, ki vodi neposredno na prosto. Na stopniščih in v prehodih, ki služijo splošnemu prometu, ali ki so namenjene za zasilne izhode, hladilnih naprav ne smemo postavljati. Prepovedano je postavljati v kleteh hladilne naprave, ki so napolnjene s hladilnimi sredstvi kloreti-lom. Strojnica mora biti dovolj prezračevana, če je to potrebno tudi umetno, tako da plini ne morejo uhajati iz strojnice v sosednje prostore, stopnišča in v veže. Glede na specifično težo plina moramo predvideti odvajanje plinov, bodisi pod stropom ali pa pri tleh. Opravljanje z prezračevalnimi napravami mora biti izven strojnice. V strojnici morajo biti vedno nameščena navodila, ki pojasnjujejo kako ukrepati, kadar se pokažejo kake motnje v obratovanju hladilnih naprav. Prav tako se pa morajo nahajati tudi navodila proizvajalca hladilnih naprav, ki se nanašajo na varno delo s hladilnimi napravami in vzdrževanjem. Hladilne naprave smejo opravljati samo osebe, starejše od 18 let, ki imajo zato ustrezno strokovno usposobljenost in so seznanjene z delovanjem in opravljanjem s hladilnimi mehanizmi. Dihalni zaščitni aparat mora biti shranjen na hladnem, suhem in takem mestu, da je lahko dosegljiv v slučaju potrebe. Vsakega pol leta moramo dihalni zaščitni aparat dati v kontrolo, da se preizkusi njegovo delovanje. Za redno kontrolo aparata pa je zadolžen vodja strojnice. Vrata hladilnih prostorov (celic) se morajo vedno zlahka odpirati in zapirati. Vsaka celica mora imeti signalno napravo, vgrajeno na znotraj. V slučaju, da se vrata zapro, da lahko delavec v zaprti ce-lici aktivira signalno napravo in se ga na ta način lahko reši iz celice. Delavec, ki vodi delo V hladilnih komorah in celicah mora svoje podrejene seznaniti z zapiranjem vrat po signalnih napravah, da jo lahko delavci aktivirajo, če pride do nevarnega slučaja. Zato med obratovalnim časom ni zaželeno, da strojnik, ki dela v strojnici in vodi nadzor nad delovanjem strojnih naprav in hladilnih mehanizmov ter signalnih naprav v celicah hladilnice zapušča strojnico. Ta prisotnost narekuje, da je strojnik stalno v strojnici za hiter poseg k reševanju delavcev, ki delajo v celicah in blaga, ki je vskladiščen v celicah. Strojniki, ki delajo v strojnici morajo biti seznanjeni z rokovanjem z dihalnim aparatom. Pogoj je, kdor tega ne zna, ne sme delati v strojnici. VENTILATORJI Sodobne klimatske naprave so opremljene s hladilno napravo. Važni deli hladilnih naprav pa so ventilatorji. Manjši ventilatorji, ki so vgrajeni v zidu morajo biti v višini od tal tako visoko, da so nedosegljivi z roko in zavarovani z ustrezno mrežo. Večji ventilatorji pa morajo biti v posebnem prostoru in je do njih vstop le osebam, ki so odgovorne za njihovo vzdrževanje. Namizni ventilatorji morajo biti zavarovani z zaščitno košaro. ELEKTRIČNE NAPRAVE Za izdelavo, namestitev, uporabo in vzdrževanje električnih naprav veljajo posebni predpisi. Električne naprave lahko izdelujejo, nameščajo in priključujejo samo strokovno usposobljene osebe. Samo strokovnjak lahko določi, kateri zaščitni ukrep proti visoki napetosti dotika se sme uporabljati glede na veljavne predpi' se. Električne naprave lahko pregleda strokovnjak inče je potrebno naj jih preiZ' kusi. Pri nabavi opreme in strojev, ki imajo vgrajene električne elemente je p°' trebno zajamčiti popolno električno varnost nabavljene opreme. Nabavljati moramo samo tako opremo, ki ustreza veljavnim standardorn, predpisom ali pa je atestirana. Nestrokovno popravijo' nje, uporaba ali nameščanje električnih naprav Je lahko življenjsko nevarno-Zaradi tega je treba prep°' vedati vse posege nestrO' kovnih oseb v tako delo- Električno varnost lahk0 povečamo, če upoštevam0 naslednja pravila: Nadaljevanje na 9. s*r' V mladinskem aktivu Riviera se strelci pripravljajo na ponovna tekmovanja v piranski občini. Pred časom so sodelovali na tekmovanju »Strel za zlato puščico« prav tako v Piranu. Na tekmovanju so zasedli zelo zadovoljivo 12.—14. mesto posamezno, v skupni uvrstitvi delovnih organizacij pa so bili četrti. Mladi v TOZD za skupne zadeve Nadaljevanje z 8. strani — da takoj odpravimo Poškodbe ali napake, ki so se pojavile na električnih napravah, — pregorele varovalke ne smemo krpati pač pa jih moramo zamenjati z novimi, — stikala in vtičnice morajo imeti zaščitni kontakt. Stroji z dvojno izolacijo morajo imeti označbo dva kvadrata drug za drugim, ki se nahaja na tablici s tehničnimi podatki. ROČNO ORODJE Orodje za razrez in pripravo mesa ter mesnih izdelkov, ki jih uporabljajo mesarji, kuharji in drugo osebje: •— Noži za rezanje mesa m mesnih izdelkov, kakor tudi drugih prehrambenih izdelkov, morejo imeti ročaje izdelane tako, da ne morejo prsti ali dlani zdrseti na ostrino noža. — Noži, sekire in drugo nevarno orodje, morajo biti, kadar niso v uporabi spravljeni na varnem mestu, v žepu ni dovoljeno nositi nožev. — Posebno nevarno opravilo je odstranjevanje mesa od kosti, ker si pri tem delavec lahko poškoduje trebuh. Zaradi tega je pri takem opravilu treba nositi zaščitni mrežni predpasnik, ki ščiti delavca pred takimi poškodbami. — Priprava za shranjevanje nožev in sekire naj bo nameščena v dosego delavca, da pri jemanju ne ovira delavca pri delu. — Za odlaganje sekire je potrebno vedno predvideti primerno mesto tako, da je ostri del sekire v ležaju in s tem zaščitimo, da ne more priti do ureza in padca sekire na tla. ANDREJ CERŠAK Mladi, ki so zaposleni v TOZD za skupne zadeve, so na svojem sestanku 17. 4. 1973 razpravljali o pomenu mladinske organizacije in njenih nalogah po samoupravnem sporazumu. Sestanku je prisostvoval tudi direktor direkcije za splošne in ekonomske zadeve tovariš Ivan Muhič. Dejal je, da bi se mladina vsekakor morala vključiti v aktivno reševanje problemov v naši enoti in tudi na splošno. Mladi ljudje laže povzamejo nove stvari v poslovanju, saj imajo več iniciative, pobud in idej. Za uresničitev zamisli pa mora vsak mladinec na svojem delovnem mestu zelo intenzivno slediti delovnemu procesu, ker bo le tako videl, kaj bi bilo potrebno izboljšati in kako. Tovariš Muhič je opozoril tudi na nenehno potrebo po izobraževanju mladih ljudi ter njihovem dodatnem izobraževanju. Take težnje mora mladinska organizacija podpirati. Govora je bilo tudi o informiranju, kjer nismo vzpostavili takega sistema, da bi pobude in iniciative prihajale iz čim širšega kroga zaposlenih za čim širši krog. Primerna oblika, ki se je ponekod že uveljavila, so informativni sestanki po posameznih oddelkih. Posebno pri tem bi mladina lahko odigrala pomembno vlogo. Tovariš Muhič je nato spregovoril o nekaterih gospodarskih problemih, o značilnostih samoupravnega sporazuma in novosti v organizaciji. Ha-ha! Pesnik, slikar in risar Cesare Pascarella je pripotoval peš iz Katalonije v Francijo. Komaj je prekoračil mejo, je hotel naslikati manjšo vas, ki mu je zelo ugajala. Seveda je kmalu prišel orožnik in ga prijel kot vohuna. »Kdo ste?« ga je vprašal. »Cesare Pascarella.« »Poklic?« »Slikar oslov.« »Kaj ste počeli?« »Portretiral sem vas.« Književnik Alfrede Pan-zini je bil v družbi, kjer so se pogovarjali o premajhnem prirastku. Eden od navzočih je dejal: »Prav je, da vzpodbujamo ljudi, naj se poročajo, vendar to ni dovolj — treba bi bilo uvesti hude kazni za samce.« »Seveda,« je pritrdil Panzini, »na primer kazen poroke.« Lepa gospa je priznala Panziniju: »Jaz sem poosebljena odkritost, vsak lahko bere v moji duši kot v knjigi.« »Meni so bolj všeč platnice,« Je odgovoril ujedlji- vi Panzini. Glasilo delovno skupnosti podjetla Emona, Ljubljana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolinar Franc, Žunko Franc Odgovorni urednik: Janko Velikonja — Glavni urednik: Jasna Novljan — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, Int. 224 — Tiskarna PTT Ljubljana Jugoslovanski novinarji pri nas Devetnajst novinarjev večjih jugoslovanskih časopisnih hiš, radia in televizije je obiskalo več slovenskih podjetij, 16. maja 1973 so se ustavili tudi v EMONI. Generalni direktor tovariš Franc Nebec jih je seznanil z našo organizacijo, dejavnostjo in poslovanjem, dosedanjimi rezultati in načrti ter z uveljavljanjem ustavnih dopolnil. Na vprašanja novinarjev — večinoma so se nanašala na povezovanje trgovine in proizvodnje in na uresničevanje samoupravnega sporazuma — so odgovarjali še tovariš Ljubo Fi-lipan, Miran Blaha, Ivan Muhič, Janko Velikonja. Novinarji so si nato ogledali regalna skladišča na šmartinski in hladilnico, potem pa se je med kosilom v Maximarketu razvil živahen neuraden pogovor o številnih vprašanjih. V Informatorju bi lahko uvedli tudi mladinsko stran Sem predsednik mladin-j^ega aktiva v hotelu Rl-ERA v Portorožu in sem Večkrat prisoten tudi na Sestankih Obalne konfe-rer|ce 2MS v Kopru, ker SerTl tudi tam član pred- sedstva. Na obali je v teku razširjena akcija o čim širšem obveščanju delavcev in mladine v delovnih organizacijah. Ustanovili smo tudi komisijo za obveščanje in informiranje. Izražena je bila želja, da bi v delovnih organizacijah, oz. TOZD, ki še nimajo mesečnega glasila, le-to pričeli izdajati. V tem glasilu bi tudi delavci objavljali svoje prispevke. V našem mladinskem aktivu se je porodila misel ,da bi v INFORMATORJU EMONE urejali svojo stran z mladinskimi prispevki. Vsi mladinski aktivi TOZD Emone so več ali manj aktivni, a o njihovem delu se ne ve nič ali pa zelo malo. Mladi bi o svojem delu in uspehih lahko poročali in se obenem seznanjali tudi z delom drugih aktivov. Objavljali bi lahko tudi razne izvirne kulturne prispevke in tako pritegnili k sodelovanju čim širši krog mladih, da bi tako tudi javno obveščali o svojem delu. Naša želja je, da bi ta predlog realizirali. Za sodelovanje in pomoč pri delu se vam že v naprej zahvaljujemo ter želimo veliko uspeha pri delu vsem mladinskim aktivom v TOZD Emone. Predsednik MA Maks Furlan Človeška zloba Bojim se strupene kače. Toda ne kače — bojim se le njenega strupa. Bojim se zlega človeka, toda ne človeka, — bojim se le zlobe njegove. Kači strupeni se ognem, da mimo se splazi in njenega strupa ni se mi bati. Le zlobi človeški ne morem uiti, zaman so vsi moji napori. Zloba njegova me najde, pa bodi čez dan ali ob zori. H. S. Gierek v Maximarketu Med bivanjem v Sloveniji se je prvi sekretar poljske združene partije Edvvard Gierek ustavil tudi v Ljubljani. Pozdravil ga je predsednik mestne skupščine ing. Miha Košak, nato je preko starega dela Ljubljane krenil na novi Trg revolucije. Tam si je ogledal Ljubljansko banko, nato pa smo ga lahko pozdravili v našem Maximarketu. Generalni direktor Franc Nebec s sodelavci je Giereka in njegovo spremstvo peljal po trgovini in ga nato povabil v restavracijo Maxim, kjer so se zadržali v pogovoru kako uro. Tovariš Nebec je povedal, da je Emona povečala svojo menjavo in sodelovanje z LR Poljsko, gradimo farmo bekonov in predvidevamo realizacijo nekaterih drugih objektov. Po dobrih dveh urah je poljski voditelj zapustil Ljubljano. Se eno glasilo Emone Nova organizacija podjetja — samoupravna in poslovna — večja decentralizacija odločanja in samostojnost posameznih TOZD, raznolikost poslovnih dejavnosti in široko področje, pa vendar v enotnem podjetju, je poudarila potrebo po boljšem medsebojnem obveščanju in seznanjanju z odločitvami in dejavnostjo v posameznih TOZD in v celotnem podjetju. Te vloge obstoječi Informator, ki je namenjen vsem članom kolektiva in izhaja enkrat mesečno, ne more odigrati. Zato bomo izdajali bolj poslovno glasilo za vodilne in vodstvene delavce ter za funkcionarje organov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij v podjetju. Tako bi z važnimi odločitvami in materiali vseh bili seznanjeni vsi odgovorni delavci podjetja, ki se zato ne bi mogli izgovarjati, da niso vedeli. Ta interni poslovni informator bi objavljal v ekzakt-ni, kratki obliki sklepe in odloke samoupravnih organov za celotno podjetje in najvažnejše sklepe samoupravnih organov v TOZD: — splošne akte podjetja in TOZD, sporazume, dogovore, pravilnike itd. Najvažnejše splošne akte, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva Emone, bi tiskali v posebnih izrednih številkah za vse člane kolektiva; — sklepe in navodila strokovnih in upravnih služb, obvestila Interne banke, HKS itd.; — komercialne informacije (novi proizvodi iz lastne in tuje proizvodnje, ponudba in povpraševanje blaga med TOZD, prodaja osnovnih sredstev med TOZD itd.); — izrečene disciplinske kazni, odločbe notranje arbitraže ali zunanjih sodišč; — kadrovske zadeve (gibanje delovne sile, odhodi in premestitve delavcev, imenovanja odgovornih delavcev itd.); — oglasi in objave »uradnega« značaja; — izvlečki iz zakonov in predpisov državnih organov in družbeno političnih skupnosti, kar morajo odgovorni delavci poznati. Objavljeni materiali bi bili le za interno uporabo, seveda pa ne bi objavljali poslovnih tajnosti podjetja. Kakšen bo naslov tega poslovnega glasila, še ni dokončno odločeno. Prav tako še ni pripravljen osnutek za zunanji videz. Poslovni interni informator bo izhajal vsakih 14 dni z možnostjo, da ob posebnih prilikah ali po potrebi izide tudi posebna številka. Tiskali ga bodo v tiskarni SEP. Kdo bo prejemal to uradno glasilo? — generalna direkcija, — direktorji ZOZD in pomočniki, — direktorji sektorjev, komercialni, tehnični direktorji, — računovodje, — šefi oddelkov, poslovodje, vodje delovnih enot, — predsedniki samoupravnih organov, — predsedniki družbeno političnih organizacij. Glavni in odgovorni urednik internega poslovnega informatorja je tovariš Mi' ran Blaha. Predlog je vsekakor upravičen in potreben uresničitve. Vsakodnevna praksa je pokazala pomanjkanje tovrstnih rednih in hitrih poslovnih informacij. Internemu poslovnemu informatorju želimo srečno izhajanje! ŠE NE VESTE, KAM NA DOPUST? Se še vedno niste odločili, kje boste preživeli letošnje poletne počitnice? Morda ste navdušeni nad taborjenjem in vam platnena streha nudi sproščeno dopustniško vzdušje? Se vam zdi na morju prevroče in se boste raje odpravili v hribe? Ob kakšno lepo jezero? Ali pa se nočete ukvarjati z vsakodnevnimi skrbmi za kuho in pospravljanje, za nakupovanje in nameravate dopustovati v hotelu? Nekatere pa mikajo potovanja, da bi spoznali svojo bližnjo in daljno okolico ali pa tudi tujina? Pri vseh takšnih in podobnih odločitvah vam bodo z veseljem pomagali v poslovalnicah naše turistične agencije Globtour. Povejte, kaj želite in svetovali vam bodo najprimernejše rešitve! Brez oklevanja se torej obrnite na turistično agencijo Globtour! INTEGRACIJSKA GIBANJA Integracijska gibanja v zveznem merilu lani niso bila takšna, kot smo pričakovali. Kaže, da gospodarski položaj tem gibanjem ni bil naklonjen. Leta 1970 je bilo v Jugoslaviji 789 delovnih organizacij, ki so se integrirale, leta 1972 je bilo 582 takšnih organizacij, lani pa le 538. Tako kot v preteklih letih je bila večina integracij omejena z občinskimi mejami in le manj kot 42 % integracij je zajelo območje republike. Samo 14 integracij pa je preseglo republiške meje. Gledano po republikah je bilo lani največ integracij v SR Srbiji, sledi SR Bosna in Hercegovina, Hr-vatska, Makedonija, nato Slovenija in Črna gora. V Vojvodini je bilo 67, na Kosovem pa 9 integracij. VXXXVXVX>\>XXVXXXXXXXXXVXXXXX\XXVXXXVXXVVXXXXXXXXVVVVVXVSXXXXXVVS.VN.VSXVs.V,vNXVVV\.V xxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv OBVESTILO Na cesti, pred vhodom v našo zgradbo v Kersnikovi 2, sem 4. junija našla moško ročno uro znamke Darvvil. Morda jo je izgubil član našega kolektiva? Uro dobite pri tovarišici Alenki česen v prvem nadstropju v Kersnikovi 2. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXX'NXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXV § ALI STE VEDELI? V Maximarketu se lahko kdorkoli posluži fotokopirnega stroja. Na oddelku papirnice imajo fotokopirni stroj in prodajalka vam lahko vsak hip lahko naredi fotokopijo. Marsikomu bo prav prišlo, ko bo lahko hitro in mimogrede preslikal važen dokument, potrdilo, spričevalo. Za eno fotokopijo boste morali odšteti 1,20 dinarja. >XVSXXVV>>^XVVXXXXX>>>XVNX>VCV>XX>>>XVN>X>X>XXXXXXXXNX>X>>X>VC»XXXVSXXXXXXXXXXXXV Kdaj bomo gledali film o Emoni? Govoric je bilo veliko o filmu, ki naj bi bil že kdaj končan. Film naj bi predstavil naše podjetje, njegove objekte in dejavnosti, namenjen pa bi bil zlasti poslovnim partnerjem iz tujine in tudi domovine. O izdelavi filma je bilo sklenjeno že lani, vendar so številne zapreke delo zavrle. Polj nismo mogli snemati pozimi ali jeseni, čakati je bilo treba poletja, smučarjev ni mogoče snemati, če ni snega in tako dalje. Včasih smo bili prepričani v to, da bodo slike dobre, pa se je šele ob razvijanju pokazalo, da recimo osvetljava ni bila najboljša in morali smo ponavljati. Veliko je bilo posnetkov iz letala. Do konca lanskega leta je bilo torej posnetih 3.000 metrov barvnega 16 mm fiima, od katerega bo za približno 37-minutno predvajanje izbranih najboljših posnetkov na 700 do 800 metrih filma. Z začetkom letošnjega leta je reorganizacija podjetja ponovno zavrla delo s filmom. Vsebina je bila grajena na osnovi posameznih direkcij, zdaj pa smo jo morali prilagoditi novi strukturi. Potrebni so bili novi dodatni posnetki. Spet je bilo treba čakati primernega vremena v primernem letnem času. Film je zdaj dokončno v laboratorijski obdelavi na RTV Ljubljana. Laboratorijska selekcija se vrši že dva meseca zaradi prezasedenosti prostorov in aparatur na RTV. Kljub vsemu smo prvo grobo montažo že imeli in v prvih desetih dneh junija bo film dokončno zminutiran in sinhroni- ziran. Nato bo potrebna še glasbena oprema. V dobrih treh tednih torej lahko pričakujemo, da bo film 0 Emoni končan. Posnetega je bilo ogromno materiala. Ob tako različnih dejavnostih, kakršne ima Emona, in ob objektih, ki so od Osijeka, Kopra, p° Istri, težave res niso bile majhne. In pri vsem tem cena ni visoka. Stroški za snemanje filma, kar je opravil novinar Stane Lenardič, bodo znašali 13 starih milijonov. (Za primerjavo naj navedem, da je bila ponudba za snemanje enako dolgega filma, a samo v enem kraju, kar 35 starih milijonov!) Priprave za delo so bile v rokah sektorja ekonomske propagande, ki je bil tudi ob snemanju snemalcu v veliko pomoč. Škodljivost cigaret Svet za zdravstvo v Veliki Britaniji je v večih časopisih objavil vpadljive oglase, v katerih sporoča, koliko nikotina in smole je v vseh cigaretah, ki jih proizvajajo v državi. Na koncu je bilo še naslednje opozorilo: Čeprav je pomembno preiti na znamko, ki vsebuje manj smole in nikotina ne pozabite, da je kajenje katerekoli cigarete nevarno! Vse cigarete vas delajo občutljivejše za pljučnega raka, kroničnega bronhitisa in srčnih bolezni! c^^^^xxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxx^xx^^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxx^^xxxxvx^^xxxxxxxx^x^xxxx^xxxxxxxxxxxxx^^^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ KAKO DOLGI BODO DOPUSTI? Z zakonom so odslej najkrajši dopusti dolgi 18 dni. Marsikdo se je razveselil te novice, tisti pač, ki je imel doslej počitnice krajše. In kako dolgo bomo lahko počitnikovali letos v Emoni? Dokler ne bo z novim Pravilnikom določeno drugače, je v Emoni najkrajši dopust 18 dni. Tisti, ki so že sedaj imeli 18 ali več dni dopusta, pa se jim število dni nič ne spremeni. Če imate na primer 21 prostih dni, jih imate pač 21 in nič več. In če ste jih imeli recimo 15, jih boste imeli potem 18. Tak način določanja dopustov bo v veljavi toliko časa, dokler ne bomo v Emoni imeli usklajenih vseh notranjih splošnih aktov (statutov, pravilnikov). NX\>XXXNXXXXXXXXNXXX>>^XX\XXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXX>XXXXXXXXXXXXV*XVSXXVNXXXXXXNXXXXXX (jy&mLadn& l}teperieri£e Pomladno hrepenenje veselega pričakovanja čas! Pomlad! Sonce in zelenje osreči vsakega izmed nas! Kar čez noč so potoki polni in vse kotanje in ne vedoč kdaj, bregovi zaživeli so v pomladne sanje. Veter z juga je zapihal, vzdramil je naravo spečo. Vsak srečen in sproščen zadihal s pomladjo je brstečo. F. Japelj i !