PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ŠT.—NO. 2018.
CatatW m
«ta*. Um «, IM7, »t Um M Wfk« U>« Act ol CM|nti ui Maiib I. U It.
rfiiM »t	n.
CHICAGO 23, ILL., 22. MAJA <May 22), 194tt.
Published Weefcly al 2801 S. L*wndale Ave.
kito—vol. xxxxi.
t
AKKItlJ SOBOLEV, s ieno in sinom, ki je eden izmed sovjetskih delegatov v organizaciji združenih narodov.
Delavsko gibanje še v negotovosti za orientacijo
Konferenca socialističnih strank za "čimožje razumevanje" s Sovjetsko unijo. — Volilni boj v Franciji med socialisti in komunisti
V poskusih za zgraditev soli-' darnosti delavskega ljudstva po svetu se je precej akcij že posrečilo, v drugih pa gre težje, ker odločujejo razni interesi, sumničenja, ambicije voditeljev in pa tudi intrige raznih vlad imajo veliko opraviti zraven.
Solidarnost potrebna
Nihče ne poudarja potrebo solidarnosti mednarodnega prole-tariata toliko kot ravno tisti krogi. ki zanjo najmanj store. Drugi pa delajo zanjo.
Ameriška časniška agencija Associated Press je imela dne 19. maja iz Anglije poročilo o konferenci v mestu Clacton-On-Sea, na kateri so bile zastopane socialistične stranke iz dvajsetih dežel. Poročilo je kratko. Pove, da je bila konferenca tajna in da je trajala več dni. V uradni izjavi, ki so jo zborovalci izdali po končani seji, je rečeno, da so za čimožje in prijateljske odnošaje s Sovjetsko unijo.
Ob enem so sklenili ustanoviti v Londonu informacijski biro in to bo menda prvi mednarodni center socialističnih strank, od kar je po postanku fašizma v Italiji in v Nemčiji delavska - socialistična stranka razpadla. Obstojala je v zelo zrahljani obliki do nemške invazije v Belgijo in Francijo.
Iz omenjene notice bi bilo razvidno, da naj bi bil novi informacijski biro nekako centralno sredstvo za izmenjavanje misli. Za kako določno orientacijo se v teh razmerah pač še niso mogli zediniti, kajti svet je v socialnem vretju in ponekod v procesu socialne revolucije, kar začasno ustvarja nenormalne razmere.
Spor med delavstvom v Franciji
Istega dne <19. maja) je bilo iz Pariza poročano o razkolu v zvezi strokovnih Unij (Federation Generale du Travail), ki ima 5,500.000 članov. Unije na Francoskem se do nedavna niso umešavale direktno v politiko, kot se n. pr. v Angliji. Toda 'se smatrajo za veliko bolj revolucionarne kakor pa so angleške ali belgijske. V njih je bil vedno jako močan sindikalistiČni vpliv. Na svojem nedavnem kongresu, pa so odobrile politično akcijc/' in pa da lahko unije v nji direktno sodelujejo. Manjšina se z odlokom večine ni hotela sprijazniti ter povzročila razkol, ki pa menda ne bo imel zleh posledic,
razen ako nastane med francoskim proletariatom v politiki bratomorni boj. Reakcija si ga želi in v napetost med socialisti in komunisti priliva olje na ogenj.
Poraženje načrtov za ustavo
Francija je od početka vojne dalje brez redne vtade. Posian-ci, ki so bili izvoljeni v konsti-tuanto, so imeli nalogo izdelati novo ustavo in jo predložiti na referendum. Izdelali so jo skupno socialistični in komunistični poslanci, vse -6ruge stranke pa so bile proti njihnemu načrtu. Na referendumu, ki se je vršil nedavno, so bili socialisti in komunisti poraženi. Njihen osnutek nove ustave je bil zavržen. Ne sicer z veliko večino, ampak ker ni bil sprejet, je Francija še brez ustave in brez redne vlade. Dne 2. junija bodo volitve v novo konstituanto in udeleži se jih cela množica strank. Ustava, ki je bila odklonjena, je hotela to hibo odpraviti in politične stranke omejiti le na kake tri ali štiri kombinacije.
Dve frakciji med socialisti
Francoski socialisti so bili nekaj časa v takozvani ljudski fronti skupno s komunisti že pred vojno. Med vojno so podpirali vlado v vojni proti Hitlerju, dočim so se komunisti do 21. junija 1941 ravnali po geslu, da je to imperialistična vojna in so ji nasprotovali. To jim posebno reakcionarji, pa tudi drugi, sedaj čestokrat očitajo. Ampak ko (Konec na 5. strani )
PROPAGANDNI BOJ MED SOVJETSKO UNIJO IN ZAPADNIMI SILAMI
Kongresnik Mason (r., III.) je predložil poslanski zbornici VVashingtonu v kampanji proti "komunističnim" aktivnostim "nov komunistični manifest", v katerem dokazuje ambicije ruskih komunistov za polastitev kontrole nad svetom. Stvar sicer ni prepričevalna, namreč "manifest" ni drugega kot nekaka navodila komunistom, kako se naj sedaj ravnajo v svojih prizadevanjih za "strmoglavljenje" kapitalističnih vlad.
V	Londonu oglašajo, kako sovjetski poveljniki v Berlinu zahtevajo, da se morajo vsi tujci priglasiti in registracijski policijski urad pa je v sovj. zoni Berlina. Čim pridejo v njo na primer begunci iz baltiških dežel, "izginejo neznano kam", menda v Sibirijo, če so zdravi in močni, drugače pa v "jamo".
Eksekutiva AFL zahteva, naj začnemo napram Rusiji še "strožje" nastopati.
Harold Laski, ki je predsednik odbora angleške delavske stranke, je dejal, da ker se govori, da se Anglija mora nekam odločiti, to je—ali za ameriški "free enterprise" ali pa za sovjetski kolektivizem, bo angleški proletdriat za slednjega rajše kot pa za naš (ame-riški) ekonomski red, ki ni ne "free" in ne "enterprise". To je dejal socialistični mislec, ki sedaj v Angliji veliko pomeni in tudi drugod po svetu. V koliko bo vztrajal na tem stališču, in če bo njegova beseda kaj izdala v Angliji, je seveda druga stvar.
V	tei bitki med idejami in za moč ter vse take stvari so tudi v Moskvi živahno udeleženi. Posebno so tam ognjeviti v razčlenjevanju "kapitalistične" demokracije. Ivan Tajgin je napisal v avtoritativno revijo "Novi časi" serijo člankov, v katerih čitateljem Sovjetske unije in drugim po svetu pripoveduje, da imamo v Zed. državah "gangsterizem", ki ga niti ne poskušamo likvidirati, čeprav je težko socialno zlo; in imamo linčanja, plemenske meje v vlakih in drugje, stavke in v južnih državah moraš plačati za volilno pravico še poseben davek.
Nič idealnega se mu ne vidi v naši deželi, razen da se je industrialno najboljše razvila, seveda z izkoriščanjem ignorantnih priseljencev iz vseh kotov sveta.
O Angliji pravi, di živi pod njeno vlado 500 milijonov ljudi, več kot polovica izmed njih v suženjstvu, ali pa na polovico zasužnjenih.
Delavska vlada v Londonu sicer tega stanja ni kriva, a ga je podedovala. Težko se ga ji bo iznebiti.
To je kolosalen boj, zapopaden v anglosaških ambicijah za ohranitev sveta pod anglo-ameriško kontrolo bolj kot je še kdaj bil, in v prizadevanjih sovjetskega bloka, da se jim napravi konec.
KONVENCIJA SOCIALISTIČNE STRANKE PRIČNE KONCEM MAJA V CHICAGU
Dne 31. maja se prične v Ch»-cagu konvencija socialistične stranke. Vršila se bo v hotelu Hamilton. Pečala se bo največ s svojimi problemi in pa z vprašanjem, kako podvzeti akcijo za zgraditev masne delavske stranke.
En sestanek v ta namerTse je vršil pred nekaj tedni v Chicagu. Udeležilo se ga je precej odbornikov raznih unij—takih, ki so prijateljski socialistični stranki, in pa nekaj vodilnih socialistov, med njimi strankin tajnik. Vzlic precejšnjemu zastopstvu unijskih voditeljev pa je bil rezultat sestanka le izvolitev odbora, ki ima nalogo vršiti vzgojno kampanjo za ustanovitev delavske stranke.
Socialistična stranka bo letos
imela kandidate v poslansko zbornico in v senat, toda ne toliko kot dokler je bila še močna organizacija. Kako jo reorganizirati, da bo spet to kar je bila nekoč*, je zanjo največji problem. Močne lokalne postojan-' ke ima še v Rcadingu, Pa., in v Bridgeportu, Conn. Narodnostnih federacij, ki so ji bile pred leti glavna opora v agitaciji — posebno v širjenju njenega tiska, nima več. Kar jih še obstoja, poslujejo samostojno.
Strankino glasilo je tednik "Call", ki izhaja v Nevv Yorku Za strankinega glavnega' voditelja velja še vedno Norman Thomas in predsednik njene t eksekutivc je Maynard C/ Krue-ger.
Ena izmed točk konvenčnega
Cerkev v Evropi se presnavlja v politično gibanje
Ker so se v F. v ropi po postanku nucizma in tašizma skoro vse buržvazne in verske politične skupine diskreditirale, so nastale lani in letos nove. V Italiji, v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem itd. so se iz prejšnjih katoliških in drugih konserv ativ-c nih strank ustanovile nove klerikalne politične organizacije, ki poslujejo pod demokratično fir-i me, toda delujejo pa za obvaro-t vanje cerkvenih in drugih pri-vilegijev posedujočega sloja.
Vatikan resno deluje, da socialni' preobrate* kolikor največ mogoče prepreči, ali jih vsaj zavira. S svojimi strankami je dosegel že precej uspeha. N. pr. 12. maja v volitvah na Nizozemskem, kjer je dobila klerikalna stranka 30.8 odstotkov glasov.
V	parlamentu imajo v spodnji zbornici izmed 100 poslancev klerikalci 32 sedežev, socialisti 29, kalvinisti (verska sekta) 13, komunisti 10, protestanti (druga verska sekta) K, historij-ska krščanska stranka (tudi verska sekta) K, konservativna stranka (», in protestantska (cerkvena stranka) dva poslanca.
Nizozemska ima torej še vedno obilico strank. Vsak politik in vsak škof hoče imeti svojo. In potem pa nima v zbornici nobena večine. To pomeni zmedo in pa nova pojavljanja fašistične; nevarnosti.
Mnoge dežele, n. pr. Cehoslo-vaška, Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija. Poljska, pa tudi Nemčija se skušajo multipliranja političnih strank obvarovati.
Anglija ima že dolgo samo dve stranki, ki štejeta, ip pa liberalno, komunistično in delavsko neodvisno. Slednje vse skupaj ne pomenijo drugega kot trihunale za kritiziranje, kftr je zelo dobro. Komunistična in neodvisna delavska stranka se bi rade pridružile delavski, kar je v letošnji konvenčni kampanji Bevinove - Attleejeve politične organizacije najspornejše vprašanje.
KONFERENCA P. M.
V MiLVVAUKEEJU
V	nedeljo 2. junija bo v Milvvaukeeju konferenca Prosvetne matice in JSZ. Vršila se bo v
Reberšnikovi, bivši Sostarichevi dvorani, v kateri se je vršilo že mnogo naših zborovanj.
Pričetek bo ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bodo važna poročila in pa razprave o sodobnih problemih. Vsa društva, klubi, zadruge in kulturne organizacije naj poskrbe, da pošljejo zastopnike. Dobrodošli tudi vsi drugi.
KOMENTARJI
e
Zbim in presoja urednik
Med Italijani v Ameriki se Dokumenti proti njemu so pri-
vodi močna kampanja, naj pri-poroče svojcem v starem kraju glaspvati 2. junija za ohranitev monarhije. Češ, republika tukaj J v Zed. državah, je sicer dobra, toda tam se bi je polastili komunisti. To kampanjo proti republiki vodijo- italijanski duhovniki in pa bogati "businessmani,, italijanskega pokolenja Za republiko agitira le La Parola, ki je glasilo itali-
pravljeni. Prevedeni so tudi v angleščino in izdani v posebni brošuri, ki že kroži v Angliji in
Zavezniki v Nemčiji so odredili, da je treba nacijsko literaturo pokončati^ ker le tako bo mogoče nemško mladino obvarovati pred okužen jem z nacijsko ideologijo. V Zed. državah
jansko socialistične federacije. I	Jlh J1' mnog«, ki ta
odlok kritizirajo, čes, da posnemamo Hitlerja, kajti tudi on je
Mnogim Angležem je baje sedaj žal, ker niso "druge fronte" ustanovili rajše z invazijo na Balkan namesto v Francijo. Churchill je hotel, da se jo pri
žgal knjige. Drugi smatrajo, da bi bilo za Nemce boljše, ako bi nacijsko literaturo imeli vedno pred očmi—ker bi na ta način
čne z vpadom V Grčijo, od kjer saJ spoznali, kako bedasta je in bi se nadaljevala v Bolgarijo,! kako Jih Jc upijanila ter pogna-Jugoslavijo in dalje. Stalin jo la v P°raz-je zahteval na zapadu. Roosevelt je potegnil z njim. Tako se je pričela ena ofenziva z vpadom v Italijo in druga v Franci? jo. Ce pa bi bilo po Churchillo-vem, bi bila sexlaj angleška (in amer.i armada po vsem Balkanu. Bolgarija bi še imela kralja in v Belgradu bi vladal Peter name-
S trebljenjem literature—take ali take, se ni koncem konca .še nikoli nič doseglo. Ampak potrebno je, da se iz nemških šol odpravi vse nacijske učne knjige — ker so zgolj propaganda za zastrupljevanje uma.
V južni Koreji, ki je v ameri-
sto Tita. Ampak zgodovina ima ški okupacijski zoni, imajo ko-svoje muhe. Je zelo dobro za munisti časopis in tiskarno, kar Balkan, da se je završilo vse ta-1 je v redu. Ni pa v redu, ker je ko kakor se je.	tiskala in ponarejala bankovce.
Baje jih je natiskala za milijo-
V Nevv Vorku so Fotičevi lju-
ne jenov, predno so ji prišli na
dje osnovali posebno komisijo v , i KT .	, . i
u u t\ • ■< i .. sled. Nesreča za ljudstvo v oku-obrambo Draze Mihajloviča.	J
Pravijo, da je v nji 72 oseb, med
piranih deželah je, da je prav-
•	• i .	, zaprav v njih ves denar coun-njimi pet governerjev, sedem , V ,, , .	. .
*	4 .	,	.. terfiet . Vsaka vojaška avtori-senatorjev. mnogo kongresnikov . . , U1 ,. i .. .
..	.	teta ga lahko poljubno tiska ne-
m drugih prominentnih ljudi. , ,	, J
,, ..	r . . . ..... glede na posledice.
Večinoma so v tej komisiji, ki,
sedaj vodi zaslišanja, svoja ime-• Kongresni odsek za raziskana le posodili za okrasek in v vanje protiameriških ruvarenj reklamo. "Komisija" zaslišuje »un-American activities) je do-ameriške letalce, ki jih je rešil bil od poslanske zbornice $75,-Mihajlovič, in razne druge lju-.°00 kredita za nadaljevanje di. ki ga poznajo. Dobila je tudi | svojega dela. Pred leti mu je na-odvetnika, ki je pripravljen iti čeljeval notorični Martin Dies, v Beograd zagovarjati Mihajlo- sedaj pa je najglasnejši v njemu viča, toda ga je slednji baje od- kongresnik Rankin. Iščejo "ko-klonil. Obravnava ce pričnp IfS muniste ' v zveznih uradih in pa junija. Vlada v Belgradu je an- sopotnike. A bilo bi pametnejše, gleški in ameriški vladi sporoči- re bi Rankin in drugi južnjaški la, da bo javna in da ji bodo patriotje pogledali malo tudi smeli poročevalci tujezemskega	svoj prag ln kaj storili za
tiska svobodno prisostvovati. I (Nadaljevanje na 5. strani.)
dnevnega reda bo tudi vprašanje snovanja nove delavske socialistične internacionale. Eksekutiva je s tem že poskusila, kot so to lani storile nekatere druge soc. stranke (v EvropiI, Ampak predsednik eksekutive angleških iaboritev Harold Laski je dejal, da Norman Thomas za iniciator-ja nove internacionale vsled svojega izolacionističnega stališča, ki ga je tako vneto oznanjal med vojno, ni prava oseba. Snovanje nove internacionale je torej pred vsem stvar evropskih delavskih strank.
Predsednik v zadregah, ker si ne ve pomagati
Komaj je bila za nekaj dni rešena kriza, ki jo je povzročila stavka premogarjev, ic so stali minulo soboto v stavkovnih vrstah dve glavni uniji železničar jev. Vseh skupaj je zelo veliki Število. A poglavitni sta unij! lokomotivnih inženirjev ter kur-jačev in pa unija železniškega osobja. Slednja šteje okrog 22.» tisoč članov, prva pa kakih 55 tisoč. Železničarji niso industrialno organizirani, toda ako za-stavka ena stroka, so tudi druge oh službo, pa tudi če nimajo one druge z družbami nobenega spora.
Železnice so izvršile med voj-
no v tej deželi ogromno dela. Nezgode na njih so se ponavlja-e dru jn za drugo — znai.ienje utrujenesti delavcev, izrabljenih prog tn na zanemarjanje varnostnih naprav.
Zadnjo soboto so voditelji na Trumcnovo prizadevanje stavko ! železničarjev preklicali — toda "začasno". Naj se v petih dneh »napravi sporazum, ali pa »e ta kriza v našem prometnem sistemu znova prične.
'to dela silovite preglavice frgu, prevozu sočivja in drugega takega materijala, ki se lahko pokvari, ako obstane kje , na progi. In dalje, vse to sprav-
lja trgovski promet iz reda. Ljudstvo tega ne začuti sicer toliko prvi dan, ampak v polovici tedna sc že vprašuje, kaj se godi.
Nad deželo še vedno visi tudi premogovniško vprašanje. Ali naj Levvis zmaga? In kaj premo-garji sploh hočejo? Citatelji ka-1 pitalističnega tiska po velikih mestih o teh stvareh niso nič poučeni. Berejo le ščuvanja in nič ne vedo, da s tem hujskajo tudi zoper samega sebe. "Zakaj nam naj hi diktator Ix»wis nagajal V* vprašujejo vsevprek, a pri tem ne zapopadejo, da to propagando zajemajo z veliko Ilico iz ka-1
pitalistične propagande. Saj je Levvis vendar rcakcionar, kar je zanj in za premogarje največja škoda. Le enkrat se je močno navdušil za Roosevelta in res tudi ugitiral zanj, ampak potem pa toliko bolj nastopil proti njemu. Na unijskem polju je Levvis radikalen. na političnem pa reakcionaren. To velja I za večino vodiljev bratovščin železničarjev. In pa tudi v onih unijah, ki so se nekoč navduševale za socialistično stranko. Dobro to ni in čimprej se orientirajo za delavsko socialistično ideologijo, toliko boljše bo ne samo za nas tukaj temveč za ves svet.
Relifna akcija opletana z očitki in intrigami mednarodne diplomacije
Bivši predsednik Herbert Hoover je bil po Truma-novih navodilih na dolgi turi v deželah, katere tlači glad. Ob svoji vrnitvi je poročal, da trpi lakoto v njih okrog osem sto milijono ljudi, torej več kot petkrat toliko kot pa je prebivalcev v Zed. državah.
Istočasno je bila publicirana nova knjiga našega državnega departmenta o dokumentih, ki opisujejo mirovna pogajanja, diplomatske intrige ter mirovne pogodbe v in po prvi svetovni vojni.
Takrat je bil svet manj prizadet, ker ie ni bilo takih letal, raketnih bomb in drugih pripomočkov za masna rušenja mest in za uničevanja civilnega prebivalstvo kakor jih imamo sedaj.
Vzlic temu je valovel obup po Evropi. Pa je Hoover državnikom starega reda v Londonu, v Parizu, Tokiu in v Rimu dejal (takrat smo si bili z vsemi temi mesti namreč v zavezništvu), da ako se hoče kapitalizem rešiti, mora priskočiti gladnim z živežem na pomoč. "Ali si jih ohranimo mi, ali pa bo zavalovel boljševizem po Evropi," jim je dejal. Komunisti v Moskvi so robantili po svoje in Hoover s svojo kasto je zmagal. Zasluga pa ni bila toliko njegova in pa naših relifnih dajatev (Zed. države so res veliko pomagale) kakor pa netaktnost takozvanih starih (sedaj že večinoma likvidiranih) boljševikov, ki so se igrali s svetovno revolucijo neglede na posledice.
Sedaj je glad po svetu večji kakor takrat, ker to vojne posledice hujše. In dasi se morda relifnih akcij ne uporablja toliko za politično orodje kakor v onih letih, je vendar še zmerom politično sredstvo.
V Jugoslaviji je zahtevala vso kontrolo nad rellf-nimi delitvami država. In se je tako tudi zgodilo. Vrh tega dela Jugoslavija za svoj lastni relif pridnejše kot pa n. pr. Italija.
Ako ie res — in je res, da danes strada po svetu osem sto milijonov ljudi, bi bilo dobro, da bi Hoover povedal tudi vzroke. Čemu znova rabiti relifne poši-Ijatve za zavajanje ljudi od resnice, pa jih potem vreči tretji svetovni vojni v žrelo!
PROLETAREC
UST ZA INTERESA D2^VSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
lm«Uj. J«|«4ovtBilu DtUvilu TUIiovm DrtiU, Ckic«|«. Ul.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavao sa celo leto |3.0u; sa pol 1«U $1.71;
sa četrt leU 91.00. Inozemstvo: sa celo leto $8.60; ta pol lata $2.00.
Vei rokopui ui o*ieai morajo biti v nai* m uradu najposneje do pondeljka popoldne ta priobčitev t itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published evsry Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Tubliahing Co..
Inc. Established 190«.
Editor.................
Busincsa Manager.
-..........Frank Zaits
.Charlee Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Sit Montlia $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Si* Months $2.00.
PKOLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864

Pij XII. apelira na ženske, naj gredo za cerkev "od hiše do hiše
V Italiji se vrši borba, čegava naj bo: ali še pod privilegiji,
ali pa se jo polaste tisti, ki sedaj delajo za druge.
Mu&solini je bil strmoglavljen, nato poražen in končno umorjen. toda posedujoči sloj je še gospodar italijanske države.
Najvažnejši del vladajočega sistema v Italiji je cerkev. Dne 2. junija bodo volili, ali naj bo še monarhija, ali pa naj postane republika. Republika v Italiji pomeni povsem nekaj drugega kakor pri nas. Kajti naša republika je rešila več monarhov kakor pa Velika Britanija in mnogim je pomagala nazaj na prestol, ali pa jim jih je zagotavljala, na primer Otonu Habsburškemu.
Republikanske revolucije v Evropi pa pomenijo čestokrat tudi revolucijo proti cerkveni nadvladi in pa strmoglavljenje privilegijev. .
Papež se boji, da se taka revolucija utegne dogoditi v Italiji celo na miren način, namreč z glasovnico. Ker so v Italiji prvič v njeni zgodovini dobrirtudi ženske volilno pravico, se je Pij XII. dne 13. maja obrnil s posebnim pastirskim pismom, ali kakor že se označujejo take cerkvene poslanice, na ženske.
"Pojdite vse na volišče," jim je dejal, "in glasujte v obrambo svoje vere." (Vsakdo ve, da vera. ali cerkev, v Italiji ni v nevarnosti.)
. Značilno je. da cerkev ni še nikdar propagirala enakopravnosti žensk. Volilno pravico vsepovsod—tako tudi v Italiji—so jim izvojevali socialisti. In čim so jo dobile, so glasove žensk mono-polizirali klerikalci.
Ne samo v Italiji ampak več ali manj tudi v Zed. državah.
Pij XII. morda ni čital Sinclairjevega Jimmie Higginsa. ampak razume pomen agitacije. "Govori z vsakim, ki ga srečaš," je zaklical ženskam, "in ga prepričaj, naj glasuje tako, da ne bo
cerkev prišla v pogubo."
Jasno je, da je katoliška cerkev v politiki bolj javno in odločnejše kot še kdaj. Namreč, sedaj je naravnost v nji. Je odločno za obvarovanje fašizma v Španiji in ustanovila jc pod masko demokracije katoliške stranke povsod, kjer bi utegnile kaj pomeniti. In marsikje se prenavljajo v vladajoče stranke. N. pr. v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji itd. Ne verujejo v demokracijo, toda zm.igujejo po demokratičnih pravilih, ker imajo posedujoči
JOJKO OVEN:
RAZGOVORI
Vlaki zopet vozijo redno kot jih znižala višjim. Na ta način
po navadi. Ampak premogovni-
dobi ženska, katera je pometala
ška situacija je še vedno vpra- in ribala po sobah in katera je saj, in vrh tega so tu pretnje s >ta 1938 zaslužila za to delo
ITALIJA SI ZELO PRIZADEVA, da bi dobila čimveč relilne pomoči. CNRRA. ameriški Rdeči krit , razne katoliške organiiacije ter War and Communitv Fund so ji dale v prošlih par letih te okrog milijardo dolarjev podpore. Gornje je slika otrok v Neaplu, ki čakajo na malico, katero jim dele vsako po-poldne.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Vtisi in odmevi
sloji denar, vpliv in pa ker je masa ignorantna in vsled svoje ne- do tolikšnih uspehov. kot jih jej ke ostale v tej borbi popol vednosti zapravlja demokratične pridobitve.	dosegla, ako bi svoje moči ne pmtone?
Kajzer Vilhelm ni poznal
pardona
"Prisegli ste mi zvestobo, to se pravi, otroci moje garde, vi ste sedaj moji vojaki. Z dušo in slušale glasu svojega srca in svo- telesom ste se predali meni: saje pameti, ampak bi le topo pod-j mo enega sovražnika imate in to Ko sem v nedeljo. 12. maja. pirale svoje tradicionalno jim je moj sovražnik. Pri sedanjih gledala in poslušala Nado Kraj- priznane tri hišne vogale . ..- socialističnih rovarjenjih se la-gerjevo na našem govorniškem Dosihmal so kmetske žene hko zgodi, da vam bom zapove-odru, se mi je zdelo, da vidim gladile pota le do njih m cer- dal postreliti vaše sorodnike, poosebljeni simbolni lik parti- kva; drugam so jim bila zaprta., brate, tudi starše — kar vas si-z^iske borbe. Drobna je in šib- Takisto ni bilo ni za bolj ali cer Bog obvaruj! — toda v taka. toda do zadnjega vlakenca manj izšolane baš spodobno in kem slučaju morate brez obo-polna energije. Le par ur prej je njihovi "ženkosti" hudo ško- tavljanja slediti moji zapovedi." se je bila ^pripeljala, ali svoje dovalo, ako so kdaj popolitizi- «Wilhelm II. pri zaprisegi re-utrujenosti ni pokazala. Se ta-■ rale, kajti to je bilo izrecno mo- krutov gardnih polkov v Pots-isti večer je šla zopet na vlak ... ško polje.	damu dne 23. novembra 1891.)
Iz takih ljudi je bila sestav- Ali, bi bilo tedaj čudno, ako „ ^ ... . ljena partizanska vojska, iz lju- bi se zgolj s cerkvenimi nauki ., ^ pnd°te pred ^razni-di, ki niso poziidii, oziroma niso5 podprte deželanke kar na splo- *«' ** gorate pobiti! Nobenega smeli poznati napora. Le tako šno priključile izdajicam. ki so!	Nobenih ujetnikov!
je mogla vztrajati do konca. Ste- se borili "za Boga in sv. cer.; Kogar dobite v roke. vam je za-
vilčno in materialno šibka, kot kev"? Ali bi bilo čudno, ako bi f*?el	^ 1° f FS?
je bila, bi se nikdar ne mogla na plači in na vsem prikrajšane ? \	^ Atf u
uveljaviti, kamoli se povzpeli ter povsod odrivane izobražen- Hum- da	danes odmeva nJ,h
Inoma
Ampak Pij XII. vseeno čuti, da življenje svojemu sistemu črpala iz vrelca trdne vere v sicer lahko podaljšuje, a ohraniti ga niti s še takimi apeli vendar zmago nad krivico ter se z nad ne bo mogel. Zakoni razvoja so proti njemu.
Kar priznajmo: borba je med kapitalizmom in socializmom
V	Tokiu so delili prvega maja letake—brez podpisa—v katerih se je dolžilo zavezniško (ameriško) vojaško vlado, da pro-težira reakcijo in sploh da skuša ohraniti japonsko cesarstvo pod okriljem starih tradicij.
"Mi nismo za komunizem v Zed. državah, ne na Japonskem," je odgovoril na tisti letak George Atcheson Jr., ki je svetovalec ameriške vojaške vlade pri MacArthurju.
Mi smo zeper Tita zato, ker je njegova Jugoslavija zavrgla dinastijo in uvedla sistem socializacije v boljši obliki kakor pa jo jc pred okrog 30 leti boljševiška Rusija.
Zvezni senat je dovolil Angliji blizu štiri milijarde "radodarnega" posojila v veri, da bo to pomagalo ohraniti svet pod našo (anglo-ameriško) ekonomsko kontrolo. Kanada je priskočila k tej akciji s poldrugo milijardo posojila Angliji.
Tako se ta borba vrši ne samo med kolektivizmom in kapitalizmom temveč tudi med dvema skupinama sil, ki tekmujeta za nadvlado nad svetom.
Nobena skrivnost ni. da tekmujejo zapadne sile na eni strani in USSR na drugi za kontrolo nad Nemčijo—ali bolje, da se jo organizira v možni borbi med kapitalističnim zapadom in sovjetskim sistemom.
V	Latinski Ameriki tli. Posedujoči sloji se oprijemajo fašizma v veri, da to je edino kar jih lahko obvaruje pred socialno
revolucijo.
Španija, v kateri so se privilegiji rešili demokratične republike s pomočjo Hitlerjeve in Mussolinijeve intervencije, ter z "nevtralnostjo" demokratičnih držav, je spet v vretju in demokratični zapad si znova prizadeva, da se je ne bi izročilo "komunizmu", to je, socialni revoluciji.
Na Poljskem divja stara, plemiška reakcija, s pomočjo hierarhije. ki pledira na ignorantne kmete, naj se nikar ne puste zapeljati hudiču, ki jih omamlja in izvablja v "večno pogubo". Mi, to se pravi, Zed. države, oziroma naša vlada, pa se prizadeva, da bi se socialna revolucija preprečila in to skuša na Kitajskem, v Italiji in pomagamo Angliji, da se ne bi dogodila v Grčji, v Indiji in kjersižebodi.
A po svetu vzlic temu vre. Za demokracijo bi Zed. države lahko res kaj storile le, če ne bi imele zaščito kapitalizma v mislih. Pa smo menda pozabili, s kakšno mujo ga je v "depresiji" F. D. Roosevelt rešil. In sedaj se naš ekonomski sistem nagiba v
, mogočnost v pravljicah, tako
proslavite tudi vi Ime Nemca na
Kitajskem in tisoč let naprej, da
sj nikoli ne bo upal noben Kita-nestetim zvodenela .	:r
Toda kri ni voda, pravimo. In
je
stavkami železničarjev in razne druge. Smo pač v dobi industri-alnih bojev, kateri so se šele pričeli.
Navada je danes, da dobimo za vsako stvar krivca, ali vijr iz katerega prihaja nesreča. Na mednarodnem polju je seveda Rusija, katera je kriva vsakega fiaska naše demokratične diplomacije, na industrijskem polju pa CIO, kateri je, kot pravijo naši politiki in pa predstavnik AFL. VVilliam Green —pod kontrolo komunistov. Samo v stavki premogarjev, katera je v svoji popolnosti ustavila skoro vso industrijo, niso mogli ti naši vse-gavedneži obdolžiti ne moskovskega zlata in ne i komuniste, kajti John Lewis je ne samo dober republikanec ampak še celo zelo konservativen—ter njegova organizacija je solidno v Ameriški federaciji dela.
Ali vse to ne spremeni ne političnega in ne ekonomskega položaja, v katerem se danes nahaja ameriško delavstvo. Politično, brez vsake močne delavske stranke, katera bi ga podpirala v njegovem boju na indu-strialnem polju, še celo brez časopisja, izvzemši par unijskih tednikov in revij, katere ne dosežejo večjih mas ljudstva, brez svojega zastopstva v kongresu in senatu — ter v boju med seboj — stoji danes v največji borbi za svoj unijski obstanek ter za tiste pridobitve, katere si je priborilo v zadnjih dvanajstih letih. Ni dvoma, da je reakcija danes na delu za potisnjen je delavstva nazaj v pred
za
600 dinarjev na mesec — danes 2,200 dinarjev. In ravnatelj ve-leprodajalne, kateri je istega leta zaslužil 24,000 dinarjev na mesec — danes samo 5,600 dinarjev. Članek je zanimiv in razpravlja tudi o razdelitvi zemlje in splošnem političnem položaju.
Naše priredbe
V nedeljo 12. maja se je v dvorani SNPJ v Chicagu vršila priredba • podružnic SANSa, namreč praznovanje osvoboditve Slovenije, ter ob enem v pomoč otroški bolnici v Sloveniji Ker se je slučajno vršila na ta-kozvani "Mother's Day", ni bila dvorana nabito polna, kot bi morala biti ali vseeno je bil rezultat zelo dober. Program je bil lep. Nastop pevskega zbora Prešerna in njegovega kvarteta je napravil na navzoče močen vtis. Nastop mladinskega naraščaja SNPJ ter druge pevske točke so bile zelo dobre. Ali o tem so ali pa bodo več pisali drugi. Omenim pa naj govornico partizanko Nado Kraigher, katera je v preprostih ali v srce segajočih besedah opisala borbo in trpljenje ne samo partizanov, ampak tudi otrok. Solze so tekle, ko je pripovedovala o porušenih vaseh, kjer je v celi vasi bila samo ena žlica, kjer ni bilo ne kruha, ne obleke, ne čevljev in ne hrane. Pripovedovala je o prenosu otrok iz nemškega "logarja" (koncentracijskega taborišča), kjer je bilo nad tisoč sestradanih. pretepenih, na pol mrtvih otrok in od katerih jih je na potu v zavetje umrlo nad 400 —
'ncvvdealsko" dobo. Kdor dvomi i To. so strahovite zgodbe, katere
v vzhodno
človeško požrtvovalnostjo vrgla slovenska kri. Po žilah sloven- ^ti" ^ P°strani Nemca pogle-V ** .	,	SJ">SU ^ofa ,n mnogega sloven- *v||jem „ dnp 2? ju|jja 1M0
p vaje nam ne atere stra , f»	J P	,
četam pred odhodom ni partizanske borbe, nas je med samo se zegnana rimska voda a zijQ >
drugim povedla s seboj na pot. — in ti ljudje so imeli naša po- JL__L
ko. je spremljala od pomanjka- dez.elja, zlasti ženstvo na svoji
nja pogibajočo deco. "Toliko in vrvici! Kako lahko bi se bilo
toliko smo jih rešili, toliko in zaobrnilo v napačno stran, če bi
toliko nam jih je spotoma pomr- žene pravočasno ne spregledale,
lo..." je njen glas tiho, a raz- ali pa se klavrno prepuščale bo-
ločno tolmačil to, kar smo videli žji volji, natanko tako, kot so
zapisano v njenih očeh.	bile vzgojene.
Pomagala je, ko so nesrečne- Cast partizanom! A dvakratna mu mlademu partizanu rezali casl »Jihovim ženam in dekle-
,	»?»? i. . tnm' Tf»Ha 7. i»nlim not'*
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Društvo George Hashington št.
___________ r_________ ____________.... 270 SNTJ. — Slavnost 30 letnice
nogo, da so mu rešili življenje. tom! loda z «ol,m pocattenjem v sobo(o 25. maja
ne moremo napolniti niti ene	ti
... , . .. . ,	, Društvo Summit št. 707 SNPJ.—
žlice, od časti in slave se ne da . .. „., , .	.__,
.„,...	«. , V nedeljo 26 maja zabava in pred-
živeti, ireba je drugega, in ao vajanje filmskih sllk
iz Jugosla-
150,000 jetičnih otrok je v Jugo-,vijc Prirc(lba ^ Vrši v Walley slaviji, a samo okrog 5,000 po- , Louckas Hali, 5805 W. Archer Ave. stelj zanje! Bratje in sestre, se-zite v žep, nudimo bolni deci
in "uglušili Vzkrike" bolnikove lcKa nflsega naroda priliko, da j^kem domu 98'18 commercial Ave. kajti uspavati, omamiti ga ni ozdravi, da živi. saj je bil ustvar- j veselico v pozdrav in v korist fan-
jen za življenje, ne pa za prera- tom, ki so so vrnili iz armade in no smrt! Pomagajmo, da se bol- mornarice. Zabava sc prične ob nišnica za to nt\srečno deco čim- 3. popoldne.
Prisad, vsi znaki K'n'tja so se pokazali na ranjeni nogi. Ali takojšnja amputacija, ali pa smrt ... Ob svitu goreče sveče so ga oteli smrti z orodjem, kot ga rabimo v kuhinji . Peli so partizanske pesmi — da so preglasili
Društvo "Delavec" št. 8 SNPJ
priredi v nedeljo 2. junija v Hrvat-
bilo s čim ...
Taka je bila partizanska borba! In kdo ve, koliko je bilo sličnih prizorov! Ni čudno, da sije iz oči Nade Krajgerjeve tolikšna otožna resnoba, da te zadene prav do osrčja.
Med očrtavanjem na prerojene in preurejene
prej zgradi in opremi! Narodova bodočnost leži v naraščaju!
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lan
Kluh št. 1 JSZ.—Piknik v korist "Proletarca" na Heglovem vrtu v soboto 20. julija (to je tretjo soboto v Juliju).
Pev. thor France Prešeren. —
pri Ke-
novo ski in pa letošnji Ameriški dru;: pjknik y nodp|Jo 2fi juliJa pr Jugo- žinski koledar! Stane letošnji glu y Wllk)w Springsu. Ii po- $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam „p|599 SNpJ _
mi.
slavije se je dotaknila tudi	........................
ložaja ženstva. Res je žalostno/naslov in vsoto, drugo izvršimo | njk y j^boto ".i "avgusta da je moralo priti do te strahotne, večletne morije, ki je — hočeš, nočeš — vrgla moške in ženske ta taisto tehtnico vrednotenja. Težko si je zamisliti, kako bi se n. pr. v Jugoslaviji
Pik-v Pilsen
Louis Adamič fe avtor mnogih knjig. Naročite si jih i* Pro-letarčevc knjigarne.
parku, 26th st. & Albany Ave.
Organizacije v Chicagu in okolici. ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Resnica je redkokdaj čista in ni
i/tcklo. ako bi žene ne bile po-ikdar preprosta.—Oskar Wilde.	-—g-	.. _ ___ . t' • \km \erujetc \ poslanstvo, ki
ga vrši "Proletarec", pomagajte
mu v pridobivanju naročnikov
„	zbirajte prispevke \ njego\
Resnica je, do je tu razredna borba v večji obliki kot še kdaj |likovni sklad'
vse iste smeri. Ker pa se tega zaveda, kriči, da vse. kar je po svetu narobe, so "komunistične spletke 1.
prej. Nadaljevana bo še dolgo šijo v enem dnevu.
kajti socialni procesi se ne re-
Kupujte Victory bonde!
naj samo čita naše meščansko časopisje in pa zasleduje delo naših zbornic v VVashingtonu.
Zborovanje v Parizu
Mir še ni prišel v utrujeno Evropo. Velika četvorica ni dospela do nobenih večjih sklepov glede končnega in trajnega miru. Anglija in Amerika — katera stopa kar se tiče Evrope natančno po angleških stopinjah — hočejo prosto pot in trgovino na Balkanu <kar se ni čuditi, saj so preje lastovali Balkan) in pa Italijo prilično kot je bila pred vojno, izvzemši njene kolonije, katere bi rada nadzorovala, ali saj nekaj od teh kot na primer Cirenajko — Anglija. Glede pravičnih zahtev Jugoslavije, o vprašanju Trsta in Pri-morja — stoji na strani Jugoslavije samo Rusija.
Vsi argumenti o zaledju Trsta in odvisnosti tega mesta od dežel, katere ga tvorijo, in želje tržaških meščanov samih so zaman. Je pač večje število italijanskih volilcev v Zed. državah kot pa Jugoslovanov. Da se je jugoslovansko ljudstvo borilo na strani zaveznikov ter žrtvovalo več ljudi kot pa Anglija — to ne šteje. Da se je v Italiji izrodil fašizem ter da se je Italija borila na nemški strani kot sovražna sila — je pozabljeno. Tu je vprašanje angleškega imperija ter strah pred Rusijo.
V Collier's magazinu z dne 18. maja ima časnikar Arthur Gaeth zelo zanimiv članek glede Trsta in Jugoslavije. V njemu pripoveduje zelo obširno o svojem intervjuvu s Titom in pa svoje lastne vtise glede Jugoslavije. V tem članku potrdi resnico priljubljenosti UNRRA v Jugoslaviji ter popolnoma zanika kot neresnico, da je ta pomožna ustanova v nji nepopularna. Ob enem opisuje o strašnem poru-šenju nekaterih krajev Jugoslavije in pa o velikem delu rekonstrukcije, ki se tam vrši.
Se posebno zanimiv je njegov opis glede kazni "črnih borzi-jancev" in pa tistih, kateri so sodelovali s sovražnikom. Ves ta denar gre v poseben rekonstruk-cijski fond. katerega država po-, rabi v obnavljanju porušenih krajev. Pove tudi, da je nova država določila 50 dinarjev za en dolar. In pa, da je aprila 1945, ko je bil izdan novi denar, določila za izmenjavo starih jugoslovanskih dinarjev v nove— in to 100,000 dinarjev za 5,000 novih. Na ta način je bil znižan premost med bogatimi in ubož-nejšimi sloji. Ob enem je država
se ti zaderejo v dušo. Kolekta v dvorani s prispevki društev, kjer je samo South Chicago prispevalo nad pet sto dolarjev, je znašala nad $2,000.
Spomini ...
Kot vsako leto od kar je pred petinsederasetimi leti padla Pariška komuna — bo svetovno delavstvo tudi letos praznovalo spomin padlih junakov, kateri so padli v "krvavem tednu" med devetnajstim in štiriindvajsetim majem leta 1871. Kakor sedaj je bilo tudi takrat premirje po veliki vojski, samo da je bila takrat omejena med Francijo in Nemčijo. Ali vprašanje je bilo isto kakor je danes — ljudstvo proti reakciji. Tudi danes stoji ne samo Francija, ampak Evropa in ves svet pred istim vprašanjem...
Velesile ni varno kritizirati
Lebaneška vlada je ustavila dva dnevnika (eden je komunističen) ker sta jo kritizirala v njenem "apizanju" Velike Britanije. V pojasnilo je navedla za vzrok, da sta kaznovana lista "ogrožala javno varnost".
Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes.
Tole mi ne gre v glavo?
■C im kaj storiš za napredek ali »e bojuješ proti kapitalizmu, pa si označen med reakcijo ta "komunista" ali p. ,a komunističnega "sopotnika". Ampak kako to, da se dobe I med naprednja* ki ljudje, ki se taki propagandi proti napredku vjamejo. to mi zvišala plače nižjim slojem ter1 nikakor ne gre v glavo!

PRIPOVEDNI DEL

IVAN VUK:
••rj


(Zgodba ix minulih dni.)
(NMltflkv«a|t >	'Kje bi ,.Un,rk ^ tlslo hi
Poškropil se je z blagoslovljeno vodo iz porcelanastega kro-pilnika pri vratih in stopil na cesto.
"Glej, du ne boš hodil ponoči,' je zaklicala s praga za njim.
"Bom spešil, Barba," jo je pomiril Kečko in njegovi koraki so odmevali po izvoženi občinski cesti.
Barba se je ozrla na nebo, ko je bilo še vse v mraku mladega jutra, in nato proti vzhodu, kjer je bilo vse obzorje zagrnjeno s tanko, belkasti tkanini podobno meglo, ter zaprla vrata . . . <r
Ko je z brega pred svetim Petrom pri Mariboru zagledal Arni Kečko mesto Maribor na ravnini pod zelenim Pohorjem, tako lepo od solnca razsvetljeno, bi bil skoraj pokleknil, kakor romar, ko zagleda od daleč romarsko cerkev presvete Trojice v Slovenskih goricah.
A spomnil se je o pravem času, da to ni presveta Trojica in si je klobuk spet posadil na glavo.
"To ni presveta Trojica, to je Maribor," je rekel.
Vendar je na njegove prsi leglo nekaj tako svetega, da se je po njih potipal.
"Čeprav ni presveta Trojica, mi je vendar tako, kakor bi gledal njeno cerkev. Resnično, ko sem šel mimo presvete Trojice, mi ni bilo tako svečano, kakor mi je zdaj."
so, ko pa jih je toliko?"
Spomnil se je, da lepa beseda lepo mesto najde. Če je tako, bo lepa beseda najlaže našla hišo kakor je Narodni dom.
Nameril se je na prvega policaja, ki ga je srečal, zakaj voja škim ljudem je najbolj zaupal
-"Gospod," se je ustavil in snel klobuk. "Gospod, kje pa je tisti Narodni dom, o katerem sem čital v časniku, da je v Mariboru in ki je tako lep? ... Prosim .. ."
Policaj ga je gledal.
Kečko se je spomnil, da ga je nekoč pri vojakih tudi tako gledal gospod stotnik, ko se je pri ekserciranju nekaj pregrešil.
"Ich verstehe nicht," je osor-no odgovoril policaj in šel dalje.
Kečko je ves zavzet gledal za njim.
"Smenta, če ni to tisti gospod stotnik! Najbrž me je spoznal."
M imo jc? šla kmečka ženska z jerbasom na glavi.
"No, pa to vprašam," je pomislil in pozdravil:
"Ali je težkoN kaj? ... Iščem hišo, ki ji pravijo Narodni dom. pa ne vem. kje je?"
2enica je prijela za jerbas in mu obrazložila, kako naj gre, da ga najde.
"Takoj se vidi, da velja v resnici geslo 'svoji k svojim'. Civilist je prijaznejši kakor vojak. No, seveda, vojska ne sme biti prijazna, drugače ni vojska." Kečko je našel Narodni dom.
Obul si je "čevlje na biks" in Stopil je v prvo sobo, kjer je popravil zavihane hlače.
Ko je stopil v mesto, je šel
Prisluhnil je, ali se morda ne sliši kje kakšen glas ali stopinja.
A vse je bilo tiho.
Zdaj mu je šinila v glavo misel:
"Aha . .. Najbrž ob delavnikih ne točijo. To bo samo ob nedeljah, ko se gospodje Slovenci malo snidejo tu v gostilni. Ob delavnikih pa je odprto samo zato, da kmetje Slovenci, ki pridejo v Maribor, lahko sedejo za mizo in použijejo, kar si prinesejo."
Pri tem se je pogladil po trebuhu in se spomnil Barbe*.
"Jaz sem se nasitil, hvala Bogu in moji Barbi."
Vstal je od mize z globokim čustvom hvaležnosti v srcu, hvaležnosti do svoje Barbe in« do mariborskega Narodnega doma.
Ker so bila v drugo sobo vrata nekoliko odprta, ga je mikalo, da bi vanjo pogledal. Pokukal je in se začudil.
"Smentano, še škof nima v svoji cerkvi tako lepo, kakor je tu."
Zmeden od vsega, kar je videl, je rekel sam pri sebi:
"Pa da imajo vse tako odprto! ... Da se ne bojijo tatov!"
Ves ganjen je zapustil Narodni dom. Pri "Grozdu", v znani gostilni, si je ohladil žejo po klobasi s poličem vina.
Tako nasičen in napojen je korakal po ulicah in z zanimanjem čital napise na hišah in tiste na lepakih, ki so bili največji.
"Pozna se, da je veliko mesto," je dejal. "Nobenega slovenskega napisa ni videti."
Spomnil se je svoje nemščine Jel je prevajati posamezne besede in dobro se mu je zdelo, če se mu je posrečilo.
Schuhmachermeister'. —
NA GRŠKEM SE IIO.MATIJE NADALJUJEJO. Angleška armada je še tam in Kevin obljublja, da bo odpoklicana čim v Grčiji nastanejo razmere, v kakršnih angleške čete tam ne bodo več potrebne. Medtem »e dežela trudi uspostaviti svoje gospodarstvo in prometna sredstva. Na gornji sliki je novi most preko ko-rintskega kanala, ki je bil blagoslovljen od grške duhovščine predno je bil izročen prometu. Most so razdejali Nemci.
LAKOTA PRETI POKONČATI V EVROPI MILIJONE LJUDI
Sedanji načelnik zavezniške j Državni poljedelski oddelek ce-pomožne akcije UNRRA. LaGuardia, poudarja še glasneje kot pa njegov prednik I^ehman,
ni, da bo letos povprečen ameriški človek dobival dnevno po
3360 kalorij, kar je še vedno več
Profil Louisa Adamiča
Literarni urednik pri listu "Philadelphia Record" Charles Lee je 10. aprila objavil naslednji obrisni članek o SANSovem častnem predsedniku Louisu Adamiču:
Sandburga, E. B. VVhitea ... Zelo priljubljena mu je hoja, rad pa tudi vozi avtomobil.. . nekoč bi se rad tudi bavil s čebelarstvom <kar bi za njega, ki je že navajen sršenovih gnezd, ne bilo pretežavnoi... Mrzi vsa politična, vzgojna in verska stran-pota, ki se umikujejo resnici, kakor tudi bistveno neversko vsakdanje obnašanje onih, ki so kristjani samo ob nedeljah, kakor tudi nizkotno bahanje z bogastvom ...
Od Temple univerze ima častno diplomo doktorja literature... Ponosen je na svoj delež v drugi svetovni vojni s svojimi nasveti pri združenemu zavezniškemu glavnemu štabu glede diplomat ičnih in vojaških od noša-jev napram Jugoslaviji . . .
V prihodnjih par letih namerava Adamič izdati knjigo o Slovanih kot nova sila, ki prihaja v svet, ter upa z rijo razpršiti takozvane neupravičene bojazni pred Slovani v Ameriki in Veliki Britaniji."
SANS—mgk.
■ -T-—-----
Osel in še eden
Viljem, nemški kajzer, je imel navado na robove aktov, ki jih je moral podpisati, slikati svoje misli.
Nekoč je prišel k njemu v grad pruski minister s projektom zakona o varstvu nezakonskih mater. Dokumentu je manj-
ali bivši predsednik Hoover, da kot količina kalorij v predvoj-je po svetu lakota brez prime-1 nih letih.
IV In vsakdo, ki tisto maso Lm V glavnim obstajata dva vz-nih ljudi vidi, se ogreje zanjo in roka ža izboljšanje prehrane v svet potrebuje najbolj, je več Vladar je čital prvi stavek.
kal samo še najvišji podpis "Nekoč je rekel nekdo, da kar obenem glavna reč.
ji pomaga klicati na pomoč. i naši deželi tekom vojne. Prvič takih ljudi, kakor so Amerikan-
Odprl je široko oči in zapisal na
Casni.ška agencija FLIS. ki so naši farmarji pridelali tekom ci .. . In nekdo drugi je prista- robu besede: "Minister je osel."
mimo prvih, skromnih predmestnih hiš in gledal ravne ceste, visoke domove z gladkimi podstenjami (trotoarji), je kimal z glavo in govoril:
"Ali vidiš, Kečko ... Kaj je Trioglova? Nič. Kaj je Ljutomer? Nič ... Celo podstenje imajo tukaj iz kamna brušeno, ne pa kakor v Trioglovi, kjer je iz zemlje, pa še ni ravno."
Korakal je po sredini ceste z dolgimi, važnimi koraki kmeta, ki se sicer čudi mestu, a zato vse eno ne pozabi nase.
Po podstenjah so hodili ljudje, vsi lepo oblečeni.
"V mestu je pač vsak dan nedelja, ne pa kakor pri nas v Trioglovi samo enkrat v tednu."
Nasproti po cesti so dirjali iz-voščki in škripali težki vozovi. Med njimi je pozvanjal kolesar.
"Na spoved," je prisluhnil Kečko in se ogledoval.
Ko je zagledal kolesarja, je zmajal z glavo in rekel: *
"Smentano, kaj se vse ne godi na svetu."
Spomnil se je, da bo treba pogledati Narodni dom. Ustavil se je sredi ceste in se oziral po strehah palač.
bilo nad vrati z okrašenimi čr-i^iu™ c . . 4 , ,.. . Um;	Mhm Schuh, to so čevlji. Mei-
ster pa je mojster. Aha, tu imajo najbrž za čevlje mojstre. Tega v Trioglavi ni. Mi imamo sa-
kami zapisano "Gostilnica", to je komaj razbral. Obstal je sredi sobe in se ogledal.
tal fi^sedei £ '™	ki ^
tai in seaei za mizo. Lepše Ka-1 ^ yn	t„;
kor v naši cerkvi."
Cez trenotek pa je dodal:
"Tiho pa tudi kakor v naši cerkvi ob delavnikih."
Kečko je sedel in čakal. Čital je z dopadajenjem napise o starčku, majoliki in zahotelo se mu je piti.
A nikogar ni bilo.
"Bodo že prišli," se je potolažil samega sebe. "Gotovo imajo kakšno nujno delo. V taki lepi in velikanski hiši je mnogo dela."
Izvlekel je klobaso, meso in bel kruh. Razgrnil je po mizi svoj robec, da ne pomaže lepih pisanih prtov, s katerimi so bile pogrnjene mize, in jel zadovoljno jesti.
"To je gostilna, to," je ponavljal med jedjo. "Kaj tiste v Zaj-čevcih. Se ene muhe ni videti. V Zajčevcih pa jih je vse polno."
Klobasa je šla h koncu, kolač kruha se je zmanjšal za polovico. Kečka je začelo žejati.
"Smentano, polič bi ga pa le rad spil, če bi ga prinesli."
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
• o
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina ta Združene driave (itvtemšl Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 ta pol leta; 91.50 ta četrt leta; ta Chicago in Clcero 97.50 ta celo leto; 91.75 ta pol leta; ta Inosemstvo 99 00.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Se za študente dela. No, da. Trioglova ni mesto. Kakšen pa je razloček?"
Kečko se je postavil pred izložbo.
"Oboje je enako. Čevlji našega čevljarja aii čevlji mariborskega schuhmachermojstra."
Zraven, pri drugi izložbi je stalo na deski z velikimi črkami:
"Backerei".
Kečko je zamahnil z roko.
"Pek. Tega imamo tudi v Zajčevcih. Samo žemlje peče nekoliko večje, kakor so te tukaj... Kaj pa je to?"
Kečko je gledal in bral:
"Konditorei".
"Čudna beseda. Gotovo kakšna nova beseda. "Ei" pomeni jajce, to razumem. A kaj je konditor*?"
Zmajal je z ramami.
"Najbrž je kakšna nova vrsta kokoši? Poglejmo, no, kakšna so jajca?"
Gleda v izložbo.
"Smentano ... Same sladkarije imajo, samo jajc ni videti. Čudni ljudje Pišejo o jajcih, kažejo pa sladkarije."
(Konec prihodnjič.)
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $ 1.65, lanski 91.50, Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
spravlja v javnost veliko |M>ro- j vojnih let za 28'., več živeža in vil, toda bolj s poudarkom in čil o pomanjkanju živeža v ev-.jto kljub pomanjkanju delavskih kar je morda bolj resnično, da ropskih deželah, je sledila tudi moči. To dejstvo samo na sebi ta dežela rabi več takih Ameri-potovanju bivšega zveznega predstavlja velik uspeh, poseb- kancev kot je Louis Adamič, predsednica Hoovra, se bolj pa no ako pomislimo, da se je te- Adamič, ki je spisal več knjig, se je seveda zanimala, kaj bo k«ni prve svetovne vojne far- med katerimi je najbolj pozna-storil Lehmanov namestnik La marski pridelek zvišal le za pet na "The Native's Return" in ki Guardia.	odstotkov. Drugi vzrok pa leži je bila leta 1934 izbrana of Book
Nobena tajnost ni. da Leh-, v tem, da so-se dohodki posa- , of-the-Month kluba za eno naj-man svoje naloge ni zmogel, pr- meznih družin in delavcev v boljših, se je rodil leta 1899 v vič, ker se menda ne razume na splošnem znatno zvišali, kar je mali slovenski vasici po imenu relifne akcije, in drugič, ker v ljudem omogočilo nakupovanje Blato na Dolenjskem. V Slove-
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
takih rečeh nima odločnosti, več in boljše hrane. V letu 1944. UNRRA pod njegovim vodstvom n. pr. je povprečen Američan ni bila uspeh. Dali bo uspela povžil 24 funtov mesa več kot v boljše pod LaGuardiom, je predvojnih letih, vprašanje, a vsekakor ima on Vsekakor pa bi si ljudje ne med maso vec skušenj kot pa jih bili mogli privoščiti boljše hra-ima Lehman, in več energije, da ne v toliki meri ako bi ne bilo upravi lahko brez pridržavanja kontrole nad cenami. Takozva-sape pove kako in kaj. In na- ne stropne cene za živež so pre-zadnje/ La Guardia se ne boji prečile porast draginje, ki je bi-"politišnov".	la v prvi svetovni vojni neome-
Ko se je vrnil v Zed. države, jena. Navadna košarica živil, ki je merod ujiiitn fdktuljem dejal, jo danes prinese gospodinja iz pa je pomanjkanje v Evropi res- grocerije v resnici stane le okrog nejše kakor pa si je predstav- dva odstotka več kot v letu 1943. ljal. Enako, na svoj način, je to Vendarle pa imamo navzlic vse-poudaril Hoover.	mu pred seboj problem ohraniti
Iz pomenkov s svojimi zaup- ameriško prehrano na istem vi-niki je predsednik Truman ne- šku kot je bila tekom vojnih let,-davno dejal, da je danes po sve- ter istočasno skrbeti, da bodo tu več ljudi, ki jim preti smrt in | tudi gladni ljudje drugod po pogin vsled lakote, nego kdaj- svetu deležni našega živežnega koli v ti»ku dobe zadnje vojne, blagoslova.
Dejstvo je tudi, da se bo letos Motreč cene živeža pronajde-po vsem svetu pridelalo najmanj mo, da so iste po prvi svetovni 12'« manj živeža kot v predvoj- vojni poskočile za 37'. in ako nih letih. Kot je razvidno iz po- bi se to zgodilo tudi sedaj, tedaj ročila zavezniškege posebnega bi se naš živežni standard znat-odbora, ki proučuje ekonomske no znižal. Povprečna mezdna potrebe Evrope, bo tekom na- družina zapravi oziroma potroši slednjih par mesecev v Evropi okrog 40% svojih dohodkov za sto milijonov ljudi, ki bodo mo- hrano. Če bi torej živežne cene rali biti zadovoljni, če bodo ime- narasle, bi povprečna družina z li dnevno 1500 kalorij (hranil- delavskimi dohodki mogla na-nih snovil. Kakih 140 milijonov kupiti manj hrane ali pa hrano se bo moralo zadovoljiti z 2000 slabše kvalitete. Zelo važno je kalorijami dnevno. UNRRA pra- to, da se ohrani kontrolo cen, vi, da je za povprečnega odra- ker to bo pomagalo gladnim slega človeka potrebno najmanj ljudem po svetu, a istočasno bo-2500 kalorij dnevno. V Zed. dr-1 mo imeli koristi od tega tudi sa-
Nato podpiše k temu svoj podpis.
Minister se je predrznil drugi dan vprašati, kako je z zakonskim projektom.
Viljem ga je ukazovalno pogledal. Njegove, impozantno zavihane brke so pretile:
"Zakon za utrditev seksualne svobode," je vprašal prodirlji-vo. "Kako smem to?"
"Veličanstvo, socialne razmere . .."
Kajzerjeva roka je padla na ministrov frak, ter mu segel v besedo: "Tukaj moje mnenje. Čitajte glasno."
Držal mu je projekt pod nos.
Minister pogleda na rob papirja in vztrepeta.
"Bojim se prečitati, zakaj Vaše Veličanstvo b; razžalil. Poleg tega je zame preveč časti!"
Pokloni se in čita:
"Minister je osel, Viljem drugi!"
Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčcvo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes.
-*»r-—___
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte nm v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
Ako socializem nima bodočnosti, čemu se ga plutokracija tako boji?
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
žavah dobi povprečen človek 3300 kalorij dnevno.
V živem kontrastu z razmerami v Evropi so bile življenske razmere v naši deželi tekom zadnje vojne. Tam so ljudje stradali in umirali za lakoto, tukaj pa smo imeli boljšo in več hrane na razpolago. Navzlic dejstvu, da se je pošiljalo ogromne količine živeža v Evropo in v druge dele sveta, je bila civilna prehrana tekom vojnih let boljša kot pred vojno. Da je bilo tako pokaže primera, da so Američani od leta 1935-39 dobili s hrano samo 3250 kalorij dnevno, leta 1943 pa se je število zvišalo na 3400, a leta 1944 na 3480.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
(Except Wed , .Sat and Sun.) 0:30 to R:.10 P, M.
(Except Wed , Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridgeuav Ave. Tel. Crau-ford »410 If na ansuet — Call Austin 5700
mi. Dolžnost slednjega Američana je, da skrbi za vzdrževanje kontrole nad živežnimi cenami. Kršitve stropnih cen bi se moralo prijavljati pristojnim OPA uradom. Omejitev cen pomaga ljudem s povprečnimi dohodki, da morejo kupiti dovolj potrebne zdrave hrane, dalje ta kontrola nad cenami pomaga k temu. da more prebivalstvo, neglede na dohodke, uživati hrano, ki je zajohrano zdravja in moči potrebna. Brez tega bi bilo mnogo ljudi, -ki bi si ne mogli privoščiti drugega kot najcenejšo kvaliteto hrane. Omejitev cen pa nam bo tudi omogočila izpolnitev obveznosti, ki smo jih vzeli nase z ozirom nudenja pomoči v hrani drugim deželam. OPA mora ostati, ker je v korist ljudstvu doma ln po svetu.
niji je ostal do 1913. leta, ko se je preselil v Ameriko .. . Pred tem pa so mu starši nudili srednješolsko izobrazbo, ki jo je pa prekinilo izobčenje iz gimnazije, ker se je udeležil demonstracij proti avstrijskim oblastem...
V Ameriki je preizkusil razne poklice, predno se je odločil za pisateljsko karijero ... Povrsti je bil pomožni urednik pri Glasu Naroda v Nevv Yorku. prostovoljec v ameriški vojski med prvo svetovno vojno, delavec v jeklarnah. premogovnikih in tovarnah za pohištvo ter mornar. Pisateljevanje pa je seveda bilo njegova prvotna želja ... Se ko je prebival V stari domovini, je prispeval članke proti stari Avstriji v prepovedanem listu, dasi star tedaj komaj 12 let, leta 1931 pa se je oprijel peresa in objavil prvo knjigo "Dvnamite" ...
Od tedaj naprej je bilo izdanih precej knjig izpod njegovega peresa, pripovednih in nepri-povednih. izmed katerih v zadnji — "A Nation of Nations" — raziskuje narodnostno sestavo Združenih držav . . . rf'Dyna-mite", ki je že precej let razprodana in za katero danes plačujejo zbiratelji redkih knjig celo po $25 od iztisa, bo prihodnje leto ponatisnjena v predelani obliki... Medtem pa Adamič piše novo knjigo po imenu "Dinner at the VVhite House" (Večerja v Beli hiši), katera se peča z njegovimi stiki z Roose-veltopi in Churchillom med to vojno in ki bo zagledala luč enkrat septembra meseca. Adamič obenem urejuje serijo knjig z naslovom "The Peoples of America Series", ki jih bo izdala J. B. Lippincot Co.
Njegove osebnosti: Adamičeva sedanja ambicija je pomagati s svojimi literarnimi deli k zdravemu izviru ameriške kulture in zunanje politike v prid
SblfTrTnhnirU ; ^ ntj'l i-r—i-lk Ameriške delavske bolj priljubljene zgodovinske foderacije WIIHam (;rrrn smatril
karakterje prišteva Lincolna,	la 8VoJ naJv^ji	po vojni pri-
Lenina, Jeffersona, Bolivara in	dobitev unije premogarjev (ITMW)
Tita ... za najboljše pisatelje pa	nataj v svojo tvezo, it katere
smatra Platona, Whitmana,	ločila v času snovanja CIO.
WILMAM GREEN
Je
Mf M »i '
ji..................k.....................%..........
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
: BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
TA. 20 Ml
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
i ADRIA PRINTING CO. i
<
T«| MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

Intervju s Titom o bodočnosti Jugoslavije in njenih načrtih
Časnikar Arthur Gaeth, poro-! površje mladi ljudje. Četudi ne čevalec znane časniške agt ncije morem reči za trd no. vendar so-ONA. se jo v minulih tednih, dim, da bo razvoj končan v teku kot sum pravi, potikal" po Ju- 10 tet. kor je vojna v mnogih goslaviji, da ugotovi, kaj in ka- krajih prizadela tudi najmlajše ko ie v tej deželi, o kateri so vo- in so tudi otroci trpeli. Videli so
sti križajo kakor grmičevje, ki ga nakladaš, predno zažgeš kros. Pregledal je razne pokrajine,
izdajo in jo preizkusili sami na sebi. Zato bodo tudi mnogo lažje razumeli. V desetih letih bomo
izpraševal ljudi kaj mislijo o ■ najfcrže premagali vse svoje tež
tem in onem in končno si pa iz- koče
4 I t '
posloval intervju s Titom. Ugotavlja, da čeprav velja Tito za
"Seveda, naš uspeh bo odvisen tudi od zunanjih političnih
komunista, jo elegantno oblečen razmer. Mislim, da je tudi vaš in dekoriran z medaljami, ven- j sovjetski komisar upošteval zu-dar so mu pred očmi lo interesi I nanje zadeve. Noben narod ne
navadnega ljudstva.
Proletarec je naročen na časniška poročila ONA in v kolikor prostor dopušča, jih priobouje-mo. Sledeče je Gaethov uvodni članek o Titu:
"Najmogočnejša osebnost vsega Balkana." Te bosode dobro opisujejo 53-letnega prvaka Jugoslavije, maršala Tita. Med vsemi ameriškimi poročevalci sem bil prvi, kateremu je dovolil poseben in zaseben intervju, odkar je bila ustanovljena jugoslovanska republika.
Maršal Tito me je sprejel v svoji pisarni v Bolem Dvorcu v Beogradu. Oblečen je bil v elegantno sivo uniformo, s hrastovim listjem in zvezdo na rokavu, okraski, ki označujejo njegov visoki čin, ki je bil ustanovljen izrecno zanj. Niti njegova
potoval, sem za njim jaz prevzel nalogo.
Ako je človek tajnik tako aktivnega kluba kakor je naš dvajset let, ima za sabo pestro zgodovino, oziroma celo mavrico spominov m pa delo, ki se nikdar ne prekine O delovanju tega kluba in njegovih članov bi lahko napisal debelo knjigo. Vsebovala bi le dejstva, ne hvalo. To mi lahko potrdi vsakdo, ki pozna razmere v naših krajih.
Svoje delo sem vršil po vzoru Jimmie Higgjnsa. Bilo je trnje-vo posebno v prvih letih mojega prihoda sem Moj delokrog ni bil samo Bridgeport temveč vsa bližnja okolica in dalje. Vse napredne aktivnosti v tem delu
Help VVanted I Help VVanted Help VVanted Help VVanted
more biti sam dandanes. Vsaka .
dežela je v teh časih med na rod-1 države in v sosedni W. Va. so nih problemov povezana s splo- šle skozi našo skupino. Namreč šnimi razmerami na svetu. Ker skozi nas mali socialistični klub
pa razvoj naše konsolidacije ni Naprej .
neodvisen od mednarodnih za-1 Ako ne bi bilo te postojanke, pletljajev, bo v zvezi z njimi bi tudi delo spalo, kakor spi bolj hiter ali pa bolj počasen. celo v mnogih takih naselbinah.
"Da bo vse popolnoma jasno, katere bi lahko več pokazale, bi želel še naglasiti. da to, kar ker so večje in imajo zmožnih se je zgodilo v Jugoslaviji, ni ljudi v izobilju, revolucija v polnem pomenu Pred leti sem veliko potoval pojmovanja. Naša republika je za ♦•proletarca" in moja plača je ljudska republika. Zasebna last- bila kot jQ navacjno dobe delav-nina in mnogo drugega, kar smo ski agjtatorji _ to je, stroški, imeli v preteklosti, je ostalo ne- pa ^dljivke. In pa priznanja spremenjeno, tako da je velika |Z ust tistih ki tvoje dei0 razu. razlika med nami in sovjetskim mej0 ti postrežejo in ti dajejo sistemom. Konsolidacija bo radi VZpodbudo. toua krajša in nas bo prizadela i
m®nl "	Na potovanju v agitaciji za
Kjerkoli mi je bilo težko sledi-Proletarca sem ustanovil tudi ti nmvalaru n »s ie nrokinil Tito neka) klubov JSZ, ki pa so vsled Ijen izrecno zanj. Niti njegova ^^^^laSnrOčivMiresl- ™anih vzrokov prenehali. A zunanjost niti njegovo obnaša- ^JZ^	™>rda se jih bi še vseeno kako
nje ne spominjata na proletarce. i jj^JJ^	^^^^ obdržalo, če se bi dobilo ljudi,
katerih zadevo in koristi tako ^/J^0- °J\ , ^ prhanje ^ ^	nronričanie
čvrsto zagovarja. Kretnje in go- J* bilo: V koliko bo mogla za-vorica vzbujata vtis človeka, kijsebna lastnina obstati v deželi, je prebil mnogo svojega časa s kjer mora tekmovati z drzavni-knjigami. V razgovoru se poslu- mi kmetijami z NA-MA -- na-žuje zemljevidov in navaja ci- rodne prodajalne - in mdustri-tate. Govori več jezikov, kate- Jaml> katere upravlja država, rih se očividno ni naučil po po- Odgovor je bil naslednji: sluhu kot bi se jih bil naučil "Zasebna podjetja se bodo preprost človek, temveč iz knjig, mogla razvijati in so nam celo katero je listal, učeč se slovnice potrebna. Narodno prodajalne in besed	in industrUe Jlh ne t***0 ov,ra_
To vam je človek lepe in pri-
le. Zasebna podjetja zatirajo in
jetne zunanjosti. Poln zaupanja, omejujejo v mnogih deželah
ki si je svest svojega smotra. Očividno tudi ve. kako zgraditi
drugačni razlogi — pomanjkanje surovin, zaprti trgi in za
načrtno vlado. Nikakor pa ni to, preko mednarodne trgovine človek, ki bi se bil pojavil na To so posledice vojne. Raz-površju le radi toga. ker se je mer te vrste pa nc boste našli zatekel v gozdove in se uspe- le v Jugoslaviji, temveč tudi v šno boril proti Nemcem. Jasno mnogih drugih evropskih deze-je, da se je učil posla vladanja lah. V drugih deželah so bile
- -	omejitve zasebnega podjetni-
štva še mnogo bolj ostre — kar potrjuje, da so isti razlogi in iste težkoče povsod. Kar drugje ovi-
in da ve, kako na podlagi mar
ksističnih načel reševati človeške probleme. Maršal Tito me je sprejel, ker
Je želel odgovoriti na nekatera ra razvoj podjetništva, ima iste
vprašanja, katera sem bil vpo-slal njegovemu uradu. Moje prvo vprašanje je bilo naslednje:
"Kako dolgo bo trajalo, da po-	- .
stane nova jugoslovanska repu- bile industrije socializirane. da
blika sigurna? Ko sem leta 1936	bi se odpravilo te tezkoce — a
stavil isto vprašanje nekemu so-	to je politika, katere se mi ni-
vjetskemu komisarju, je dejal,	smo oprijeli,
da bo treba 15 let da bo večina _(Nadaljevanje sledi.) _
sovjetskega prebivalstva vzgo-	TKfOTEPO^Tf
jena v smislu marksističnih na-	KMAiMKJ I CI\WJ 11
čel. Ali bo to vzelo tudi v Jugo-	Bridgeport. O. — Naznanjam
slaviji toliko časa?"	članstvu kluba "Naprej" JSZ in
Tito je odgovoril brez odlaša-	društvom, katera spadajo k Pro-
nja in določno: "Mislim da ne	svetni matici (v krajevni orga-,
bo trajalo tako dolgo, ker Jugo-	nizaciji v vzhodnem Ohiu in W.
slavija je ljudska republika. Ne	Va.l/da je tajništvo po 19. maju
sovjetska. Mi smo prelomili s	prevzel John Vitez. Njegov na-
preteklostjo na drugačen način,	slov je box 848. Barton, Ohio.
Preobrat je pri nas prišel z osvo-	Vzrok tej spremembi je, ker
boditvijo, ko smo razbili nem-	mi je zdravnik odredil, naj se
ki si ohranijo svoje prepričanje tudi ko hipno navdušenje pri drugih izgine.
Bil sem slabega zdravja že itak in si ga kvaril še bolj vsled debat z nasprotniki, na agitaciji in s potovanjem po naselbinah. Neglede, kako so mi bili rojaki postrežljivi, in reči moram, da so bili zares uslužni, vseeno ne morejo uganiti kaj potrebuješ. Dieta je stvar, ki mora biti taka in nič drugačna. A ne moreš vsakemu tolmačiti kaj in kako.
Sem pa z vsemi svojimi potovalnimi turami vendar zadovoljen. Storil sem kolikor sem mogel. somišljeniki pa so mi pomagali. Ampak zadnja leta pa mi je zdravje slabše in slabše. Pa tudi na splošno je slabše. Na primer politični položaj po svetu.
Vsako razburjenje me dela nervoznejšega in posledica je še hujša bolečina.
Ako bo šlo vse po sreči, ka-
ško, italijansko in kolaboristi-čno agresijo. Pod pritiskom vojne pa so se izvršile spremembe dokaj hitreje kot bi se bile v mirnem času. in se bodo verjetno tudi lažje in hitreje zasidrale.
I "Konsolidacija," je dodal, "bo ba. Prvo polovico leta je bil taj-izvedena s tem, da bodo prišli naj nik Anton Garden, in ko je od-
posledice tudi pri nas
"V bistvu pa nimajo državna
podjetja nobene zveze s tem. V __________«--
nekaterih evropskih deželah so kor mj obeta specialist, bom po c^iaii^irann da 27 letih bolezni zopet bolji. Kajti v vsi ti dobi nisem imel normalnega življenja in delal pa zgolj za zdravnike. Upam. da bom okreval. In ko se to zgodi, bom rekel, da ga ni boljšega zaklada kot ako si zdrav — torej zdravje
Za časa mojega tajnikovanja je bilo nič koliko sprememb in dogodkov, bodisi na političnem kot na ekonomskem polju. V vsej tej dobi sem delal za male ljudi — za navadnega človeka, kot bi rekel Henry Wallace. In upam, da zmaga ta naš navadni človek, ki gara v majnah in v fa-brikah ter dela v pisarnah in kjer še potrebno. Naj dobi svoje pravice — in verjemite, izvo-jeval si jih bo! Seveda, le z nastopom v znamenju skupnosti. Zanjo sem vedno deloval in bom v bodoče. — Joseph Snoy.
podvržem težki operaciji. Grem v bolnišnico po njegovem navodilu prvi teden v juniju.
Aprila je minulo 20 let, od kar tajnikujem temu klubu (št. 11 JSZ.) To delo sem prevzel šest mesecev po ustanovitvi klu-
NORVEfcAN TRYGV1 ME, ki Je tajnik organizacije združenih narodov, ima na iborovantu njenega varnostnega sveta v Nrw Vorku težko delo, posebno zaradi spora, ki Je nastal med Anglijo ter Zed. državami na eni strani in Kusijo na dragi vsled perzijskega vprasaajR.
Na sliki je tajnik ZN omenjeni Lic, njegova *ena (na levil tec njuni
hčeri;	j
Help VVanted
DOWNSTAIRS MAID
(Have other help) Transportation furnished Good vvages — Private room Call—Collect LAKE FOREST «2
KITCI1EN MAID
(Have other help) Transportation furnished Good vvages — Private room Call—Collect LAKE FOREST 62
(rood Job for reliable vvomen betvveen 35-45 to do house v/ork in lovcly home. Excel-lent living conditions. Stay. fcpend summer in country. — Conven transportation. Ref required CRAVVFORD 7425
BEAUTY OPERATOR 5 day wk. Exc opportunity for right girl. Pleas working cond. Full or part time. Apply now MARIES BEAUTY SHOP .1(100 Irving Park Road Phone: JUNiper RHHH
MAI DS
Part Time — Full Tiine ALSO
WOME N
FOR GENERAL CLEANING GOOD PAY
SENECA HOTEL
'»M KAST C MEST N |!T
SUPerior 2380
Auto Mechanic
STEADY VVORK. SERVICE SMALL TRUCKS 40 HOUR WEEK
See FRANK Morning or Noons
Western Scientific
4838 CERMAK ROAD
CAFETERIA FOOD CART MEN
SALARY AND COMMISSION PLUS MEALS
CALL AL MUHR
Lakeview 6000
Exten$ion 280
Night Janitresses
10 NEEDED AT ONCE
La Salle Wacker Building
221 N. L A SALLE STREET
CHICAGO
Steno-Secretary
SOUTH SIDE OFFICE INTERESTING VVORK PERMANENT VVITH FUTURE Pleasant VVorking Conditions. Free Hospital Insurance Generous Pension Plan
AETNA AUTO PARTS CO
2(118 SOUTH STATE STREET
Phone CALumet 5200 Mr SHAFFER
(2)
BUSHELMAN
Experienced Highest Union VVages H. M STEVENSON CO.
332 South Michigan
Harrison 8316
SILK SHADE MAKERS Experienced in Sewing. Highest vvages. — Ste«dy. Excellent vvorking conditions
Justine Lamp Shade Co.
1712 South Michigan
STENOGRAPHER in Loop office. 5 days; 40 hr. w. 1 bi. I C. and L—Co. ben.
INTERSTATE ACCOUNTS SERVICE (14 E Lake St. Mr. Brown
MEN FOR FACTORY VVORK in Food Processing Plant; good chance for advancement. No experience necessarv. Work round. Call at once M M C. FOOD. Inc. 1820 N. Major. Merrimac 5600
OPERATORS FOR SPORTSVV E AR
MAJESTIC DRESS SHOP
320 VV JACKSON BLVD.
5th Floor
PIANO AND FURNITURE REFINISHER Steady VVork — Good Salary Apply
Ga r field Piano Exchange
5441 S. Ashland Ave.
W A I T R E S S VVork on Grill & Carve Meat Perm. poaition for thc right party. Pleasant working cond. Hours from 12 noon to 8 p. m. Good pny and tips PATS LUNCH ROOM ?207 N. Halsted St.—Div. »281
TY P I S T S ' 40 HOUR VVEEK Excellent vvorking conditions. Permanent — Good Salary Apply
Mar Raes Rlue Rook Co.
18 East Hurron Street
Experienced STENOGRAPHER. TYPTST3
Apply Mr Smutney Engleuood Elec. Supplv Co. 5801 S Halsted Street ENO. 7500
ALTERATION LADIES and FINISH ERS On Ladies' Coats and Suits Good Wagcs — Steadv VVork STAYSON SHOP 4722 Slieridao Romi
VVANTED AT ONCE
2 A-l MECHANICS
TOP VVAGES VACATION VVITH PAY lio^pitulizatiori, Insurance Pleasant VVorking Conditions Src IIARRV LDNMKRG
Spero Motor Sales
550 SO. GENESEE STREET VVAIKEGAN, ILL.
General Office CLERKS
Shorthand helpful — But not (ssential — Permanent positions — Good starting salary. Excellent VVorking Conditions.
Crovvn Steel Sales
1229 EAST 74th STREET
DOR 6016
ORDERLIES
Apply in Person 9:00 A M. to 5:00 P. M. Also
DISHVVASHER
GOOD SALARY UN1FORMS & MEALS
Provident Hospital
426 E. 51 st Street
MEN
FOR LIGHT MACHINE
VVORK No Experience Necessary DAY VVORK STEADY JOB 54-Hour VVeek
Punch-Lok Co.
32 f N. JI'STI NE STREET
2nd Floor
(MAN) Experienced
MILLING AND WEIGH-OFF MAN
STEADY JOB APPLV AT ONCE
623 S. Clark St.
VVOMEN COOKS
Also
Kitehen Help
For Private Luncheon Club
11:00 A. M to 3:00 P. M. GOOD PAY Exellent Working Conditions
Call MISS LOHRMANN
SPAULDING 4600
VVE NEED
2 POLSTERER
Middleage Man preferred vvith experience in firstelass Costumers vvork Highest vvages. — Plenty of Overtime
Mohawk Upholstering Co.
616 N. North Avenue VVaukcgan. III.
Tel Ontario 4145
VVE NEED
PACKERS J A N I T O R S
DR ILL PRESS OPERATORS 40 Hour VVeek
GOOD PAY — EXCELLENT VVORKING CONDITIONS
REPUBLIC FLOW METERS
6738 NORTH CLARK
VVOMEN - GIRLS
needed for important manu-fneturing vvork
Sewing Maehine VVorkers
Experienced. Intelligent. VVe tetah you in 48 hours. Union pa.v. Time and for overtime Clean Factory
SEAMAN PAPER CO.
£241 SOt TII IVAH A SII
VVE NEED
R I V E T E R S for AIRCRAFT
STEADY TCfp VVAGES
TUTTLE & KIFT
1823 NORTII MONITOR
GIRLS
VVOMEN
Light Maehine
Shop and
Assembly VVork
"NO EXPERIENCE NECESSARV
Peerless Tool & Engineering Company
1133 No. Kilbourn
MEN and VVOMEN
Light Factory VVork
OVERTIME IF DESIRED LIGHT, PLEASANT SURROUNDINGS
APPLY
Triple A Specialty Co.
2101 West VValnut
SEELEY 0466 WE NEED AT ONCE
TOOL & DIE MAKERS TOOL SET UP MEN TOOL SHARPENERS ^ MAINTENANCE MECHANICS INSPECTORS STORE ROOM HELPERS LABORERS
48 HOUR VVEEK DAY AND NIGHT VVORK
Westinghouse
2211 W. Pershing Road
(3900 South)
METAL PATTERN MAKERS
APPLY
Nash-Kelvinator Corporation
NASH MOTORS DIVISION
KENOSHA, VVisconsin
MEN & VVOMEN CAR CLEANERS
No Expcricnee Necessarv
STEADY VVORK VACATION VVITH PAY
APPLICANTS VVill be considered for employ-ment at Location NEAREST THEIR HOME
APPLY TO (Consumers Building Room 1520
The PULLMAN CO.
220 SOUTH STATE
M-E-N . VVANTED
GENERAL FACTORY WORK
Good Salary
48 HOURS PER WEEK
T. F. WASHBURN CO.
2244 EISTON AVENUE
K I T C H E N HELPERS
AND
M A I D S
FOR
General Floor Work
ATTRACTIVE SALARIES
APPLY MRS. GREIG
WOMEN'S & CHILDREN'S HOSPITAL
1600 VV MAYPOLE AVENUE
VVE NEED AT ONCE
MEN - BOYS
FOR
STOCKROOM HELP PUNCH PRESS OPERATORS TRUCKERS GENERAL LABORERS
No Experience Necessary
VVILSON JONES CO.
3300 FRANKLIN BLVD.
ASSISTANT BOOKKEEPER
TYPIST - FILE CLERKS
REPORT CHECKERS
Good Salary — Permanent Positions
Ask for Mr. GRIMES
AMERICAN ABERDEEN ANGUS BREEDERS ASS.
7 * DEXTER PARK AVENUE UNION STOCK YARDS
Near Exposition Bldg.
Phone Yards 0940
(VVANTED EXPERIENCED)
OPERATORS
ON
Wash Dresses
(VVILL TEACH BEGINNERS) * PAY VVHILE LEARNING" BONUS AND VACATION PLAN
BESTYETTE GARMENT CO.
532 S. THROOP STREET
Hartford Accident & tndemnity Co.
VVE SOLVE YOUR FUTURE: GOOD PAYING POSITIONS NOW OPEN:
FILE CLERKS, GENERAL OFFICE GIRLS also TYPISTS
VVILL SOLVE YOUR FUTURE Starting Salar.v $110 a Month — Excellent VVorking Conditions ALSO PART TIME VVORKERS NEEDED Room 1329—Mr. C. E. BLACK
175 VVEST JACKSON BOULEVARD
MEN!
MEN!
NEEDED AT ONCE Follovving Jobs Now Open: I-;x peric neod Hof lnspoctors—Ex per ie need Cold Inspectors
Experienced Grindera — Inexperienced Grinders Straightening Maehine Operators—Magnaflux Operators Ileat Trcaters—Sand Blast Operators—Steel Stoek Men Hammer and Press Oilers — Maehine, Press and Hammer llepa i r Men—Combination Welder — Industrial Truck
Mechanics — llrick Layer With Furnace Kxperience _
Vertical Milling Maehine Operator — Bench Hands _
Shaper llands — Die Sinkers — Trimmer Die Makers _
Shipping Room Helpers — Laborers — Office Boys
KROPP FORGE CO.
KROPP FORGE AVIATION CO.
5301 VVest Roosevelt Road
HKOU1ARIC
Iz SANSovega urada
__3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Zadeva Drože Mihajloviča
Hiše MIRKO G. KUHEL
Jugoslovanske oblasti so uje-le Draio Mihajloviča 13. marea 1SH6. Jugoslovanska vlada je obelodanila to novico 24. marca »n izjavila, da bo Mihajloviča postavila na zatožno klop kot veleizdajalca. Dne 30. marca je vlada Zed. držav poslala noto jugoslovanski vladi ter zahtevala, da se ameriškemu vojaškemu osobju, ki se je nekoč nahajalo v Mihatlovičevem glavnem stanu, dovoli pričati v prid obtoženca pri tej obravnavi. V svoji noti je izjavila ameriška vlada, da Mihajlovič ni postal "kon-troverzna figura" do maja 1944 ko je prenehal biti vojni minister v jugoslovanski ubežni vladi. Dne 3. aprila 1946 je izjavil britanski minister za zunanje zadeve, Ernest Bevin, da britanska vlada ne bo sledila Zed. državam in se ne bo potegovala pri jugoslovanski vladi za Mihajloviča. Bevin je izjavil, da je že koncem leta 1943 vlada Nj. veličanstva bila prepričana, da se Mihajlovič več ne bori proti Nemcem, ter da so nekateri Mi-hajlovičevi poveljniki aktivno sodelovali s sovražnikom proti partizanom in vsled tega da je britanska vlada tudi "prenehala zalagati Mihajloviča z orožjem in strelivom."
Jugoslovanska vlada je odklonila zahtevo vlade Zed. držav in navedla za vzrok, da ne more' podvzeti narekovanja jugoslovanskemu vojaškemu sodišču, kako naj vodi obravnavo proti Mihajloviču in kakšne vrste dokaze naj smatra za dopust-ljive.
Medtem pa je zadeva Mihajloviča dobila širno publiciteto v ameriškem tisku in na radiu. Tisk je v splošnem zavzel stališče dvoma: Morda je Mihajlovič bil izdajalec, morda ne. Randolf Churchill, ki se je z britansko vojaško komisijo splistil v Jugoslavijo že januarja 1944 in ki je prebil osem mesecev med Titovimi partizani, piše naslednje v "Nevv York World-Telegram": "Britanski zaključek, da se podpiranje Mihajloviča prekine, je slonel na sledečih razlogih:
1.	Titovo gibanje uživa najmanj dvakrat toliko ljudske za-flombe kot pa Mihajlovičevo.
2.	Nadalje podpirati dva po-kreta, bi samo zagotovilo civilno vojno, čim so enkrat Nemci izgnani.
3.	Titovi partizani so se izkazali sposobne boriti se na najbolj odličen način proti nemškim okupartorjem in so fakti-čno držali nazaj 14 nemških divizij.
4.	Dasi ni bilo dokazov, da je Mihajlovič kedaj osebno kola-boriral z Nemci, je bilo ogromne evidence, da so skoraj vsi njegovi ožje podrejeni poveljniki to delali."
( hurchillova zadnja točka ni jasna. Ali namerava reči, da ni bilo dokazov o Mihajlovičevi ko-latoraciji s sovražnikom ob času, ko je britanska vlada zaključila podpirati le Titove partizane, ali da taki dokazi sploh ni-koli niso bili predloženi? Toda Mihajlovič je bil vojni minister in vrhovni poveljnik jugoslovanske kraljevske vojske v domovini (tako označene, da jo razlikujemo od peščice oficirjev in vojakov, ki so služili v Egiptu, Angliji, Palestini, Severni Afriki in Kanadi). Zakaj kot vrhovni poveljnik ni poklical pred vojni sod svojo "o/je mu podrejene poveljnike", ki so bih krivi kolaboracije? To je bila njegova dolžnost. Ce pa ni imel zadosti moči, da bi jih kaznoval, zakaj se ni javno ločil od njihovega izdajalskega delovanja? Pa ni storil enega ne drugega.
Dosti dokumentirane evidence o Mihajlovičevi kolaboraciji s sovražnikom je predložene v poročilu, ki ga je nedavno izdelala v Belgradu Jugoslovanska državna komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in nijho-vih pomagačev — poročilo z naslovom "Dokumenti o veleizdaji Draže Mihajloviča, zvezek I., Beograd 1945. leta."
To poročilo vsebuje 735 strani in 760 dokumentov, izmed katerih jih je bilo največ najdenih na mrtvih in ujetih četni-kih. Najvažnejši dokumenti so reproducirani v poročilu te komisije v obliki fotostatičnih posnetkov pisem in depeš. ki nosijo podpis Draže Mihajloviča. njegovih najzaupnejših četni-ških poveljnikov in vodilnih nemških, italijanskih in ustaških kolaboratorjev, s katerimi je imel stike. Toda velika zbirka dokazov, ki jih vsebuje to debelo poročilo, sestavlja le del skupnega dokumentarnega gradiva, ki prikazuje izdajalsko delovanje Draže Mihajloviča in ki ga je komisija spravila skupaj.
Namen teh vrstic je objaviti v prevodu glavne dokumente iz tega poročila, ki odkriva cilje irr namene četniškega gibanja ter različne izdajalske zločine, ki so jih izvršile čete Draže Mihajloviča. Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev je izdal posebno brošuro v angleš-škem prevodu in z odtisi najvažnejših dokumentov o Mihajlovi-čevih odredih in zvezi s koman-mandanti nemških in italijanskih okupacijskih čet ter z oficirji in uradniki lutkarskih vlad Ante Paveliča v Zagrebu in Milana Nediča v Beogradu. O pristnosti teh dokumentov ni nobenega dvoma niti ne o podpisih, ki kot odtisi prstov — kažejo na kriminalca.
Prevod je pripravilo tajništvo SANSa.
KVIZLINGK OBEŠAJO in lo delo »e bo menda uadaljevalo še pre tej časa Gornje je slika Iz Madžarske, s dvorišča jftniinke, kjer so bili obešeni bivši pronacijski premier Ferrnc Szala.si ter trije drugi t Uni njegove lutkarske vlade.
goslovanskc komisije za ugotovitev zločinov je fotostatični posnetek Mihajlovičevega strogo zaupnega povelja št. 177, izdanega meseca oktobra 1941, v katerem imenuje kapitana Pavla 1. Cijurišiča za poveljnika vseh je bila Rusija napadena, so ko-četniških edinic jugoslovanske munisti v Franciji v svojem |K>d-
Delavsko gibanje še v negotovosti za orientacijo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
j vojske v okrajih Andrijevica, Beranc, Bjelopolje, Prijepolje, i Plevlje in Kolašin, vključivši j Bar in Bugjevo. Podpisal ga je ! sam Draža Mihajlovič iki je s tem prevzel odgovornost za Gju-j rišičeve zločine).
Dokument št. 2 je fotostatična kouija odreda, s katerim Mihaj-i lovič pooblašča kapitana Gjuri-šiča. da išče med ljudstvom po-
talnem gibanju zaeno z drugimi levičarji vred storili vse v svoji moči, da nacizem porazijo.
Sedaj komuipsti žele, da bi obe stranki nastopali skupno. Toda socialisti so z veliko večino sklenili, da so pripravljeni le sodelovati z njimi, ne pa se strniti v eno politično telo, češ, da bi ga kontrolirala Moskva. V sedanji kampanji za volit-
sojila v obliki denarja, hrane in ve 2. junija si ti dve stranki na-drugih potrebščin. Padpisal ga sprotujeta, ker je v S. P. za en-je Mihajlovič 20. decembra 1941 krat prevladala struja. ki je za
Dokument st 3 je fotostaticn v<v	tt>s da V je
posnetek strogo zaupnega pove-« d™ženje s komunistično stran-lja št. 370 s podpisom Draže Mi- ko škodovalo in odvzelo glasove, hajloviča, ki vsebuje navodila Komunist? socialiste dolže, da kapitanu Gjurišiču glede ciljev so oni krivi Poraženja ustave na in namenov četniškega gibanja referendumu, ker so ga saboti-in organiziranja istega v Črni rali' kar Pa *lrankin tisk odlo-• • ~ ■ —	1 čno zanikava. Kajti vsi sociali-
stični poslanci so bili na govorniški turi v kampanji za ustavo in zato njen poraz ne more biti njihna krivda.
i gori in Sandjaku. Ta depeša je tudi datirana 20. decembra 1941 ; in se deloma glasi takole: "Cilji naših edinic so: 1. Boriti se za svobodo vsega j našega ljudstva pod žezlom Njegovega Veličanstva Kralja Petra II.
Vpliv zunanjih intrig
Veliko krivde za težave, ki jih imata obe stranki v posku-2. Zgraditi vele - Jugoslavijo! sihza traje?, sporazum. je pripi-in v njej veie-Srbijo, po narod-	in angleškim
nosti čisto, in sicer v okvirju agentom.,Oni ne marajo ne so-meja Srbije, Črne gore, Bosne clalisti™°' ne komunistične in Hercegovine, Srema, Banata	Je. In čimveč nesloge bo
in Bačke	mcd delavstvom, toliko laglje
k	i	i . bodo ribarili v kalnem.
5. Postaviti skupno mejo med
Srbijo in Crnogoro ter Srbijo in H Dne 2 junija pa se 1)0 ***** —	zalo, po kakšnih potih bo po
POLITIČNI CILJI ČETNIŠKEGA POKRETA
Dokument št. 1 v poročilu ju-
VAŽNA NOVA KUHARSKA KNJIGA ZA ______AMKRlSKE SLOVENKE
'SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA'
Izdala MRS. IVANKA ZAKKAJSEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
Pole* obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska. oziroma evropska Jedila. — V njej Je tudi ANGLE6KI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo In se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speriaii-tete", kl so Jih vedno tako rade Imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naftih gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost 8x5 4 Inče, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter jc vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poitnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE.,
CIIICAGO 23, ILL.
Slovenijo z očiščenjem v Sandjaku muslimanskega elementa ter hrvaškega in muslimanskega elementa v Bosni... (Klanje Hrvatov in Muslimanov v Bosni in Sandjaku. Op. prevajalca J i S komunističnimi partizani ne more biti sodelovanja, kajti borijo se proti dinastiji in za socialno revolucijo, kar pa ne Sme nikoli biti naš cilj, kajti mi edini smo borci, ki sc borimo samo za kralja, za domovino in za ljudsko svobodo.
Organiziranje četniškega po-kreta se naj izvede v smislu ust-menega navodila, ki sem ga dal ' kapitanu Gjurišiču ...
Kar se pa tiče splošnega polo-; žaja v deželi, je bilo kapitanu j Gjurišiču žc pojasnjeno ..."
Zakaj se poročilo jugoslovanske komisije za vojne zločine prične s temi tremi, dozdevno "varnimi" povelji Draže Mihajloviča? Odgovor na to je, da je hotela komisija ugotoviti dejstvo, da je kapitan Gjurišič uži val največje zaupanje Draže Mihajloviča. Njemu je dajal "ust-mena navodila" za organiziranje četniškega gibanja in njemu je ustmeno pojasnil "splošen položaj v deželi". Gjurišič jc zavzemal to zaupno mesto skoraj ves čas vojne ...
Dne 30. novembra 1942 je Pavel Gjurišič sklical v vasi Saho-ciči mladinsko konferenco čet-niških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori, Boki in Sandjaku. (Tedaj je Mihajlovič že postal general jugoslovanske armade ln vojni minister jugoslovanske ubežne vlade. > Zapisnik te mladinske konference je objavljen v poročilu komisije kot dokument št. 4,
• Dalje sledi. I
vseh teh povojnih skušnjah krenila nova konstituanta in Francija z njo vred.
Pišite po novo knjigo "Slt»-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo šc danes.
Komentarji—
(Nadaljevanje s 1. strani.) preprečenjc KKK, ki se spet odprto pojavlja.
"Isvjestja" v Moskvi našim fantom v VVashingtonu in Londonu dokazujejo, da je bil Franco odkrito v zavezništvu s Hitlerjem in Mussolinijem skozi vso dobo vojne. Ampak vzlic temu ga zapadna demokracija še tolerira, namesto da bi prekinila diplomatične stike s fašistično vlado in Španijo nehala zalagati s potrebščinam i, dokler ne bi postala demokratična. To bi zapadni svet morda že storil, ako se bi toliko ne bal, da postane Španija "komunistična ako Franco pade. Namreč proti-kapitalistična in proticerkvena * M. Gomulka. ki je podpred sednik poljske vlade, je dejal da zavezniki uporabljajo relifno akcijo (UNRRA) v politične namene. Z dajatvami živeža so vplivali na volitve v Grčiji in isto delajo v Italiji. In pa da iz političnih ozirov nagajajo "poljski demokraciji". Anglija jc na naslov poljske vlade proti Go-mulkovim izvajanjem protestirala. Ampak baš te dni je izšla v našem državnem departmentu knjiga dokumentov, ki dokazujejo, da se je relifne dajatve izrabljalo v politične namene tudi po prejšnji svetovni vojni. Gomulka trdi, da UNRRA pošilja v Italijo po 240.000 ton živeža na mesec in on smatra, da se ga deli s političnimi motivi. Poljska, ki je bila v vojni na zavezniški strani in je pod nacij-sko okupacijo največ trpela, pa jc zapostavljana.
V Angliji razpravljajo o ženskah-namreč da-li je meni vojno morala med njimi padla in
ah jp mogoče kaj ukreniti proti tejpu. Ugotovljeno je, da ip 40 odafotkov njevest pod 20 let sta-rosij v Angliji ob ča*p poroke ie nosečih In sociologi smatrajo, da za vzorno zagonsko življenje in blaginjo naroda to ni dobro. Ampak če ne bi imela vojna še vse hujših posledic, bi to—namreč tp po^lavjp z nosečimi nevestami nc bil noben problem.
Turčija ni bogata in ne razvita dežela. A je obljubila Franciji četrf mil. ton premoga, Grčiji pa 10,000 tpn pšenice ter 5,000 tpn rži. Treba namreč pomisliti, 'da $c v Turčiji, ki ni bila aktivno v vojni, deli živež še vedno na odmerke.
Gtneral fiuasnievsai je minulo nedeljo v dvorani katoliške šole $v. Trojice v Chicagu dejal, naj si Poljska, ko bo osvobojena (izpod "rdečkarstva") zgradi megočno bojno mornarico, ker le države z velikimi porporskimi trdnjavami kaj pomenijo v svetu. L)aljt je propagiral ustanovitev Združenih držav centralne Evrope, ki bi štele okrog 140 milijonov prebivalcev in bi bile protiutež med Nemčijo in Rusijo. Nedvomno si general Kras-niewski lasti k tem združenim drž#vam tudi Ukrajino in vse baltiške dežele, ki so sedaj v Sovjetski ijniji, ter škandinavske države. Drugače bi njegova nova tvorba, ki si jo zamišlja, ne mogla šteti 140 milijonov ljudi.] Kdaj neki bodo te vrste ubežni generali in drugi politiki nehali govoriti le o novi vojni in novih zvezah dežel druga proti drugi, pa rajše kaj storili za mir?
UP poroča o mrzlični naglici, s katero si angleški znanstveni-i ki prizadevajo priti v skrivnost atomske sile. Pa so pravili, da so jim že znane, namreč našim (ameriškimi in pa angleškim ter kanadskim znanstvenikom! Sicer bi se od znanosti pričakovalo svetu s svojimi iznajdbami in dognanji koristiti, ne pa da se bi dan in noč mučila v izpopolnjevanju morilnih in rušilnih sredstev.
Ovideo je rudarsko mesto v severni Španiji. Dne 19. maja si ga je Franco zbral za svoj govor proti Rusiji. Dejal je, da je boljševizem v početku cerkve! zaprl, sedaj pa jih odprl, da jih uporabi v svojih imperialistič-' nih ambicijah za nadvladanje pad svetom. Naučena množica mu je vzklikala: "Španija, dal! Komunizem, ne!" Franco ji je dejal: Želim, da vas sliši ves svet" Kajti njegov govor je bil namenjen "vsemu svetu".
Louis Volk preminul
Chicago. — Prošlo soboto je bil na VVoodlovvnu pokopan t*puis Volk. bil je blaganik dr. št. 86 SNPJ,akuven pri SANSu, jredpornik Proletarca in pomagal je pri naših kulturnih ustanovah kolikor je mogel.
Star ie bil 52 let, doma iz Brezovice pri Kropi (blizu Radovljice) na Gorenjskem. Blagajnik omenjenega društva je bil 16 let. V to deželo jc prišel leta 1920. Vedno smo ga videli na naših priredbah, pa naj si je bilo v lepem ali v slabem vremenu. Življenje mu je ugonobila bolezen na želodcu. Svoječasno jc bil tudi član JSZ, toda ker je klub na north side prenehal, so odstopili tudi člani, ker se jim je zdelo za v klub na west side predaleč. Toda pokojni Louis je vzlic |emu pomagal klubu št. 1 JSZ posebno kadar smo imeli predstave in pa priredbe za Proletarca.
Pogreb se je vršil kot že rečeno minulo soboto. Vodil ga je slovenski pogrebnik Louis Žafran. Pokojnik je bil pokopan na pokopališču Woodlawn, kjer se bo 30. maja pod okriljem federacije SNPJ vršila spominska slavnost za člane SNPJ.
V kapeli je na pogrebu pokojnega Louisa govoril John Turk. na pokopališču pa Frank Zaitz. Pokojnik zapušča soprogo, sina in hčer. Vsem naše iskreno so-žalje.
SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ
Chicagc. — Ta petek 24. maja se bo vršila seja kluba št. 1 JSZ. Na nji bomo izvolili delegate na konferenco Prosvetne matice v Milwaukeeju, ki se bo vršila 2. junija, podana bodo razna poročila in imeli bomo potem še časa za razprave o tekočih dogodkih.
Na prejšnji seji je predaval zelo poljudno Lt. Oscar Godina, ki se je v Evropi živo zanimal za delavsko socialistično gibanje, največ v Angliji, v Franciji, v Belgiji in na Nizozemskem. V več kot uro dolgem predavanju je pravil, kako se je seznanil o socialnih trenjih v omenjenih deželah, in ker so bila njegova izvajanja res zanimiva, bo daljše poročilo o njih v eni prihodnjih številk.
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
PIKNIK KLUBA ŠT. 1 JSZ BO 20. JULIJA
Chicago, HI. — Piknik kluba št. 1 JSZ bo letos v soboto 20. julija pri Keglu v Willow Springsu. Ta piknik prireja klub vsako leto v korist Proletarca in v enak namen se bo vršil tudi letos. Običajno smo ga imeli ob nedeljah, a letos so bile že vse nedelje za piknike na Keglovem vrtu oddane in zato ga bomo imeli v soboto. Torej rezervirajte si že sedaj 20. julija za poset našega piknika.—P. O.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
morm knjižica, h poljudnimi navodiM kako po.stutj AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cen« knjižici je samo 50 centov « poitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 S. Laundale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Slovene Records
10-ineh record* 79c COD, ptos Poetagr B-001 Ringelspil, polka
Vegela vdova, polka B-002 židana Marela, polka Zeleni hribi, valček
Toni O meno Orchestra C-411 Priljubijema polka
Po polj sva se sprahajala, val.
Kusar'g Orchestra C-1120 Beer Barrel polka
Helena polka — Emilia polka Sula's Musette Orchestra V-23026 Po jeseru bli* Triglava
Oh, oh ura ie bije V-23026 Jurij Benko vsemi Lenko Pobič sem star šele 18 let V-22027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-23028 Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali
Mirko Jelačin, tenor
12-iit. records $1.25 COD, plus pontage V-73001 Zlata po*>ka, Del 1.
Zlata poroka, Del 2. V-73002 Kadra imajo vsi Jrieti god Botrinja, Christening party "Adria" in Hojer Trio Writ« for free ratalogue of ali new
SLOVENE RECORDINGS
P A L A N D E C H' S
536 S. Clark Street, Chicago 5, I1L
"i
'KADAR BOMO GRADILI BODO SVETLOBNE tlCE PRAVILNO RAZPELJANE"
T a mladi par je živel dovolj dolgo v domu z nepravilno razpeljano žico. da ve kaj znači pravilna razpeljava iste. V njihovem novem domu NE bo dolgih podaljševalnih žic in drugih nepotrebnih naprav, ki luči le slabe.
Kadar preučujete vaš načrt, glejte da bo vseboval pravilno razpeljavo električne žice. Namestite dovolj vtikov za vse sedanje potrebe, kakor tudi za nove. Imejte dovolj luči pred seboj in ne hodite ob "slabi razsvetljavi".
Odločite se že sedaj, da bo v vašem načrtu dovolj in pravilno razpeljane žice, poučite se pri vašem električarju, kako lahko in ceneno je vse to.
is
A Yugo«1ov W««kly D«vot«d to th«
lnt«r«st of th« WorUr» •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Iti Idocational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION C O-O P I R A T I V I
COMMONWEALTH
NO. 2018.
Published W..klT mt 2301 S«. L.wd*U A v«.
CHICAGO, ILL., May 22, 1946.
VOL XXXXI.
John Levvis and Free Enterprise
Those editors of the commercial press who are shouling to hi« heaven about the 'arrogance" of John L. Lewis and his miners giv« us a pain at the lower extremity of our spine.
Hypoeritieal prostitutes that they are. capitali: m's stooges of joui na 11 sni ignore the fact that during most of the years they've been peddling their wares they have been extolling the private-profit s/stem and pointing with pnde—and with their tongues in their cheeks—to the fact that workers vvho don't like their jobs have a right to quit."
That was the way industrial injustiee was rationalized when vvork ers were unorganized and plentiful and vvhen individual aiul corporatt employers held the upper hand. But novv they don't vvant to live up to their age-long philosophy of "freedom." Novv they are KugtffstMi; that John L. Levvis ought to be put to jail and that Congress ought to pass » u lavv."
VVe don t like the prospect of an industrial breakdovvn, aiui tih uidespread inconvenience and suffering that a protracted mine strike vvould cause.
But neither are vve putting the burden of responsibility upon the Miners' Union.
John Levvis told the mine ovvners the seore in their ovvn langua^e even before the miners exercised.thir "constitutional right lo stop vvork ing." He listed some of the disadvantages of the miners* jobs and then told thc operators that unless they made conditions better he doesn t believe that the people I represent vvill care to vvork for you gentlemen anymore."
That piaced the burden squarely upon to the operators. They ovvn the mineš. Why, then, don't they hire men to operate them? They believe in the lavv of supply and demand don't they4' Why, then don't they offer conditions that vvill provide a supply of vvorkers?
Those editori vvho are knocking Levvis and the miners never did bring out their editorial hammer for use against the employers of lat>or during those dark days of depression that began in 1329—vvhen mil iions of needy Americans were vvithout the things that idle factories could have produced—but didn't because the ovvners couldn't make profit out of abundance. Then it vvas proper to close the industries, wasn't it?
i
Our ansvver then vvas "NO!" It wasn't gt>od social cthics then and it isn't novv.
But vve don t advocate putting union leaders in jail or forcing > vvorkers to produce—for the profit of a privileged class of ovvners. We have a better method, a remedy for the unemptoyment of lay offs and for the idleness of strikes.
Our way of setting this matter of unemploymcnt, strikes and .short-ages is to end the profit motive that is the mainspring of human aetiv-:ty. We vvould make the mineš—and aH basic industries—the property! of aH tho people. And then vve vvould produce abundance for the use of the people vvho do the producing—Reading Labor Advocate.
OF LABOR I Some Odds and Ends

U&ftooucrnoN
OOU0LEP iN THEr FOUR. VVAR VEARS WITW
ON Li 12% hodi KfcftUtfS.
v\V



AGoOOKATfmf -IF iT HASf« OJtfid LA8SC.
Hovv to Help the Klan
Much of the emphasis of the American Federation of Labor. in its conflict with the C.I.O. in the South, appears to be placed on charges that the C.I.O. is communistic." Neither labor nor the South vvill benefit from sueh a tactic.	,
There are seme Communists in the C.I.O.—more than in the A F of L. But in neither federation is Communist influence controling. or «nything approaching it. The quarrel betvveen the tvvo rival federations is largely betw#en tvvo parallel union bureaucracies, not betvveen tne rank and file groups. The issue in the South is not one of Communism but of lovv vvages.
Organized labor urili have plenty of trouble dealing vvith Southern industry's anti-union hostility, the strained race relations of Nejro and vvhite vvorkers, and the desperate effort of reactionary politicians to hold their povver. Only the Ku Klux Klan vvill be helped. in its renevved drive for povver. by appeals to prejudice and passion in a uniOn civil vvar.—The Chicago Sun.
Preview of One Kind
By KENESAH
One hundred monkeys got loose in Nevv York City the other day, let each other out of cages. and swarmed over the buildings of lovver Manhattan.
They slid dovvn po les in a fire station. sampled beer in a tavern, broke into a grocery store, stopped traffic and had themselves a gay old time.
Nothing like it had been seen in Nevv York since the last prevvar American Legion convention.
Possibly this is a previevv of vvhat vvill happen if the vvorld is depopulated of our particular braneh of the simian family in the next vvar.
One monkey, svvinging from ledge to ledge among the skyscrap-ers, lost his hold and fell 12 stories to his death. But that only goes to shovv that Nevv York is more dangerous than the jungle.
ir
There is no reason to supposc that the monkeys are any more irresponsible and reekless than vve are in the midst of the civilization %ve have built.
Already the casualty toll on our highways has inereased 50 per cent since the end of gasoline rationing. a circumstance vvhich has led President Truman to denounce the "nuts" and "morons" and "crazy people" vvho are allovved to drive automobiles.
But this is just a symptom. Mr. Truman said nothing about the people vvho are allovved to run oui govemment.
If the monkeys had got loose in Washington, the chances are they could have gone absolutely unde-tected in thc U. S. Congress. along vvith the Ranklns and Bilbos
I find it difficult to put much falth in any safety program vvhen I read about the German V-2 rocket that was fired 75 miles ln the sky, as part of the War Dr partmenfs long-range mlssile program.
The Germans vvere far ahead of everybody in this enterprise. and vvhen the vvar ended there vvas a race betvveen Russia and the United States to get as many German scientists and rockets as possible.
of Post-Atomic VVor/d
M. LANDIS II.
Elaborate precautions vvere taken in launching the rocket. and the proving ground in Nevv Mexico vvas considered too small for com-fort because it vvas only 125 miles long by 41 miles vvide.
But vve are experimenting so the rocket can be aimed directly on enemy cities. And some 80 miles away is the testing grotmd for nevv and better atom bombs.
When these vveapons are suffi-ciently developed teh idea is to put them together in one pa^kage so wc can blow things up in any part of the vvorld at a moment'* notice
It is a brilliant idea, but the monkey may bc in te res ted to knovv that plans are already being made to abandon our cities vvhen the pay-off comes. The VVar Department is investigating accommodations at Ivtammoth Cave and Carlsbad Ca verna.--------
I find it significant that the mon-keys made their escape on the very day that President Truman came to Nevv York City to accept an hon-orary degree from Fordham Uni-versity.
In his speech, the President of-fered as the solution for our trou-bles the Sermon on the Mount, vvhich says that the meek shall in-herlt the earth.
He must have meant the mon-keys; he couldn't have been refer-ring to the human race. — From The Chicago Sun.
EXPLA!N THIS
The VVashington "Post," arguing that teachers in the Nation's Capital are miserably paid, makes this point:
If a young man has a college degree, has gone through normal school and can stand up under other tests, he may get a job as school teacher at $1,900 a year.
If he doesn't like school teach-ing, he may have a job as police-man or fireman and the Distriet govemment vvill start him off at $2,386 80 per annum.
Apologies only account for that vvhich they do not alter.—Disraeli.
After the "Battle of Alcatraz" • What?
Take Hope Out of the lleart of a lluman Bring and lle Is
Apt to Act Like a Beast
The ' Battle of Alcatraz"' has ended. Some of the ringleaders of tbe revolt are dead; others vvill probably be executed. The prison vvhich vvas supposed to be impregnable, but wasn't, vvill be changed. here and there. There vvill be investigations and the usual reports. Soon the iragedy vvill be forgotten—that is, until another explosion occurs.
That isn't a good way to deal vvith the matter. VVe should try to go much deeper, and, if possible. ascertam why this shockmg affair oecured.
ir it ir
Father Flanagan of Boystown assures us there are no "bad boys." ile is confident that, given the right environment, training. opportunity, i>oys vvill develop into decent adults and become the defenders, not tiie enemies. of society.
Perhaps Father Flanagan is not altogether right. Perhaps some »>oys are born vvith tvvisted mental ities, but fevv of us, vvho have had v. ide experience in the vvorld. vvill be disposed to challenge his state-rnent thal—vvith the possible exception noted—there are no "tiaid boys."
Suppose some agency, manned by men and vvomen vvho have the qualities vvhich vvould enable th#»m to do thc job, \vcrc to V.akc a paln-itaking inquir> into the history of each of the men vvho participated in the revolt at Alcatraz, vvhat a mass of material vvould be uneovered!
It vvould be found that ali, in the beginning, were babes at their mothers' breasts. There vvasnt anvthing eriminal about them then. VVhen and vvere. and hovv did they get "off the track"? VVere they entire^ responsible. or vvas society partially to blame?
The investigators might get surprising ansvvers to those questions —ansvvers vvhich vvould perhaps shock and shame those of us vvho are
n> eminently respeetable that vve never spent a da> in jail.
• • *
And, then, there is the question of the way Alcatraz has been run. VVhen vou take hope out of the heart of a human heing, he Is apt to ;ict like a beast. To an outsider it vvould seem that even the most hard-ened of criminals should be given a chance to make his peace vvith :ociety. If the proper authorities agree he is not worthy of a further chance. tiien his earthly career should be brought to a close. Death. or at least a ray of hope!
The ' Battle of Alcatraz" has ended Can vve afford to stop there? — Labor.
UNION CONTRACTS PROTECT 14 Million VVORKERS
Stop to think about the tremen-dous strides organized labor has made during tlie past five years. Over 14,000,000 vvorkers are novv protected by union pacts. This ls &n inerease of approximately 51 per cent since 1941.
In nianufacturing industries about 70 per cent ot the produetion vvorkers vvere covered by agreements last year.
"There has been a particularly impressive inerease in the number of Industries that novv are practical^ 100 per cent under the trade union banner.—Labor VVorld, Alton, III.
NEVV ARMAMENT RACE
Russia is building a 15 million man Army, has nevv 5-year plan aimed at making her more able to vvage vvar. For the present, she is going right ahead vvith her expan-sion program, heedless of povver-less UN.
Britain has biggest peacetlme Army In her hl«tory.
United States Is feverlshly building and plling up atomic bombs, her president makes a "peace-thru-strength" speech, lavvmakers debate compulsory military training. her scientists exploring best ways of geting at Russia thru the Arctlc vvastes.
Ali three are orating peace and good fellovvship in UN councils.
Ali three are aecmingly fully con-sciotis of vvhat an atomic vvar could do to mankind and our planet. Yet ali three are rcadying for vvar.
And the street cleaners have scarcely svvept the V-J Day confetti off the Main Street!—The Cooper-ative Huilder.
"UNCLE SAR" IS PLAYING* A LOSING GAME
To hear the give American-away bo.vs, VVashington politicians and burrocrats teli it. tlie United States is a rich country and thc rest of the vvorld is busted.
Actually the per capita debt of the American people is novv far higher than the per capita debt of the British Empire.
From December, 1939. to Dccem-ber, 1945, despite the billions of dollars vvorth of goods the United States sent to other nations, the value of American investments in other eountries rose only $1.600,-000,000, from $11,400,000,000 to $13.000.000.000. This Inerease is ali vve novv have to shovv for ali our outpouring of money, men, natural resources and materiali.
In that same time the value of foreign investment« in the United States rose from $9,800,000.000 to $15,100,000,000—a gain of $5.500,-000.000 If this same relative rate of foreign gain and domestlc loss in investments is. maintained for the 50-year life period of the proposed British loan, then foreigners | vvould ovvn about ali of the United i States. —. United Mine VVorkers Journal.
A man vvants to knovv vvhat he should read to improve his mind. No one should attempt to improve his mind. AH any man can hope for in 194U is not to lose vvhat sense he novv has—The lola (Kan.) Register.
It is beginning to look like our Ccngressmen have forgotten about lepiesenting the |>eoplc and are novv repreaenting the buneh that scares them the most.—The Mack-vill« (Kan.) Enterprise
Secretary of Commerce VVallaee has just been added to the list ol subversives kept by the VVood-Ran-kin un-American Committee. Very inefficient. They could have nab-bed him vvhen he vvas Vice-Presi-dont.—John Paine for Federated Press.
VVe heard a yarn this vveek about tvvo GI's in the South Pacific vvho vvere out vvalking and met a lush native girl vvearing only the tradi-ticnal sarong and amile. Heedless of their wolf vvhistles, she glided past them. Her sarong, they noted, vvaj fastened securily vvith eight Good Conduet ribbons.—The Army Times.
A man doesn't have t** build a better mousetrap in order to rake in the shekels. Any kind of a suck-er trap vvill secure the same results —Tlu» Cincinnati Enquirer.
A mild-mannered resident of Kansas City offer^H to lead police to the hiding plače of a eriminal vvho fitted a deseription in f de- > teetive story magazine. Police: crashed into a rooming house and met a volley of shots. Two police-1 men vvere vvounded and the quarry killed. Later at the headquarters the dead man could not be identi-fied, the man sought turned out to have been in Sing Sing aH the time, and the "informer" couldn t be found.—Virginia Fortiner in the Nevv York Times Magazine.
Some More "Free Enterprise"
The insurance companies are dovvn to the last $300,000,000 vvorth of property they acquired through mortgage foreelosures during the depression, according to Roger Budrow, financial editor of The Indian-<polis Nevvs.
This, Mr. Budrovv points out , is only 10 per cent of the property lhey obtained in that way at that time.
ln other vvords, the insurance companies cleaned up three billion dollars' vvorth of property by throvving families out of their homes «nd off their farms during the administration of Herbert Hoover.
Novv the insurance companies are selling this property at inflated prices causing by big business pressure on the OPA.
They take it away from people during a depression and seli it back lo them at high prices during "good times." Then they sit back and v> ait for the next depression so they can take thc property back again.
It s niče racket and perfeetly legal. VVhen anybody tries to make I illegal, the corporations shout that "free enterprise" is in jeopardy.
"Get rid of the OPA!" they demanded. "It is destroying the American way of life.
They knovv that the OPA is the only barrier to inflation. They also knovv that depressions follovv inflation. Therefore, if they can kili the OPA they can seli everything at high prices and vvhen the depression •omes they can get it back again. Thus they vvould have both the money and the property.
And so the pressure continues to raise prices and vveaken the OPA. Corporation lobbyists claim that the OPA is inefficient, that it permits black markets and "strangles" legitime business.
But vvhenever the OPA asks for enough funds to enforce priče ceilings and wipe out the black marketa, It it oposed by these same !iypocritical corporatlon lobbylsts
A reactionary Congress llstens to the lobbyists and refuses to give OPA the monye it needs. They go even further and cut OPA appro-priations so lovv that it is forced to curtail its operations.
Congress is enforcing inefficiency in the OPA. It vvill not permit the OPA to hire the enforcement agents it needed to run dovvn the black ir.arketeers. And as the OPA is crippled, prices rise higher and higher.
Congress is attempting to make the public believe that the OPA has failed. It has not. It has saved the public billions of dollars. It has kept roofs over the heads of vvorking men, proteeting them from real estate profiteers. It can prevent inflation if Congress vvill let it.
But Congress listens vvhen big money talks.
And three billion bucks ain't hay!—The International Teamster.
"The Most Superior Member Of The Superior Race"
Younger and Smarter
Vou guessed it: CIO leaders are younger and better educated than the AFL brethren—and. incidental-ly, vve may add, they're smarter and lovver paid.
A studv by C. VVright Mills, in the Public Opinion Quarterly, re-veals that AFL leaders are, typical-ly. betvveen 45 and 70, vvith 25% over 60 and 7% over 70
CIO leaders. on the other hand. are typically betvvecn 30 and 45, vvith only 3% over 60 and none over 70 The average CIO leader is 20 ycars younger than Corporation executives and 14 years voung-er than AFL leaders.
Forty-six percent of CIO leaders are high school graduets, and 32 per cent vvent to college, a higher percentage in both cases than in the AFL.
In national origin and religious affiliation, there is not much dif-ference betvveen the tvvo groups. 83 per cent of AFL and CIO leaders combined vvere bom in the United States —The CIO Nevvs.
VVhen Dr. Hjalmar Schacht, on trial as a vvar eriminal, told the NUmberg court that "Hitler deceived the vvorld, Germany and me," one felt he vvas placing the vietims in ascending order of importance. The arrogant former head of the Reichsbank has always regarded himself as the most superior member of a superior race. It vvas as a Pan-German, anxious to enhance his country's povver, that he supported Hitler thinking he could use him. He admitted on the vvitness stand that he approved the original Nazi program, apart from its anti-Semitic * eat ure*—an objeetion he did not press to the point of refusing to sign degrees Tor the se i z ure of Jevvish property. He admitted, also, responsi-bility for financing the rearmament program and in fact, for ali actions of the Nazi Cabinet up to 1837 vvhen Goering, whom he despises, mani-pulated his removal as Minister of Economy. But he suggested, the Court ought to overlook this record in vievv of the fact that he turned against Hitler in 1939, supplied Allied representatives vvith vvarnings and information. and even took part in the 1944 assassination plot. The evidence he produced in support of these claims vvas not, hovvever, very conclusive. No doubt, supreme egoist that he is, he decided that a regime vvhich has dispensed vvith his services vvas doomed and looked tor a lin: of personal retreat. But, having also a health? regard for hU ovvn skin, he covered his tracks so carefully that, even in 1944, he vvas arrested only on suspicion, or perhaps by arrangement. After ali a fevv months as,a specially privileged prisoner vvas a small premium to pay for the opportunity to depiet himself in court as a Nazi vietim. — (From The Nation.)
VVAR CLAIMS' RACKET MAY RESULT IN A VAST SCANDAL
A huge "racket" is shaping up behind the sccnes in VVashington. American business men are de-manding that Uncle Sam "compen-sate" them for damages to factories and other properties they ovvn abroad.
Some of these claims are covered by u bili vvhich is novv being studicd by the Senate Judiciary Committee. Others are being placed in the hands of lobbyists vvho promise to push them through.
The bili vvould authorize collec-tion of claims for damages done clear back to 1937, nearly five years before this country entered the vvar. That provision vvould epen I the door for fantastic raids on the U. S. Treasury by business men vvho assert their properties in China vvere injured by the Japs.
In other cases, American corporations vvhich ovvn - factories In Germany, vvant compensation for damages by American bombs, although those factories helped the Nazis prepare for and vvage vvar, and thus coit American lives.
Free Enterprise in the Unorganized South
Do you knovv:
That 46 states have a higher per capita income than Alabama— (Average income in Alabama, $470; in nation $1,041.) That 69 per cent of Alabama's people live on farms and receive an annual average income of $335:—
(96.3 per cent of aH Alabama farmers receive an average of $278 a year; 3.7 per cent large operators, average $1,794 a year).
That the average public school expenditure in the nation is $103.49 per pupil per year; in Alabama it is $41.97—
That of Alabama's 4,061 public schools, 1,409 are onc-teacher :«chools—
That in Alabama 66 per cent of the dvvelling units have no running vvater, 57 per cent have no inside toilet, and 75 per cent have no bath-tubs or shovvers—
That in Alabama in 1944 19 per cent of the adult citizens voted, compared to 61.9 per cent in non-poll tax states—Mobile Labor Journal.
VVITHOUT A SHIRT
Hitler and Mussolini apparently always managed to have ample shirts for their stooges We Americans, hovvever, under the stumble-buni burrocrats, have become nearly a shirtless Nation, and the prospects hold promise of our being "vvithout a shirt.'*
Hovvever, under O.P.A., you can buy a šport shirt most anywhere from $7.50 up to $25—mostly up. The šport shirt is the shirt on vvhich the O P A. forgot to put a ceiling—UMVVJ.
SHOULD HELP SOME
The army released $20,000,000 worth of surplus clothing and tex* tiles for sale to the public. In-cluded are 90,000 trousers, 275,000 pairs of shoes, nearly a million wo'ol socks, 151,000 svveaters and 13,000.000 yards of wool and cotton cloth.
Speeulators Farm The Farmers
"Jim Hurley Just turned dovvn $20,000 for 99 trees and a one-bedroom house that cost him $2,100"
"Raw land for nevv plantings is selling up to $2,000 an aere."
Startllng facts like those pack a report on the "alligator pear" land boom in Southern Callfomia
A few years ago, alligator pears, or avocados, were an almost un-knovvn luxury frult. Novv according to the report, the demand has outrun the supply, and speeulators are making would-be avocado grovvers pav exorbitant prices for suitable land
The same report said Southern California Is beginning to grovv other "subtroptcalM fruits, vvhich
vvill be "nevv taste treats" for the American people.
Some of them bear sueh names as "cherimoya,- - s a p o t a, carissa. cattlee, pomegranates, 1 e'm o n guavas, loquats, llmequats and kumquats.*'
If you ask for most of these novv, hovvever, your groeer may look at you rather strangely.
BANK PROFITS SET A NEVV RECORD IN 1945
Rose to $911,000,000; More Than
Billion Received In Interest
On IT. S. Bon d.s
"Net profits of banks reached a nevv high in 1945," the Federal De-posit Insurance Corporation reported recently.
"Their $911.000,000 profits after taxes vvere 21 per cent above the previous year."
The report also shovvs that Uncle Sam paid the banks $1,133,000,000 interest on their- $81,000,000,000 holdings of gov«rnment bonds and note«, at an average interest rate of 1.37 per cent.
GOING UPI
Many a union has continued to grovv since the end of the war. despite heavy layoffs follovving V-J Day Latest example is the Teamster«. President Danjel J. Tobin revealed that membership in his organization has hit an all-time peak of 773,510.
k