Mesečnik slovenskega dijaštva Št. V Celji, dne 20. februvarja 1893. Leto II. ->& Menih. ^V •K^rvi se v naravi besneči vihar, (>dmeva gromenje, strel bliska se žar. Povzdiga moj duh se, hite mi naprej, A konca in kraja ni videl doslej. Ob oknu menih pa mladosten sloni In gleda boj silnih, pozemskih moči. Upalo je lice, in medlo oko In glavo podpira si vročo z rok6. In udje bolehno vstrepečejo mu In usta gorjupo lepečejo mu: »Viharne megle, ve sive megle, Ki krijete gor visoke vrhe, Kako ste podobne temotnim meglam, Ki duše zastirajo sveti mi hram! Tam zunaj viharji ljut bijejo boj, I meni že zdavno je zbežal pokoj, In čudne se misli porajajo mi In dvomi nešteti v njem vstajajo mi. Pod manoj je zemlja, nad manoj nebo, A kaj je nad nebom in kaj pod zemljo: Glej tukaj pa knjiga odprta leži, In vrsta za vrsto tako govori: To bodijo vaše duševne meje, Povzdigniti nadnje nikdo se ne sme. Kar rekli so mi, to jedino veljaj, To bodi tako, — kot je bilo nekdaj.....» Pa vročo si glavo naslanja menih, Iz prsij ukrade globok se mu vzdih___ ••Nazaj" več ne morem, naprej pa ne smem, Kaj pravo, kaj krivo je, tudi ne vem; Tako se mi zdi: Pregreha ni to, Če imam odprto uho in oko, A grešnik je ta, kdor uho si maši, Da treba resnice mu slišati ni. Kdor rajši miži in pobeša oko, Da treba spoznavati ž njim mu ne bo, Kdor raje prisega na vpitje in hrum, Kot da bi poprasal, kaj pravi razum. 1 O S L' p !l US 18 — VESNA — 2. št. Poslednji vitez Kolovraški. Napisal An t on in. js^M k° ^reneš °d okajenega Zagorja &^S^ za Savo preko ozkega prelaza proti severu, stojiš kmalu v prijazni, ozki dolinici. Po sredi žubori ti veselo potok, kateri oživljajo brze postrvi. Obe strani pa zaslanja visoko hribovje, bujno porasteno z lesovi. Obilica najlepših planinskih cvetic krasi čarobno okolico. Tu in tam dviga se mogočna skala izza gostega grmovja, kakor da jo je zagnal le-sem Titan v boji z Zenom. Dobro uro hoda imaš do razpotja. Napis na kazalu kraj ceste pouči te, da vodi pot na desno v galeneške toplice. Na levo pa te vede steza do mogočnega gradu, ki je uže preje vzbudil potniku pozornost. „Galleneck" je staro, nezanimljivo zidovje, kakoršnih najdeš narisanih v Valvazorji več. Ker nimaš tu ničesa iskati, kreneš jo dalje na levo po dolu. Hribovje se vedno bolj in bolj zbližuje cesti in zožuje dolinico v ozek jarek, po katerem bi se jedva mogel voziti voz s senom dobro obložen. Dve mogočni skali omejujeta svet, pa katerem teče v široki strugi potok. Le nekaj korakov in nov prizor te zahiti. Pred teboj leži lepo zaokrožena kotlina z lepimi livadami in omejujočo jih goščo. V sredi pa stoji osamel grič, noseč na vrhu še precej dobro ohranjeno razvalino. To so ostanki kolov-raškega gradu. Radoveden stopaš po stezi naprej. Čudno poslopje! Dolgo precej, ozko, le nekoliko sežnjev meri v širjavo in visoko je do treh nadstropij. Strme stop- njice vodijo v notranje prostore. Tu nič ne svedoči o krasu nekdanjih viteških dvoran, o katerem tako radi pripovedujejo v nemškem „romaniu. Le malo prostorov je bilo pripravljenih v stanovanje, vse ostalo so bile shrambe in trdnjavne postojanke. To ti znači, da so tu stanovali kedaj roparski vitezi, ki so hodili drzovito plenit vso okolico in se umikali ob nevarnostih v svoje gnjezdo, braneče jih proti vsakoršnemu sovragu. Mnogo si pripoveduje narod še danes o njih. Sosebno se spominja povest poslednjega kolovraškega viteza. Ko so še Turki napadali naše kraje — pripovedujejo — prevzel je na Kolovratu gospodarstvo vitez Oton. V mladosti ga ni bilo tu, vzgajali so ga v mestu redovniki. Ker mu je oče zgodaj umrl, prišel je Oton še mladenič kot gospodar na svojo dedovino. Bil je kaj čudne nravi. Osameli gradič s tiho okolico ni kar nič ugajal živahnemu, da, burnemu njegovemu značaju. Mlad, lep mož zastavne rasti, želel si je vedne premene na samotnem domu. Rad je zahajal na lov. Za svoje kmete se ni dosta menil, le ako je srečal kako zalo dekle, zastavil mu je pot, malo pošalil se ž njim in naposled zahteval, da se mu odkupi s poljubom. Časih je tudi povabil znance in prijatelje iz bližnjih gradov k sebi in se tedaj zabaval po več dni v jedno mer; časih je zopet on obiskal kak soseden grad in tedaj je izostal več 2. št. — VESNA — 19 časa. Ako je poizvedel, da po Savi vozijo bogati trgovci blaga, hitro je zbral svoje može in potnike zajel. Le izdatna odkupnina rešila jih je njegove oblasti. Za nekaj dnij je bil s plenom zadovoljen. Kmalu pa si je moral poiskati nove zabave. V istem času prihruli so zopet jednič Turki v slovenske krajine. Siloviti Ibrahim-paša dvignil se je iz Bosne nad revne „gjavre" in se uša-toril ob Kolpi. Ker je menil dlje časa pustošiti po naših krajih, vodil je s strašno vojsko tudi ljubljeno svojo hčerko s seboj, mnogo opevano Ešefo. Na vzhodu imenovali sojo ,vzhodno zvezdo, in goslarji-slepci prepevali so paši v slabih dnevih o slavi njene lepote, o slavi, ki se je razširila celo v zahodne kraje. Tudi kolovraški vitez čul je uže o njej. Mladostno navdušen jel je sanjariti o rajski Ešefi. „Hočem in moram jo dobiti in naj izgubim glavo", dejal si je in se odpravil z malim, zvestim spremstvom proti Kolpi. Tam je prežal na prvo priložnost, da si vzame devojko. Turške prednje čete bile so uže globoko na Dolenjskem in raznašale strah pred turško vojsko. Nikdo se jim ni zastavil. Paša je menil, da nevarnosti nikoder ni in krščanske vojske da dolgo še ne bo. Paznost je radi tega v taboru precej ponehala. Do-izvolil je celo svoji hčeri, da se hodi izven tabora sprehajat v senčni gaj ob Kolpi. No, Oton se je bil dobro skril in je stal s svojimi v bližini. Nekega dne izprehajala se je Ešefa zopet ob reki, kakor se je bila uže navadila. Bila je v resnici krasna in Oton je komaj vzdržal v svojem skriva- lišči, odkoder jo je verno opazoval. Take lepote še ni videl. Gosti, črni lasje senčili so belo čelo. Dolge, črne trepalnice pokrivale so velike, mile, modre oči. Med koralno-rudečimi ustnicami bliskali so se snežno-beli zob-čeki, kadar se je zasmejala zvonko svojej dojki. Velika njena postava, odeta v slikovito krilo očarala je vsakogar na prvi pogled. Krasno, omam-ljivo bitje mamilo je tudi našemu Otonu srce, da je resno vsplamtelo za lepo tujko .... Ker je imela le malo spremstva) ne pomišlja se vitez dolgo. Hitro skoči s svojimi hlapci iz zasede. Ti mu povežejo spremstvo, on pa dvigne Ešefo in dirja ž njo v svoj grad. Srečni dnevi mlademu Otonu! Kmalu jo je pregovoril, podarila mu je srce in živela sta „v zemskem raju . . . . No, ta brezskrbna sreča ni trajala dolgo. Ljuti Ibrahim je po svojih ogle-duhih zasledil drznega roparja, ki mu je ugrabil hčerko. Razsrjeni oče je kmalu prihrumel pred grad. Oton se je bil uže zdavno pripravil na vsak slučaj in je dal še marsikaj pripraviti v obrambo in ukrenil vse potrebno. Ne le, da se je do dobra oskrbel s smodnikom in poplavljal zidovje, ter je zavaroval s samostreli: Ob skalah je dal napraviti močan jez in je tako zaustavil vodo, ki se je v kratkih dneh natekla in napolnila vso kotlino okolo griča. Veliko jezero razprostiralo se je tod in sredi njega molel je iz vode kolovrat. Ibrahim je dolgo oblegal grad. Zaman je naganjal najboljše strelce: 20 — VESNA — 2. št. njihovi streli niso dospeli ni na zaželeni kraj, kam, da so škodili njemu. Zaman je dal napraviti paša čolnov. Predno so dospeli do zidovja, pogreznili so jih streli iz grada ali pa pobili jim moštvo. In če je kak čoln dospel do gradu, vzprejeli so ga grajski s kamenjem in vrelo vode. Zaman škripal je vsemogočni Ibrahim z zobmi in se togotil na bregu. Le jedno mu je še ostalo; izstradati je hotel grad. V gradu pa so se radovali, ker so imeli živil na mesece dovolj. Oton in Ešefa sta v ljubezni vtapljala vse skrbi, hlapci pa, katerim je gospod povišal deleže na jedi in pijači, na-pivali so jima. V šotoru Ibrahim paše pa je moštvo jezilo v tihih nočeh petje in vpitje oblegancev in žvenket kozarcev. Paša sam je divjal po svojem šotoru kakor besen. Tako je minilo uže več dnij. Proti večeru vročega in soparnega dne pre-vleče se nebo s črnimi oblaki. Zrak je soparen; nobenega vetrca nikjer, le v gozdu po listji čudno šumi. Vso naravo preleta trepet, nevihta se bliža, V ostrogu turškem je vse tiho. V gradu pa hrumi petje in vpitje kakor le kedaj poprej. Noč postaja vedno temnejša. Nakrat se zabliska, zagrmi! Težke kaplje vsujejo se na zemljo. Vedno hujše lije in lije. V mes pa se bliska, treska, grmi, kakor da se podira svet. V gradu veselje le še kipi in kipi, saj to škoduje le sovragu: „Pijmo, le pijmo, Dokler živimo! Saj ne dobimo, Kapljice tam!" Pač nikdo njih niti mislil ni, kako resno je slovo, kako kratek čas jim je odmerjen! „Voda, voda!" začuje se krik. Straža prihiti preplašena in javi, da je voda udrla v klet- Hitro gredo gledat, in res par čevljev je je uže in vedno še dere in dere.....zunaj pa lije dež vedno hujše. Kmalu pa se potolaži gospodar, češ, nad klet tako ne pride. Veseli vrnejo se nazaj; toda up jih je varal. Voda raste in raste. Stoprav je bila do stropa, uže tega do gornjih stop-njic. Umaknejo se v drugo nadstropje, kmalu pridere tudi sem ... po stop-njicah, skozi okna povsodi curlja, raz-makuje in slednjič močno zadrvi v prostore. Umikajo se veseljaki. Uže so na strehi, voda je vedno za njimi .... Reši se, kdor se more! Bolje neverniku udati se, nego vtoniti. Trgajo brune, vežejo plave in ž njimi plovejo tja na breg . . . malosrčni! . . . Krčevito se oklepa Ešefa svojega Otona, upajoč še vedno rešitve .... Ali voda, silna voda narašča. Uže jima sega do pasa . . . pomišljenja tukaj ni. Tla se stresajo, grad se pogreza. Hitro se prime Ešefa bruna, katerega se oklene tudi on, držeč ljubico z jedno roko. Počasi pomikata se naprej. Kar se začuje hropenje, nekdo oklene se bruna in ga skuša izdreti. Oton potegne nazaj. Vname se boj — bolesten krik — Ešefa zdrsne v vodo. Boril-cema bruno izmuzne .... silen vrtinec nad ugrezajočim se gradom zagrabi vse, grkaje pogrne jih vodovje. Krasno jutro sledilo je viharnej noči. Začujeno zro straže na vodo; 2. št. — VESNA — 21 gradu ni nikjer. Hitro poroče to glavarju. Strme si mane Ibrahim oči in zre in zre. Kar priplove voda na breg par trupel. Zagleda jih paša, strese se ,0j, Ešefa!" krikne. — — — — Nad njimi se pripognje derviš in moli. Ko pa se paša zave, deje mu duhovnik: „Allah je milostiv! Allah maščeval je očeta, kaznil je zlodejca; Allah je pravičen, kaznil je hčer, ki se je udala gjavru!" Onemogel, pokima paša z glavo: „Kismet, Allah je velik!" Jrff^VKZ A, ^ Spomini. evci so skakali, godci rožljali, \Vagnerja božjega v Gradci igrali. Nisem na oder, jaz gledal sem v ložo, V loži pa gledal in gledal sem rožo. Oj kak čaroben obrazek je bledi! Roža, li ljubiš me? V njenem pogledi Bili nebes so vsi čari razkriti — Roža, ah, rožica, daj me ljubiti! Pevci-bogovi prečndno so peli, Bolmi in godci so gromko grmeli; Meni pa godba je lepša igrala, Strune je vbirala rožica zala. Rožica zala, ah, ljubi me, ljubi! Saj te, kaj ne da, še nikdo ne snubi: Ako te snubi, takoj ga zavrni, Meni v naročje se, roža, obrni! Bobnov je vojska VVagnerja igrala, Pa je zigrala, zavesa je pala. Rožica moja, naj pade zavesa, Ti le ne pojdi mi izpred očesa! . . . Stokrat še stal sem pod ono ložo, Stokrat oziral za ono se rožo; Ah, pa nikdar, več uzrl je nesem! V rože spomin je sam6 mi ta pesem. Dobroslav. Volk und Heimat, oder Gedichte eines krainischen Deutschen. Von Franz Goltsch. Leipzig. Druck und Verlag von Breitkopf und Hartl 1893. Med vsemi slovanskimi rodovi smo Slovenci gotovo najnesrečnejši. Maloštevilen narod, razkosan ne samo po mejah raznih kronovin, temveč tudi raznih držav, obkoljen od strastnih nasprotnikov, bojujemo boj za svojega jezika obstoj, ki se nam neče priznati po svoji veljavi niti v šoli, niti v uradu. In poleg tega je še veliko število lastnih sinov, ki deloma vsled svoje odgoje, deloma vsled sebičnosti zatajujejo svoj rod in jezik. In poturica je vedno hujša od Turčina. Na delovanje in izjave teh sklicujejo se vedno oni, ki sami ne poznajo taktičnih razmer, češ, lastni rojaki odrekajo vam ono, za kar se vi potezate, oni protivijo se vašim naporom, vašim zahtevam; a njim so znane vse razmere, in izvestno niste niti sposobni niti opravičeni za vse one narodne pravice, katerih si želite. Radi tega navdaja nas srdom in žalostjo vsak nasprotniški pojav iz naših krajev; radi tega zdi se nam na-značena knjižica tolikanj važna, da se so-znanimo natančneje z nje vsebino. G. Fr. Goltsch je rodom Ljubljančan. Njegovi stariši bili so v obče spoštovani rokodelci kmetskega pokolenja, ki so le za 2. št. — VESNA — 23 silo lomili nemščino. A ker je v času najhujšega narodnega boja in največjega zatiranja Slovencev bilo morda lepše in boljše, poslali so sina v znano ponemčevalno odgojiteljišče. Tam kakor tudi na „nemških" vsporednicah takrat itak še skoro do celega ponemčenega ljubljanskega gimnazija, pod vodstvom raznih znanih pangermanskih profesorjev ucepilo se je mlademu Goltschu popolnem prepričanje, da je pristni sin matere Germanije. Dospevši na dunajsko vseučilišče, občeval je mnogo tudi s slovenskimi dijaki ter ni kazal tolicega sovražtva in preziranja slovenskega rodu, kakor pozneje, ko je v „pranemškem" Gradcu dobil službo na Ivanejski knjižici. Odzival se je odslej kot pesnik v koledarjih nemškega „Schul-vereina" ter bil tu in tam na komerzih zastopnik kranjskega nemštva. Nikakor nečemo g. Goltschu v zlo šteti nemškega prepričanja in ljubezni do nemškega rodu, saj on ni kriv, ako se mu morda po krivici prišteva; kriva je temu njegova odgoja. Nikakor mu ne bi zamerili tega, ako bi bil neizvedenec v naših razmerah, ker pa jih pozna, ker ve, da je zatiranje nemštva na Kranjskem zgolj „Humbug" in kljub temu razširja vero v to „zlo, izmišljeno po sili", moramo mu se kar najodločnejše protiviti. Kot novoletni dar prejeli smo nazna-čeno knjižico, kateri je, gotovo ne po na-ključbi, iskal in našel založnika v nemškem cesarstvu, saj le tako lehko upa, da se bode razširila po nemških deželah in tam oznanjala slovensko barbarstvo. Pesni kažejo lep talent, tem bolj obžalovati moramo njegovo zlorabo. Morda potihne z časom oni „Sturm und Drang" ki se pojavlja pri sedaj komaj 26. letnem pesniku — morda? Pre-optimistično bi bilo to upanje, kajti uže uvod dokazuje nam njegovo neopravičenost. „Und schreit ich nicht als Fiihrer vor den Reih'n Ein braver Streiter will ich immer sein. Mein Sang im Waffendienste steht er ganz Und nie wird mir der hehren Muse Kranz, Bleibt ruhmlos auch mein Lied, zum Tod verdammt, Hat manches Auge doch dabei geflammt. Mein Leben war von Pehl und Hass ge- triibt, Doch mehr als mich hab ich mein Volk geliebt. Gotovo zelo značilna izjava. Da pesnik ne služi božanstveni vili, priznava sam. „Ein garstig Lied, pfui! ein politisch Lied" tako sodi Goethe v Faustu. Naš pesnik dobro ve, da njegovo pesnikovanje nima istinite vrednosti, zato ne misli na slavo, katero so drugim pridobile domorodne pesni; on ve, da služi zmotam in sovražtvu, kljub temu zlorablja pesniški dar. Na poboljšanje torej žal, nimamo upanja pri njem, ker se trdovratno ustavlja boljšemu spoznanju. Rad bi nam pesnik podal vesele pesni, a ne more. „-------— muss doch immer sinnen auf meines Volkes Kampf und Lied." Ta boj in to trpljenje opeva, vender ne pove, v čem da obstoji — ker tega povedati ne more. Da se nikdar nobenemu Nemcu še ni las skrivil, za to skrbe v Avstriji uže vse drugi faktorji, in g. Goltsch pač lehko mirno spava. Saj vsi mirno in trezno misleči vedo, da je nemški volk oni, ki kali slovenskemu jagnetu vodo. Pesnik posvečuje Nemcem na Kranjskem par sonetov. Želi li Olifantov rog, da bi prii klical pomoč: „wir stehen vereinsamt in dem Volker- streit Von deutschen Bruderstamm so weit, so weit — Und zwanzigfach umlagernuns die Wen- den". Ubogi nemški kranjec! „Ein Fremdling wird er dort mit Hohn genannt Und um sein Volk hat er sein Heim verloren". To je pač vrhunec nesramnega kleve-tanja. Kako naj sodimo o človeku, ki ve-doma trosi neresnične vesti ter tako hujska proti drugim narodnostim. Ali je g. Goltsch res tako slab matematik, da ne ve, da je 95% večina — 5% manjšina, da po božji in človeški postavi nima te 95°/0 večine dolžnosti da bi vklonila svoj tilnik pod 5% manjšinski jarem? 24 — VESNA — 2. št. Ali je g. Goltsch res tako slabo poučen o politiških razmerah, da ne ve, da faktično še vedno prevladuje nemška manjšina ne le na Kranjskem, temveč po vseh „mešanih" pokrajinah. A v očeh g. Goltscha je uže to velika predrznost, da Slovenec sploh še životari; saj nima nobene pravice za to na Kranjskem. „0d nekdaj prebiva že tukaj moj rod, če kdo ve za druz'ga, naj reče, odkod . . ." zvedavo poprašuje Vodnik. Nam tega ni več potreba, g. Goltsch nas pouči: „Und ihr, die ihr vor grauen Jahren, Auf muhevollen Wanderzug, Von deutschen Norden kamt* gefahren Mit Weib und Kind, mit Schwert und Pflug, Die ihr den Urwald auszuroden Die Axt gefuhrt mit Kraft und Fleiss, Die ihr der neuen Heimat Boden Genetzt mit eurer Muhe Schweiss — Auch eurer denk ich leidbezwungen, Wie man gefalPner Kampfer thut; Denn viele hat hinabgeschlungen Des fremden Volkes wilde Flut. Doch auf den Grabern seiner Ahnen Steht trotzig heut ein ne*u Geschlecht, Im Kampf um die ererbten Fahnen, Um seine Sprache und sein Recht." Občudovanja vredna je nevednost gosp. Goltscha v zgodovinskih stvareh. Kako slabo izkoristil je bogato janejsko knjižico! Občudovanja vredna njegova smelost s katero oznanja to falzifikacijo povestnice. A potolažimo se! Kot pristen German sovraži isto tako Francoze. Tudi tukaj kaže svojo nevednost, ker trdi, da so Nemci Napoleona I. uničili. Ali morda res ne ve, da je Napoleonova zvezda zatemnela, ko je hotel podvreči ruski narod, da je to bil vzrok njegove premage, ter da so se z Nemci in Angleži borili tudi Slovani, in ne le Slovani v nemških armadah, temveč tudi ruska armada proti Napoleonu za svobodo Evrope? „Verlorenes Land" je za nemštvo Kranjska dežela. Pranemške prebivalce kranjske zadeva krivda: „Sie schufen Bahn den fremden Horden In Schlaffheit und in Unverstand". Zopet velika in nesramna zgodovinska laž! Ker so si Nemci in ponemčenci pridobili slovensko ozemlje s šibo, ker so gospodovali s krutostjo — ker se slednjič vzbuja slov. zavest narodu, da neče več hlapče-vati na lastnih tleh, zato tarna in toži g. Goltsch o izgubljeni zemlji! Pač res, ves Schulverein, ki hoče ponemčiti slovensko deco, vsa „Siidmark" ki hoče materijalno uničiti slovenstvo, niti „Carniola" in „Ger-mania", obe ferijalni zavezi, katere proslavlja pesnik, ne bodo več ponemčili naših krajev. Zato mu pritrjamo izgubljeno zemljo za Vaše napore in Vaše nakane. Zadnja želja pesnikova je, da ga ne pokopljejo v nemški zemlji, ne na Kranjskem, „Doch Friede mag mir werden einst im Grab Der Friede, den das Leben nie mir gab Drum solit ihr mich in deutsche Erde legen!" Spomnil se je menda Scipija, ki tudi svojega trupla ni privoščil nehvaležni domovini. No, vsakemu bo menda zelo malo mar, kje bodo počivale njegove kosti, in radi se odrečemo tej slavi. Pregledali smo površno to zbirko. Ako uže prazna Akcija tako strastno navdušenje vzbuja, ne bi bila dolžnost, da se vzdramijo vsi slovenski sinovi na odpor? Vzdramite se, dokler je čas, da ne bo prepozno! Naprej, na boj, naprej zastava Slave! Veritas. Il -*& Zlobnost. tfV epo me mamka so učili, Ko šla od njih sem v tuji svet, In vse, kar so mi naročili, Bom pomnila do poznih let. Med drugim so dejali mati, Kako da možki spol je zvit, Da moram možkih vseh se bati, Ker v vsakem zloben duh je skrit. 2. št. — VESNA — 25 Precej res časa sem se bala — Pa spremenila se je stvar, Odkar sem ljubega spoznala In mu srce podala v dar. No, zlobnost moram mu priznati, Ko mej poljubi trdi mi, Da se očeta moja mati Baje nikoli bala ni. Danica. ^Hm^ Glasnik. Program celovškega dijaškega shoda. Nemško-nacijonalno dijaštvo jelo se je v zadnjem času prav živahno gibati. Mi pazno motrimo vse take pojave, vzlasti pa je za nas zanimljiv obči shod nemško-nacijonalnih velikošolcev v Celovcu dne 7. pr. m. Naj omenimo tu le besedij, katere je govoril sedajni I. referent o programu can. jur. F. Okorn. Bistveno vsebino njegovih izvajanj podajemo v sledečem sestavku. V uvodu narisal je govornik zgodovino nacijonalne ideje v Nemcih: Politična in duševna onemoglost nemškega naroda za časa, ko je bil Rim vsegamogočen; Lutrova reformacija in zjedinjenje raznih narečij v jeden skupni literarni jezik; reakicja in brezmejna hegemonija francoske kulture, katerej se Nemci do tal klanjajo; na to doba nemških duševnih velikanov (Klopstock, Wieland, Herder, Schiller, Goethe, Mozart, Bethoven, Kant), s katerimi dosežejo svoj višek; dalje ideja nemške svobode, 1. buršovško društvo 1. 1815. in „oče telovadbe", Jahn; slednjič — po mnogih reakcijah in po britkem ponižanji, se stranij Francozov — oni veliki mož, ki je nemški narod politično zjedinil in usta novil državo, danes v kulturnem in politič nem življenji toli važno: to so karakteri stični pojavi v nemški nacijonalni zgodovini Iz tega zgodovinskega uvoda, nadaljeval je govornik, uvidevamo, de se je ona Nemčija, ki je bila tolikokrat in tako globoko ponižana — s stranij papežev, tujih narodov, sosebno Francozov, in lastnih vladarjev — dvignila z lastno močjo do duševnega viška in politične jednote. Kar se sedajnosti tiče, noče govornik ničesar olepšavati ali prikrivati, marveč vse hibe in slabosti raziskati, kajti zdrava in pravična kritika je mnogo vredna, ker napak ni moči prej odstraniti, nego jih poznamo. „Nemci smo pred vsem preveč zanikerni in mislimo, da dosežemo vse uže s praznim besedičenjem in fllisterskim politizovanjem doma za pečjo. Mi akademiki smo sicer še premladi, da bi se aktivno udeleževali politike, vendar resno premišljujemo položenje nemškega naroda, opažamo nesposebnost njegovih voditeljev ter globoko občutimo vsak udarec in poraz svojega rodu v Avstriji. Radi tega pa bodi sveta dolžnost vsacega nacijonalno mislečega nemškega dijaka, da se pripravlja duševno in telesno na bodoči boj z našimi protivniki. Teh poslednjih pa je dvojna vrsta. Prvi in najhujši nam vragi so Slovenci. Od vseh stranij pritiskajo sistematično na nas, sejejo prepir v deželi in begajo mirno ljudstvo. In kaj storimo mi proti njihovemu premišljenemu početju? Z ramo migamo in se nasmihamo, tolažeč se, češ, Slovani, ločeni med seboj po jeziku in specifični kulturi, se itak ne morejo nikdar združiti tako kakor n. pr. Nemci iz prvotnih plemen. Kriva, nevarna, naravnost pogubna je taka argumentacija! Odprimo le nekoliko oči in glejmo, kaj se okoli nas vrši: zbliževanje Hrratov in Slovencev v domovini in na vseučiliščih, jedinost konservativnih in liberalnih Slovencev v borbi proti Nemcem, občeslovanski dijaški kongres in, 2)osebno za nas planinske Nemce, zanimivo gibanje slovenskih velikošolcev na Dunttji in v Gradei — vse to so pojavi, vredni največe pozornosti, in le ta, kdor nema srca ali pameti, utegne jih prezreti. Toda mi, mladi naraščaj — to bodi pri tej priliki povedano našim protiv-nikom — mi ne tratimo najlepšega časa za 26 — VE mizo pri vrčku piva, ampak se trudom de prej ko prej dokončavsi svoje študije pridemo praktično življenje in stopimo v političn/ boj kolikor mogoče pripravljen, da služimo svetej narodnej stvari, vsak na svojem mestu!" Govornik razpravlja na to židovsko vpra- ¦« sanje, pojasnjuje udeležbo židovskega živja na vseh poljih našega javnega, uradnega in znanstvenega življenja ter statistično dokazuje, da je ta udeležba ogromna v primeri z majhnim številom (le 41/2%) Židov v vsem prebivalstvu. Slednjič pride do sklepa, da so Slovani in židje nemškemu narodu najbolj nasprotni in najbolj tuji. Zatorej treba po nacijonalno-ekonomičnem principu, ki zahteva, da se narod varuje tujih elementov, najprej in najodločneje pobijati ta dva sovražnika. Nemško-nacijonalno dijaštvo se držibrezpogojno Schonererjevega programa in stoji prej kot slej navdušeno za tem ide-jalnim vodjem. — , K temu govoru, opomnili bi mi raz svoje stališče le nekaj besed. Pred vsem vidimo novo tendenco v nemškem dijaštvu, katero smo poznali doslej ponajveč le od jedne strani: nemški burš storil je svojo dolžnost na knajpi in se vsak semester po enkrat prikazal z obvezano glavo v avlo. Za politiko se ni dosta menil — razven pri časi piva. — To je torej drugače postalo, ako smemo verjeti besedam g. Okorna, katere so za nas dokaj poučne. Nemško dijaštvo jelo je naše življenje in gibanje oprezno zasledovati in taktično proti nam postopati. To treba, da si zapomnimo, kajti doslej bile so nasprotniške težnje skoro izključno omejene na „CarnioIo" in „Germa-nijo". Vigilantibus jura! — Nadalje naj nam naši nasprotniki oproste, če trdimo, da naše faktične razmere v marsičem krivo sodijo. Vzlasti leta sloga med slovenskimi konservativci in narodnimi naprednjaki ni tako idilična, kakor se dozdeva g. referentu, z druge strani pa zopet prepesimistično slika nevarnost, katera preti Nemcem od ^druženja vseh Slovanov". Iz vsega uvidevamo, da nas smatrajo nasprotniki močnejšimi in nevarnejšimi kot smo v resnici; to je za nas sicer častno, a NA — 2. št. vsikdar slabo, kajti vedno je pač boljše, da nas sovražnik ne precenjuje, nego-li obratno. Skušajmo torej, da postanejo v nas pogoji in pripravljalni odnašaji za prihodnji politični boj taki, kakoršne mislijo nasprotniki, da so uže sedaj. To bodi naš smoter! Konečno konstatujemo brez komentarja zanimivo izjavo, da so Nemcem najhujši sovražniki poleg Slovanov židje. Mi se doslej' proti Nemcem nismo ravnali po tem geslu, ampak židovsko korupcijo dosledno pobijali povsod. Sedaj pa se kaže, da stopi nemški „Kulturkampf" v novo fazo nemško dijaštvo po naših deželah se pripravlja, z njim pa zajedno tudi njegovo starešinstvo, katero se je v Gradcu uže zložilo v jednotno zavezo nemških starešin. Pozor tedaj, trikrat pozor! —u— ^ Vestnik. ^ Vesna pa ^slovenski liberalci in loža". — „Slovenec" je v 23. številki v IX. odstavku omenjenega uvodnega članka počastil naš list in slov. dijaštvo s sledečimi vrsticami: ^Mimogrede naj še omenim čudnih moralnih extravagank v dijaškem listu „ Vesna", ki morajo vsakega pravega rodoljuba napolniti z žalostjo in mu odpirajo kaj žalosten pogled v prihodnost. To je sad liberalnih nazorov v mladih srcih, onih liberalnih nazorov, ki se le prevečkrat v srednjih šolah s katedra dijakom vtepavajo v glavo. Vsaj pri naš je bilo tako. In kaj koristi še taka velika vednost, ako je srce sprideno. Nemoralna mladina in cvetje, ki ima uže črva v sebi, sta si enaka." — Temu nam je le pripomniti, da dotični gospod dopisnik le slabo pozna „Vesno", še slabše pa slovensko dijaštvo: Pridite na Dunaj, pridite v Gradec in proučavajte nas! Le tu bodete mogli soditi, kaj je pravo in kaj nepravo, le tu bodete uvideli, koliko je zrnja v nas, koliko praznega klevetanja — tam kjer nas ne poznajo! — Slov. akad. društvo „Sldvenija" na Du-naji imelo je dne 18. januvarja svojo V. redno sejo, katere se je udeležilo 47 članov in gostov. Sejo je vodil cand. jur. Regally. Iz odborovega poročila posnemamo, da se je 2. št. — VESNA — 27 društvo dne 12. februvarja preselilo v novo stanovanje: V1IL, Lange Gasse, 48, da je odbor naročil Wolfov slov.-nemški slovar in da se je v področji društvenem zasnoval tehniški klub. — Stud. phil. Poljanec čital je zanimiv sestavek „Živali v arabski na-rvdni domišljiji". — Pri volitvi namestnikov izšla sta kot namestnika stud. phil. Jančar in stud. med. Valenčič iz glasovanja. Odstopivšemu knjižničarju stud. phil. Do-klerju izrekel je zbor zahvalo za vestno poslovanje njegovo. — Netaktna interpelacija zaradi delitve podpor se stranij slov. podp. društva se je odločno zavrnila. Dolgotrajajoči seji sledil je kratek zabavni del pod predsedstvom predsednika srb. akad. društva „Zora", cand. med. Po-poviča. — Slov. akad. društvo Triglav v Gradci ob- državalo je 14. januvarija svoje V. redno zborovanje v zimskem tečaji. Navzočih je bilo do 50 članov in gostov. Predsedoval je društveni predsednik drd. med. Schwab. Po običajnem odborovem poročilu je predaval stud. phil. Vrbnjak nekaj iz matematične geografije. Prav poučni podatki zanimali so v obče vse navzočnike. — Berilu sledila je najvažnejša točka vzporeda, namreč razgovor o Prešernovi slavnosti. „Triglav" jo je doslej tradicijalno vedno obhajal v grudnu, letos pa se je morala iz raznih vzrokov odložiti na poznejši čas. Po daljšem obravnavanji odločil je zbor, da se Prešernova slav-nost priredi 24. januvarija v „AnnensaIe", to pa s spremembo, da koncertu sledi ples. Javnemu delu sledila je vesela zabava, katera je pokazala, da si Triglavani po resnem delovanji vedo v bratski slogi razvedriti um. „Klub slovenskih tehnikov" se je zasnoval v prvi polovici decembra 1872. V V. redni seji je obči zbor ^Slovenije" vsprejel soglasni njegova pravila. Ker stanujejo tehniki v IV. okraji in ne morejo redno pohajati društvenih prostorov, skupili so se v novem klubu, kateri ima namen v rednih sejah prirejati berila in predavanja, skrbeti za petje in bo-renje ter osnovati posebno strokovno knjižnico. Tudi bo prirejal zabavne večere svojim članom. V osnovalni skupščini 17. decembra 1892 bili so voljeni načelnikom stud. techn Mazi' njegovim namestnikom cand. techtn. Irgl, tajnikom stud. techn. Jager, blagajnikom pa stud. techn. Ciuha. — Mlademu klubu želimo dolgo in ponosno bodočnost! Prešernova slavnost „Triglava",,24. ja-nuvarja (Izv. dop.). Najimenitnejša dneva^v življenji in delovanji akad. društva „Tri-glav" sta redno ponavljajoči se polet iz srede tujega, neprijaznega elementa na domača tla in slavlje v spomin pesnika-prvaka, neumrljivega našega Prešerna. — Nekaka bojazen prešinjala je letos slehernega Trigla-vana, razmotrivajočega ukrep slednjega zborovanja, da naj se letos priredi slavnost v doslej še nenavajenem obsegu: Prvi. del bodi slavnosten koncert, drugi pa zasegaj ples. Posebna težkoča pa se je zastavila, ker je imel pomnoženi slavnostni odsek komaj teden dnij časa, da pripravi vse potrebno, kajti „Annensale", kjer se je imela slavnost vršiti, bili so za vse dni predpusta, izvzemši 24. februvavij oddani. — Vabilu Triglavovemu odzvala so se ra-dovoljno vsa tukajšna akadem. slovanska društva; „Hrvatska" je celo obljubila sodelovati pri koncertu. Slavnost posetilo je veliko odličnih slovanskih, pa tudi — kar z veseljem beležimo — dokaj nemških rodbin. Počastil nas je tudi Nj. magnificenca rektor dr. A. Schlager, več veliko- in srednješolskih profesorjev ter precejšno število ljubih nam gostov iz Spodnje Štirske in Kranjske. — Ko je zbor odpel geslo, nastopil je predsednik drd. med. Schwab ter je v kratkih jedrnatih potezah omenjal Prešerna in njegove požrtvovalne in nesebične ljubavi do domovine, ki bodi Triglavanom vzor. Govoru in pozdravu navzočih sledil je venec iz opere „Zrinskia, katerega je udarjal v občo pohvalo hrvatski tamb. zbor. V tretjej točki nastopil je dobroznani celjski kvartet (gg. Jerman, Kapus, Stuhec, Jošt) z divnim Foersterjevim „Njega ni". Na to je pel drd. med. Stuhec Ipavčev samospev „Čolničku". Lepo doneč glas pevčev in izborno pred-našanje poznato je v vseh graških krogih. Prenetično odobravanje prisilil je pevca, da je dodal Vilharjev „Što čutim". Za njim na- 28 — VESNA — Št. 2 stopil je zopet tamb. zbor in izborno pro-vel ljubko, v pristno narodovem duhu vglasbeno „kolo" iz ^Teharskih plemičev", katero je priredil za tamburaše drd. med. Schwab. Koncert zaključila je Hajdrihova „Hercegovska", s katero je domaČi moški zbor splošno odobravanje vzbudil. — Sedaj pričel je drugi del vsporeda. Pri polonezi, katero je proizvajala godba 47. peš-polka, bilo je stoprav možno ogledati krasne šopke in okusno izdelane grbe v narodnih barvah S prvimi akordi blagodonečega valčka pa so se zavrteli po dvorani predple-salski pari ter s tem otvorili prvi slovenski ples v „velikonemškem" Gradcu. Ples je trajal do ranega jutra. Čili Triglavani pokazali so, da znajo dostojno čestiti tudi Terpsihoro. Prvo cetvorko je plesalo do 60 parov. Ljubkim plesalkam ostane ta ples gotovo v najboljšem spominu Vsekako je 24. januvarij velepomenljiv za „Triglav", ker je ta dan društvo prvič stopilo pred širše kroge graškega občinstva in si pridobilo mej njimi vzmožen ugled kateri uže dalj časa uživa mej graškim občinstvom. Slavnost akad. društva „ Slovenija" na Dunaji dne 6. februvarja. — Izv. dop. — „V Ronacherjevi dvorani, v najimenitnejšem zabavnem prostoru dunajskem, nastopila je prvič akad. mladež slovenska. Vspeh je bil sijajen; po sodbi vseh navzočih presegli smo slavlje srbsko in češko in si z njim pripravili ugled, kateri pomore izvestno k izredni oslavi petindvajsetletnice v bodočem letu. Pomnoženi slavnostni odsek deloval je neumorno pa tudi ostali članovi društveni so žrtvovali vse svoje moči težavnemu podjetju. Polegjzastopnikov vseh tukajšnjih slov. akad. društev, opazili smo tudi nekaj nemškega dijaštva. Veliko pozornost vzbudili so številni bolgarski in bosniški častniki. Občinstva se je nabralo nad 600 oseb, mej njimi L. Rieger, Meznik, general Stratimi-rovič, dr. Ferjančič, Globočnik, Nabergoj, Spinčič, Biankini, Stritar, dr. Sedej in dr. Moški zbor društveni je precizno izvršil Foersterjevo „Pobratimijo" in Nedvedovo „Vojaci na potu". Mešani zbor slov. pev. društva je v občo zadovoljnost pel Foer- sterjev „Venec Vodnikovih in nanj zloženih pesnij. Kvartet (gg. Mlčoh, Karlovšek, Grm in Stejskal) je izborno proizvel krasni Foer-sterjev „Njega ni". Tamburaški zbor slov.-hrvatski je udarjal sam Jandin „Venec slov. pesnij", a skupno z ženskim zborom Kat-kičev „Vienac hrvatskih narodnih popievaka", Miletičevo „Tamburica-koračnico" in Zajcev „Ples, satira i satirica". Moški zbor „Slove-nije" je vodil častni njen pevovodja gosp. Jifik, mešani zbor g. Buchta, tamburaške zbore pa drd. Bartulič. Koncert, ki je tvoril prvi del programa, obnesel se je v vsakem oziru izvrstno, vender ni zaostal drugi del, namreč ples, kar nič za njim. Uže število, še bolj pa dražest nežnih dam bila sta izredna. Prvo cetvorko je plesalo 96, drugo 84, a tretjo 58 parov. Prvega kola se je udeležilo 42, drugega 26 in besede 32 parov. Ob konci plesa je rajalo hitro polko ob polu peti uri v jutro še 18 neutrudljivih dvojic. Ples je priredil zelo ukusno Slovenijan stud. jur. Vodušek. — Vsi gostje so jednoglasno hvalili izvrstno ureditev slavlja, sosebno pa so dame uza-dovoljila krasna darila, kakor vse ostale lični večerni programi celjske društvene tiskarne D. Hribarjeve. Hrv. akad. društvo „Zvonimir" na Dunaji je sklenilo v januvarskem zborovanji, da priredi 6. marcija v Ronacherjevi dvorani s sodelovanjem tamburaškega zbora „Slove-nije" in mešanega zbora „Slov. pevskega društva" svojo slavnost, obstoječo iz koncerta in plesa. Bratsko društvo naše preseli se s „SIovenijo" skupno v nove prostore. Vzajemnost mej obema društvoma skupno, kakor tudi med posamnimi člani njihovimi ni bila uže zdavna tolika, kot sedaj za umnega načelovanja cand. med. Grgureviča. Število članov se je precej vzmnožilo, kar ni najmanja zadača trudoljubivemu sedaj poslujočemu odboru. Srb. ak. društvo „Zora" na Dunaju priredilo je 26. januvarja svojo svetosavsko slavnost. Pri koncertu je sodelovalo „Slov. pevsko društvo" z moškim in mešanim zborom, gospica Fendrichova s samospevom, domači kvartet z Jenkovo „Tiha noč" in trio za gosli, celo in klavir. Koncertu sledil št. 2. — VESNA — 29 je zelo živahen ples. Pri četvorkah našteli smo blizu 100 parov. Mej drugim plesalo se je tudi običajno »kraljevsko kolo". „Zora" sme s ponosom prišteti letošnjo slavnost velikemu številu vrednih prednic. Comite ftir Studentenconvicte, ki obstoji od 1874, presnoval se je v društvo. Predsednikom je voljen baron Hyl. Na leto porazdeli se do 20 000 jedilnih znamk; po 100 dijakom dajal je komitej mesečno hrano v „mensi". Glavnica iznaša 90.000 gld. Pred kratkim pripadlo je društvu tudi znatno volilo, ki je omogočilo, da bode posameznik dobival odslej mesto 15 po 20 znamk mesečno. Rusko ženstvo pridobilo si je zopet nov delokrog, namreč živinozdravništvo. Vseučilišče v Odesi, ženskemu stremljenju uže zdavna jako prijazno, sklenilo je, da doiz-voljuje tudi damam pristop k državnim izpitom o živinozdravništvu. Ženstva ruskih gubernijev pa so ukrenila pripuščati izprašane živinozdravnice v prakeo. To uredbo je provzročila pač le velika potreba živino-zdravnikov na jedni, a nedostatek moških prosilcev na drugi strani. „Mensa academica" ima sedaj 980 mesečnih naročnikov. Hrana se je v nekoliko zboljšala. Upati hočemo, da se vsi nedo-statki s časom poizgube. Lvovski dijaki so provzročili v zadnjih dneh več manjših izgredov. Dijaštvo zahteva namreč strogo izvedenje v Krakovu sklenjene stoletnice pogina' Poljske. V Lvovu, kjer občinstvo ni zavsem poljsko, mnogi ne hote izvajati dotičnega sklepa, ki zahteva da se letos opuste vsakoršne veselice in slavnosti. Poleg dijaštva sosebno više plemstvo, deluje na izvršenje narodnega žalovanja. Cesko društvo „Minerva" prav vstrajno in vspešno napreduje.- Na njegovo prošnjo je budgetni odsek odredil, da vlada povpraša filozofske fakulte, je-li pripuščati ženstvo na farmacevtiški oddelek ali ne. Kakor je videti, se položenje zjasnjuje in se bode vprašanje deflnitivno rešilo do bodočega šolskega leta. — Zasebni gimnazij istega društva se prav lepo razcvita, naraščaj pa se je od lani uže precej pomnožil. Prvi nemški ženski gimnaziji v Wei-maru, ki je sedaj zaključil stoprav svoj prvi tečaj zimski, se, kakor svedoči poročilo ta-mošnjega ženskega društva, prav dobro obnaša. Bolgarski dijaki, velikošolci dunajski, graški. zagrebški, in pariški so se reviziji ustave, katera se je v zadnjem zasedanji narodne skupščine proizvela, odločno uprli s skupno protestno noto. Srbski dijaki na Dunaji zbirajo sedaj gradivo za ethnografičen spis, v katerem hočejo dokazati na podlagi izcrpanih trditev glasovitih slovanskih učenjakov, da je njihova velikosrbska ideja opravičenejša od one starčevičjanske. Romunski dijaki, kateri v svojem časopisu „Romanische Revue" razkladajo svetu rane zadete jim po madjarstvu, so jeden glavnih faktorjev, ki delujejo na vzajemno podporo in skupljenje vseh nemadjarskih ogrskih narodnosti. Češko akad. društvo „Slavija" v Pragi ustanovilo je v svoji sredi poleg uže obstoječih sedmih klubov še osmi ,,cikliški klub". Velikansko društvo, katero šteje nad 1200 članov obseza sedaj 14 različnih strokovnih skupin. Promocija. Na graškem vseučilišči bil je promovovan doktorjem prava g. Fran Podobnik, odvetniški koncipijent in posestnik iz Št. Vida pri Zatičini. Dvorni svetnik, proi. dr. Jos. Štefan, umrl je 8. januarja 1893 na Dunaji. Porojen bil je 1831 pri sv. Petru na Koroškem. Po izvrstno dovršenih ukih postal je najprvo realčni profesor na Dunaji, nato pa profesor fizike na vseučilišči dunajskem. V svojih mlajših letih pisal in pesnikoval je v slovenskem jeziku, pozneje pa se je popolnem posvetil znanstvenim raziskavanjem. Slovencem je rad pomagal, če je mogel, in se je cesto za nje zanimal. Papež Leo XIII. praznuje 19. februvarija 501etnico vladikovanja. Porojen 1810 v Car-pinatu učil se je bogo- in modro-slovja, z 22. leti postal doktor bogoslovja, s 27. leti doktor prava. 1838—46 služboval je v diplomaciji, bil legat v Beneventu in poslanik v Belgiji, 1843 postal je vladika v Perugiji 30 . — VESNA — 2. št. 3853 kardinal, poslej kardinal-kamarlengo in je kot tak vodil kardinalski kolegij po Pijevi smrti. 1878 bil je voljen papežem. Izvrsten latinec, priznan učenjak, razborit razprav-Ijalec, je tudi velik prijatelj Slovanom. Jubilejno slavlje bo svečano praznoval ves katoliški svet in ne najmanje — Slovani. — Kanonik Josip Marn, c. kr. pok. profesor, predsednik „Matice Slovenske", umrl je po daljšem bolehanji dne 27. januarja v Ljub-ni. Porodil se je 13. marca 1832 v Štangi. Dovršivši gimnazijske in bogoslovne nauke bil je dve leti duhovni pomočnik v Horjulu, 1857 pa postal je učitelj veronauka in slovenščine na gimnaziju ljubljanskem. Samouk pridobil si je potrebno jezikoslovno znan-stvo in prestal 1860 z dobrim uspehom izpit iz slovenščine pri prof. dr. Miklošiču. Kot profesor deloval je do 1892, ko je stopil v pokoj, ter bil o tej priliki od cesarja odlikovan z vi težkim križem Fran Josipovega reda. Žalibog se zdravje kanoniku Marnu ni zboljšalo, kakor je bilo upati, ko si odpočije od težavnega učiteljskega delovanja, bolezen se je vedno huje ponavljala, in neizprosna smrt odvzela je slovenskemu narodu vrlega rodoljuba in čislanega pisatelja. — Veliko spoštovanje in ljubezen užival je pokojnik pri svojih učencih, dokaz temu bila je lepa slavnost, prirejena povodom njegovega odlikovanja v gimnaziju ljubljanskem. Bil je zadnji veseli pojav v njegovem življenju. Marn stekel si je tudi kot pisatelj kot raziskatelj na polji slovenske kjiževnost mnogo zaslug. Njegov „ Jezičnik" obravnaval je v 30. tečajih (v „Učit. Tovarišu") prva leta slovniško tvarino, od 9. letnika dalje pa ži-votopise rajnih slov. pisateljev z zelo natančnim zaznamenikom njegovih del, in z vzgledi njihove pisave. S tem trudapolnim delom dogotovil je temelj za slov. slovstveno zgodovino. Marn bil je „Slov. Matici" uže od njenega pričetka odbornik, od 1886 nadalje predsednik, in priznati moramo, da se mu je posrečilo, da je ta zavod uprav pod njegovim vodstvom od leta do leta vspešnejše deloval. Slovenska Matica izdala je tudi od njega izborno sostavljeno „Kopitarjevo spomenico" 1880. V občevanju ljubeznjiv in prijazen, v svojih nazorih dosleden in sporazumljiv, bil je priljubljen in spoštovan od vseh, — tudi od onih, ki se niso prištevali njegovim ožjim somišljenikom. — Dijakom vedno naklonjen, pridobil si je povsem njihova srca. Hvaležen spomin ustvaril si je pri vseh, in zato upamo, da vstrežemo vsem njegovim čestilcem, oso-bito njegovim bivšim učencem ako priobčimo prihodnjič njegovo sliko kot spomin na vrlega rodoljuba slovenskega. Dvorni svetnik dr. Oton Kahler, profesor medicine na dunajskem vseučilišču, umrl je dne 24. januarja 1893. Bil je v vseh krogih, osobito dijakom izvanredno priljubljen ter je slovel kot vesten zdravnik in izboren učitelj. Star bil je komaj 43 let. Književnost in umetnost. Četrto letno poročilo podpornega društva za sloven. velikošolce nam podaje nekoliko jako zanimivih podatkov o preteklem društvenem delovanji. V uvodu čitamo: „da je moral nastopiti odborzizjavo nepremišljenemu podjetju male peščice dunajskih dijakov, katerim je pala v glavo plehka misel, izdajati svoj poseben dijaški list. Ti mladi gospodje so tako srečni, da od doma dobivajo dovolj podpore in so zato popolnoma nezavisni od našega in vsakega drugega podpornega društva. Eavno zato pak „podporno društvo za slovenske velikošolce ne more biti odgovorno za „sport" ljudi, ki niso ž njim v nobeni zvezi." Torej „sport" in „plehka misel" imenuje gospoda to, če slovenski dijak daruje svoj zadnji groš za uzorno misel! Tu vprašamo pač „slov. podporno društvo", kako da si ono usoja nadzorstvo za delovanje dijakov, ki so povsem nezavisni od njega, ki niso v nobeni zvezi z njim? Kje in kdaj se je ono odgovornim smatralo za naše početje? Ta zopetna izjava svedoči sama ob sebi, da nam ni potreba ni dovoljenja ni priznanja podpornega društva za naše delovanje. Sedaj pa „ad rem!" Podpore je dobivalo v prvih sedmih mescih J. 1892. le 32, dijakov, mej njimi 15 pravnikov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in 2. št. — VESNA — 31 izredoma 1 akademik in 2 veterinarja. Razdelilo se je zavsem 456 gld. proti 541 gld. lanskega leta v istem času. Število ustanovnikov zmnožilo se je za 4 Člane, glavnica pa za 282 gld., število podpornikov in dobrotnikov se je istotako zmnožilo za 21 članov, nasprotno pa se je število rednih na Dunaju bivajočih članov zmanjšalo za 9. Dohodki rednih in podpornih članov pa so znašali 1066 gld. proti 883 gld. lanskega leta. V prvih imamo odšteti svoto 400 gld., kot jednokratnega daru, od druge pa tekom treh jesenskih mesecev došle doneske, kateri v letošnjem letnem poročilu še niso zaračunjeni, kakor so bili v lanskem poročilu. Vendar je razvrstitev članov precej pregledna, ker največ podpor donašajo pri počitniški meseci in doba zasedanja državnega zbora. V tej pa razvidimo, da se število duhovnikov kljub splošnemu nara-staju podpornikov in dobrotnikov zmanjšuje. : vlani jih je bilo mej 85 podporniki 23, letos mej 106 le 19. Nasprotno seveda narašča nadrazmerno število posvetnjakov. Ta prikazen izvira pač odtod, ker je preveč skrbi za solnograško slovensko vseučiliško mladež v bodočnosti. Število rednih članov dunajskih pa je radi tega manjše, ker ob času pobiranja še niso bili vsi naši poslanci tukaj in ker se pfi drugih bivših članih še ni „potrkalo". To je pač tudi vzrok, da ob računskem sklepu 1. oktobra 1892, izmej 10 odbornikov in 3 revizorjev po letošnjem izkazu 3 odborniki in 1 revizor niti člani niso bili. Želeli bi bili, da se je tudi letos ravnalo po vlanskem vzgledu in se je celoletna doba vpoštevalav obračun: Le tako bi bilo možno podati jasno sliko vsega delovanja! Jugoslovanska akademija v Zagrebu slavila je 10. decembra 1892. svojo petindvaj-setletnico. Ustanovil jo je za svoj narod prezasluženi biskup J J. Strossmaver. Štela je 117 udov, in sicer 46 Hrvatov, 15 Srbov, le 7 Slovencev, 3 Bolgare, 20 Čehov, 15 Rusov, 4 Poljake, 4 Nemce, 2 Francoza 1 Talijana. Izdala je 241 knjig, do 600 znanstvenih razprav. Ima svojo knjižnico, zbirko rokopisov s 1100 kodeksi in nad 30.000 listin. Galerija šteje 309 slik in 30 kartonov. Leta 1866. imela je 200.720 gl. kapitala. Vrednost njenih hiš znaša nad 300.000 gld. Prihodkov imela je 1886-87 7.856 gold , 1891: 20 848 gld. Izdala je v teku 1867. do 1891: 395.310 gld. 50 kr. Popreje prejemala je od vlade do 20.000 gld. letne podpore, sedaj se ji je odtegnila, ker „vitežki" magjarski narod vsako pro-sveto zatira. Duša akademiji je kanonik dr. Rački; sedanji njen predsednik umirovljeni realčni profesor, duhovnik Torbar; biblijo-tekar duhovnik Tkalčic. Tako deluje na hrvatskem narodna duhovščina za ljudsko izobrazbo in omiko. „Chicago" zove se v Ameriki izhajajoči hrvatski časopis, ki se je ustanovil koncem leta 1892. ter prinaša po dvakrat na teden zanimive poučne in politične sestavke. List je jako dobro uredovan. Žal, da tega ne moramo reči o „Amerikanskem Slovencu", ki tretjino porabi za nedeljske evangelije in pridige, tretjino za inserate, a ostanek za vodene politične sestavke in novice. V Ameriki bivajoči Slovenci lehko dobe za mal denar zelo obširno od družbe sv. Mohora izdano knjigo „Gofine" ali razlago evangelij td, ki ima trajno vrednost, tako da jim ne bi bilo treba malih odlomkov v listu tako drago plačevati. Zelo dvomimo, da jim list kakoršen je sedaj ustreza; za Slovence v domovini, ki so radostno pozdravili slovenski časopis v Ameriki, pa nima nobene veljave. „Izza mladih let." Iz Hribarjeve tiskarne izšla je lična knjižica, zbirka pesnij (večinoma ponatisnjenih) našega pesnika in pisatelja Frana Gestrina. Kdor je čital v zadnjih letih „Zvon" in „Slovana", spominjal se bo rad znanih, ličnih pesnij in si je naročil v izišli zbirki na dom, da si je pregleda skupno in bolje vspozna mladega, nadarjenega pesnika. „Ueber die baskisch-slavischen Spra-chenreste" zove se knjiga, katero je dal natisniti rojak naš Ivan Topolovšek v Me-6hitaristski tiskarni na Dunaji. Vsem jezikoslovcem priporočamo kar najtoplejše v naročanje zanimljivo delo, v katerem nam pisatelj predočuje uže po nepozabnem Dav. Trstenjaku oživljeno misel o Kelto-slovanih. 32 — VESNA — 2. št. „Vatitasena", drama indijskega kralja Sundrake, uprizorila se je v predstavi Vrchli-ckega v narodnem divadlu pražkem 19. ja-nuvarja z lepim vspehom. Tudi mi bi priporočali, da se v nas uprizori kaka indijska drama, katere so nam v marsičem neprimerno priležnj'e nego vse grške in rimske, da, tudi kakor marsikatera francoska drama iz klasične epotre. Osveščeni smo, da bi nam primerno prestavo oskrbel deloma znameniti naš rojak, sanskritist profesor dr. K. Glaser. Naše gledališče v Ljubljani napreduje dasi počasi vender do cela po voljno. Reper-toire je vedno boljši, raznovrstnejši in se naslanja bolj in bolj na slovanske proizvode. Nova spevoigra „Teharski plemiči" pa je zopet domačo vilo postavila na oder. Celjski grofje, kateri so igrali svojo ulogo letos uže pri „Veroniki Deseniški", nam zopet nastopijo v novi glasbeni skladbi. Spevoigra je zložena v lahkem domačem tonu, prepletena z mnogimi znanimi, narodnimi motivi. Želeli bi le, da bi godba nastopila nekoliko samostalnejše, današnjim zahtevam primernejše. Osveščeni smo, da bi bil vspeh potem veliko večji in bi stoprav tedaj spoznali popolno glasbeno vrednost, ki leži v njenem pesniškem vokalnem delu. Dra-matiško društvo je spoznalo veliko vrednost opernih in operetnih predstav za naše gledelišče in v to svrho razpisalo darilo 100 gld. za operni libreto. Naše eminentno mu-zikalično občinstvo vseh slojev zahteva v gledališču toliko število glasbenih predstav, kakoršno je ono dramatičnih. Zaslej je seveda teško ugoditi vsem željam, a s časom bode tudi to mogoče, Režija novega gledališča znaša na večer 120—180 gold. in to o 300 gold. dohodka v razprodani hiši! Denarno stališče torej ne more biti tu nikakoršnemu vodstvu deveta briga. No, dramatični del režije je dobro oskrbljen, treba bo s časom le delovati na to, da se pridcbi gledališču še jeden pevec in ena pevka poleg doslejšnega osobja. Poleg tega bi priporočali, da se uvedd n©3 deljske popoludanje predstave pričenši „po| nauku" ob 8. uri; seveda, cene bi se mo4" rale za te po možnosti znižati. Uverjenfl smo, da bi bilo gledišče vselej polno delav-| skoga občinstva, katero inače nima časa' dohajati. Mej temi popoludanskiini predsta-i vami pa naj bi bile tudi posebno namenjene^ naši deci, kakoršne so bile uže uvejene v! ljubljanskem, slovenskem in nemškem gledališči. Naše gledališče je eminentno važen faktor socijalne vzgoje narodove: radi tega želimo, da procvita vedno lepše in lepše in kedaj svoje delovanje raztegne tudi izven stolnice bliže proti periferiji. —o.— Listnica. ^3'^v Vsem svojim cenjenim naročnikom naznanjamo, da da bode „ Vesna", pričenši s to številko, izhajala vsled obilega posla v tiskarni dne 20. vsaaega meseca. G. M. P. v C. Povest prihodnjč, pesnice ob priliki. Srčna hvala in prijateljski pozdrav ! „Radnan". Poslani pesmici žal, niste uporabljivi. Priporočamo se Vam za kaj druzega. „Jaroslav". Večina Vaših pesnij ni še godna za natis; kar je dobrega objavimo ob priliki. J. K. v I. Morda bode nam pozneje zopet mogoče, objavljati životopise in obširnejša književna poročila. Za sedaj nabralo se nam je toliko druzega gradiva, katerega ne smemo odlašati, ker sicer preveč zastari, da nam ni mogoče uže sedaj zadovoljiti svoje čitatelje. — Posamezne številke lanskega letnika dobe se še pri uredništvu. — Uredništvo „ Vesne" bode odslej: Wien, Lange Gasse, 48. — ,, VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. loO Rokopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne" na Dunaji, "VVien, VIII., Lange Gasse, 48; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.