Katolisk cerkven Umi. Danica i shaja vsak petek na eeli poli, in veljA po poŠti -z« celo leto 4 gld. 'JO kr., za polleta 2 gld. ^'kr.. r, , .rt b t:, 1 Phl 1 f. k r V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., /a pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta »O kr., ako zad.n. na ta d n prazni. Danica dan poprej. , Tečaj XXIII. V Ljubljani 13. vel. travna 1870. I Ani 10. Pozdravilo vesoljnemu cerkvenemu zboru. *) Pozdravljena v Gospoda, vojska sveta! Na katakombah svetla Rima zhrana, Kri valil svetem tistega pristana , Kjer cerkev je zdih'vala mnoga leta. Pozdravljena krog svetega Očeta, Pija dcvefga truma spoštovana, Ki v svetem zboru ti beseda dana Skerlatnikov in škofov vsega sveta! Pozdrav v Gospodu cerkve vsem vladarjem, Ki zbrali ste pred zbornim se oltarjem Resnici večni dajat spričevalo! Pozdrav vsim z Jagnjeta kervjo opranim, Al v svetem shodu zbranim al ne zbranim, Junakov Jezusovih mnoštvo zalo! Junakov Jezusovih mnoštvo zalo, Stoječih krog zastave svetga križa! Keršanstvo vse zdaj vam se v duhu bliža. Na grob se svet'ga Petra k vam je zbralo. Izreke Va$e vse bo poslušalo, — Sej sveti Duh zbor prave cerkve viža ; Pred njimi kralj in revež glavo zniža, Naredbam Vašim vse se hode vdalo. Miljone vitezov je pod zastavo, Ki še gorč, da bi za vero pravo Življenje dali kakor spričevalo. Molitev njih dauaSnje je orožje, — Tud" ta razširja, bran' kraljestvo Božje, Iz majhnega je zerna kal pognalo. Iz majhnega je zerna kal pognalo : Aposteljstvo — njih dvanajst !«• v števili, Brez ved , priprosti zgolj ljudje so bili — Se več zmed njih le z ribštvom je pečalo. Zgovon .st:. kerdehe to ni znalo, Se rajski uki niso »e zjasnili. Nameni svetni Se so jih vodili, Preslavje za Gospodom jih je gnalo. Preganjanje pozneje zaničevanje Plačilo bilo za ujih trudno djanje , Svoj čas pa vspeha malo le obeta. Al da-si na eerkve Bcžje buta skalo, Zavist in laž po nji srdito hlista; Kot razuzdana četa Antikrista Se društvo to v svetile je zagnal«)! Ogi-rnj'na v m -drij 1 a/.njivo haljo. Nad solnce dela s«- ta zloba čista, *'e tudi polna je niarog taista: — I'o »ad« bode s,- .lrevo spoznalo. Pravice enj«-n za razglas že precej o pričetji vesoljnega zbora, naključje ga je odmaknilo; je pa tudi zdaj enako mičeu in podučljiv. le pridno naj s«.- bere. Vr. 1'kazov kužnih kuje množ med hval< Ki prostorni«-«! jih visoko eni. Razprt ji, slasti htr« žejo miaeiii, — Brez ojui'; ve bi rado se gibalo. I u «• pero veljavno podpisalo, (V bi objemali jih nabogleni , l>a, nabogleni, cerkve mertvi čleui, Duhovno bi tel<*> se zdajc razdjalo. Zakaj. če med pastirje kužnost plane, T ud čeda dolgo zdrava ne ostane, lu hramba skaže »e le zgolj najeta. Volkovi na livade » erkvt IJozj-Vdero se, stropnih zob hrešči oroljc. ■|"o vidit cerkev ni ue br« z trepeta. l'«» vidit' cerkev ni ne brez trepeta, Sej ona. skerbna mati, vse previdi: • »b kojjko duš »e za nebesa spridi, Odpelje \ brezdno jih brezvestna četa! Zatreti luijko vražmga izunta. Ki toljko >e je iti* d kristjani vi ii. S., v red postavljeni junaški sni'ii , Je vv« rst- na sedanja vojska sveta. Mariji', il. škofov vest m ga značaj Nrbroj t »('fta »\tte^a obdaia, ^o vera, upanje, Ijubav njih škit! , Njih niee in zmoti naj osVeiši pšice S., večne svetega Duha resnice; Čuvaj« m ure zato previdnim biti. * Čuvajem gre zato |>r« \.dni... l iti; Tud dušinaii t«ga naš u« zanemarja; • »n iš«- neutrudno in prevdarja Pajdašev zoper cerkev pridobiti. Al svet-! cerkev v vojski groinoviti Prijatlov v domišljijah si ne stvarja, S priliznjenim' ona >e ne vkvarja ; Naj boljših ona ve si naprositi, Ki svoj te/.avni boj so že končali , Sovražniku se cerkve nis.» vdali ; Prijatli bojni cerkvi hoč*jo biti: • i i • j, vse svetnice in svetniki božji Mog >Čuo segli bodo po orožji, Ko tat prcilerzni v hišo če vlomiti. * Ko tat prederzni v Via., če vlomiti, V nji skrinja je zavez-- n«-kda; -tala , Se vojska Izraelcev v nji zbirala Sovražnike prederzne sramotiti. Mil tempelj Salomonov glasov iti Le »vete cerkve predpodoba mala; Z vel:« ar v t« j nam sam je vkladna skala, Ki prišel Izrael je odrešiti. Res , imenitno cerkve je svetiše; Le v nji si vernik prave sreče iš«-. Le v nji zavetja zop«-r zmotne p*šice. Občestvo svetih trojnato, nešteto, Za bran i)j' g"v j« vsak čas silno vneto, — Vseh za orožje zgrabijo de-uice. * Vseli za orožje zgrabijo d«-->nic< . Kar sveta cerkev si otr«'>k rodila. Kar rajske jih v sebi imajo krila , H*»le se za-njo s prošnjo vic dušice. Pod hrambo zemlje iu nebes Kraljice Si ti; ne bo te mati zapustila, Iiukler ni zmagana sovražna sila; V zavetju same svete -i Trojice! Al Bog če prošen , če prisiljen biti. Za zmago moramo se \si potiti, Da vsi deležni bomo njen«? slavo. Padimo vsi pred vnjsknih trum Gospoda, Zakličmo od vzhoda do zahoda : .,0 pridi sveti Duh resuice, sprave! ' * ,,0 pridi sveti Duh resnice, sprave Z resnice ognjem svetim iu modrosti! Z nebeške nam izlijaj visokosti Darov potoke v svoje prid deržave. Zaprek pregnati hiti vseh težave , Človeške zdravi zmote iu slabosti: Spomin in volja nam je v temi gosti , Z nebes nam žarkov daj svitlobe prave! Podpiral kdaj si v cerkvi perve kneze, Nalivom vražnim stavil terdue jeze, Kar duh ne zmore 'z dane mu narave; Glej, tudi mi smo slabi, smo nezmožni, Po truplu in po duhu vsi nadložni: Krog Križauga podpiraj nas zastave! * ,,Krog Križan'ga podpiraj nas zastave, Ki v tvoji sveti cerkvi smo rojeni, Pa omahljivi vsak dan, nabogleni; O varuj nas pregrehe iu zmotujave! In nje, odločene od čede prave, V razkolništva ki hleve so podeni, V Gospodov hlev jih spet nazaj priženi, Pastirju daj vesoljne jih veljave. Neverna ljudstva, malikvavstvu vdana V svetiš«' svoj ga jih pripelji stana . Da vsi Boga spozuajo te resnice. O daj otrokom enega očeta, Naj pas jih vere zlati v » no spleta Na prošnjo blažene Marije D vice! Na prošnjo blažene Marije D viee. Vse lepe in brez madeža spočete, Se vernih zmage vidijo neštete; Poderla tud zdaj stebre bo krivice. „0 starček! Bog l»o vslišal tvoje klice, Ki dvigajo se vedno '/. duše vnete Do Hoga. aposteljnov, Kraljice svete: Osramotcn sovražnik l»o pravice! Mogočni varuh, angelj cerkve Bolj' , Nad svetim Rimom še vihti orožje, Prešlavno zmago serčno ji obeta. Obdaja angelov ga silna truma, In kli.- zaupni se glasi zmed šuma: Pozdravljena v Gospodu vojska sveta! Ravnilo. Pozdravljena v Gospodu , voj-ka sveta Junakov Jezusovih mnoštvo zalo! Iz majhnega jc zerna kal pognalo; Vesoljna cerkev lepo se razcveta. Sovražna moč napada jo zakleta. Strašno na cerkve Božje buta skalo; I ka/.ov kužnih kuje mnoi med hvalo. To vidit' — cerkev ni ne brez trepeta. Čuvajem gre zato previdnim biti; Ko tat prederzni v hišo če vlomiti, Vseb za orožje zgrabijo desnice. O pridi sveti Duh resnice , sprave! Krog Križan'ga podpiraj nas zastave, Na prošnjo blažene Marije D'vice! S t. Kaiunarjev na Zaletu logu. Cerkev preti sodbo. (Spisuje Fr. Štrukelj.) Liberalizem hočemo; stran s cerkvijo! Glasilka lažnjivih pric. I. V modrostnih bukvah beremo tako-le: ,,Zalazujmo pravičnega, ker nam nič ne koristi, t. j. ker nam je na potu, — in je našim delom nasproti, in nam očita grehe zoper postavo, in nas razglaša zavoljo grehov našega obnašanja. Usti se, da Boga pozna, in se Božjega sina imenuje. Naše misli odkriva. Težak nam je že gledati ga; zakaj njegovo življenje je različno od drugih, in njegove pota so vse drugačne. Nas ima za lahkomišljene, t. j. ki se s praznimi rečmi pečamo, — in se ogiblje naših potov kakor nesnažnih reči in konec pravičnih više ceni, in se hvali, da ima Boga za očeta. Poglejmo tedaj, če so njegove besede resnične; poskusimo, kaj bo nad-nj prišlo, in bomo vidili, kakošno bo njega poslednje, t. j. kako se bo izšlo ž njim. Zakaj če je resnični sin Božji, mu bo (Bog) pomagal, ter ga bo rešil iz rok nasprotnikov. Z zasramovanjem in pezanjem ga poskusimo, da vidimo njegovo vdanost in skusimo njegovo poterpežljivost. K. naj sramotniši smerti ga obsodimo, po tem se bo od njega sodilo po njegovih besedah , t. j. ali je res pravičen, ali je hinavec. — Tako mislijo in se motijo, zakaj njih hudobija jih jc oslepila." Tako je pisatelj modrostnih bukev prerokoval o Mesiju, kar se je na tanko spolnilo o svojem času. Kavno to velja tudi dan danes, velja zastran cerkve Kristusove. Lažnjivi liberalizem veleva: „Zalazujrao cerkev, ki nam je na potu, in je nasproti našim delom, in nam očita grehe zoper postavo, in nas obsoja zaradi grehov našega obnašanja. Usti se, da je nezmotljiva, in njen glavar terdi, da je namestnik Kristusov, in — nezmotljiv v verskih in nravskih (zaderžanskih) določbah. Naše misli, naše nakane odkriva svetu. Cerkev nam je zoperna, ne moremo je gledati, zakaj njeno življenje se razlikuje od našega življenja, in njene pota so vse drugačne. Nas ima za lahkomišljene, in se nas ogiblje kakor nejevernikov, in raji terpi stiske in preganjanje, kakor da bi z nami potegnila, in se hvali, da ima Boga za očeta, Kristusa za ženina, in sv. Duha za pomočnika in razsvetljevalca. — Poglejmo tedaj, če resnico govori, kaj bode z njenim zborom? Bomo vidili, kako se bo izšlo! kajti, če je Bog njen oča, Kristus njen ženin in sv. Duh njen pomočnik pa razsvetij e valeč, bodo ji pomagali, in jo bodo rešili iz naših rok. Nadlegujmo jo z zasramovanjem in s silo, da skusimo njeno poterpežljivost, in po tem bomo sodili, ali je resnica v njej, ali je hinavka." Kes je, tako mislijo, pišejo in govorč; pa se motijo, zakaj njih liberalizem jih je oslepil. — Trikrat, kakor vemo, se je bilo zbralo više sveto-valstvo judovsko zaradi Kristusa. Pervič se je zbralo tedaj, kedar je bil Zveličar ozdravil sleporojenega, in zbor je izobčil slepca, ker je terdil, da je čudodelni zdravnik od Boga poslan; drugič se je zbralo tedaj, kedar je bil Zveličar obudil Lazara, in ta pot je sve-tovalstvo izreklo izobčenje za Kristusa samega; tretjič pa se je zbralo dva dni pred veliko nočjo, da sc je po svetovalo, kako bi naj ložje mogli vjcti in pogubiti N'a-zarenca. In izpolnile so se besede sv. pisma, ki pravi: „Kralji zemlje sc vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper njegovega Maziljenca." Kakor se je bilo zbralo judovsko više svetovalstvo zoper Kristusa, isto tako se dan današnji svet zarotuje zoper Kristusa in njegovo cerkev. Snidejo se hudobneži zdaj le skrivaj, zdaj očitno, včasih po dnevu, včasih po noči, kakor kaže, in se posvetujejo , kako bi se naj lažje dala stiskati, teptati, zatirati cerkev Kristusova. Hudobneži hočejo na razvalinah kristjanstva postaviti tempeljne in žertvenike svojim ngolikom , ki so ti le: Napuh, denar in posestvo, posvetnust in mesenost. Kadi bi, da bi se spet ponovilo in gojilo pogansko moliko vanje v novi podobi in obleki. Više svetovalstvo judovsko jc bilo sostavljeno s treh zbornic, ravno tako je sostavljeno više svetovalstvo današnjega sveta, ki z enako hinavščino, z enako za grizeno togoto in krivičnostjo sodi in sklepa o Kristusu in o njegovi cerkvi, kakor nekdanje judovsko svetovalstvo o Mesiju. Te tri zbornice današnjega svctovalstva pa so te le: krivo učeči učenjaki s svojim napuhom, mesenjaki, ki posajajo strasti na sedež božanstva, pa častivci zlatega teleta, ki dirjajo za dobičkom naj se godi po pravici ali po krivici, to nič ne de. < asti la komnost, sladnost, pa gnan je po denaru iu imetji so tedaj tista zborova trojnica, ki se zbira zoper cerkev Kristusovo, da jo sodi, in obsodi — na smert. Kriva učenost neutrudno prestika vse kote, nabira vse podatke ter pomočke učenjaških preiskovanj, da bi mogla dokazati, ako bi se dalo, da kristjanstvo ni delo božje , da je zgolj basnovanje in izmišljeuost. Pa kaj pred nas pokladajo dan današnji krivi učenjaki? Ponr-jajo nam na prodaj tisto krivo pričevanje, ki ga je bnc že mnogokrat slišati počenši od krivoverca Arija pa do poslednjega dandanašnjega bogata jca in skrunitolja cerkvi' Kristusove; ponujajo nam na prodaj neštevilne gerdenja in bogokletstva, ki so bile že tolikrat pogrete, pa na novo zabeljene s takim salom, kakoršen je ravno čas. In mnogi, ki jih poslušajo, menijo, kdo si ga ve, kakošno sladčico so pa kupili! Slastno jo povžijejo , ker so jim prodajalci obetali, da jih bo poterdila ta jed: Ea se zelo goljufajo, kajti preje ali slej e začutijo, da jih oli glava, da jim je jed škodovala, — da so strup vžili! Ti krivi učenjaki terdijo in vpijejo , da cerkev zatira vedo ali znanstvo, svobodo, terdijo z vso zgovornostjo, da resnice kristjanstva nasprotujejo človeškemu umu, da torej ne morejo biti prave in resnične. Ali je pa to res? Nikakor ne, zakaj Bog, ki se nam je razodel, je ravno tisti, ki jc dal um človeku, da zamore z njegovo pomočjo sprejemati resničnost božjega razodenja. Lažejo, da katoliška ccrkcv zatira vedo ali znanstvo. Kolika prederznost! Kako bo katoliška cerkev zatirala vede, ker ravno ona je vstanovila brez števila šol, ki jih jc hranila in ljubila, kakor skerbna mati svoje dete? In kakor nekdaj, tako tudi dan danes; cerkev je vstanovila vseučilišča, na kterih je učila in zobraževala mladino skoz vse stoletja. Ona jc podpirala take in enake naprave z vsiuii pomočki; pa ne samo nekdaj , ampak tudi sedaj tako dela. Kamor pride misijonar, postavi cerkev pa — šolo. Kako vendar morejo terditi, da cerkev zatira vedo, ki je od Boga postavljena učiteljica Žalibog, da to nehvaležno terdijo dostikrat taki, ki so ravno pod cerkvenim vplivom se izobrazili: taki, ki pa se ne potrudijo , da bi se prepričali, kaj so delali in dognali izverstni cerkveni možje. Pravijo: cerkev zatira svobodo! Ali je to res? Nikoli in nikakor nc! Cerkev ima nalogo, da razbija okove duha, serca in telesa; edino ona varuje pravico slehernega človeka in se za njo poteza, naj je veljak, nai je prostak, učen ali neučen, vse eno, naj jc kdorkoli, ona se ne trese pred nobenim mogočnjakom, kar nam jasno spričuje zgodovina. Cerkev zahaja povsodi tje, kjer kraljuje revščina in robstvo (sužnost), ona stopa v temne vlažne ječe , jezne pogovarja, žalostne tolaži. Pa vendar terdijo hudobneži in nevedneži, da zatira svobodo. Pa ti ljudje imajo vse drugačen zapopadek o svobodi, kakor je res in kakor ga ima cerkev. Znati je pri teh ljudeh, da imajo za svobodo te le reči: Vse stransko razberzdanost, vcdcn in naj prederzniši boj zoper postavno rednost in pravico, pa razdiranje svetih zvez, ki vežejo ljudi v miru. Ako so pa takovc reči ona svoboda, za ktcfo se bije živi boj, potem je žc res, da cerkcv zatira svobodo. Nam se pa zdi, da to ni prava, ampak lažnjiva, živinska svoboda, in ako bi cerkev sprejela tako svobodo, razpadlo bi vse, svet bi sc spremenil v razbojniško jamo. Cerkev nam oskerbujc in daje svobodo otrok Božjih, ki se opira na ljubečo pokorščino. Toda o taki svobodi nete slišati liberaluhi. Kaj čudni so ti ljudje ! Oni zametajo in odrekajo pokorščino Kristusu in njegovi cerkvi; nasproti pa tirjajo z vso pre-derznostjo in tudi s silo, da bi vsak brez ugovora sprejel in se podvergel njihovim naukom , ki so pa ravno tako pisani, kakor prepovedani sad, in so toraj — strupeni. Katoliška cerkev tedaj gotovo nc zatira napredka, ako bi to res bilo, bi ona zatirala tisto silo ali moč v človeku, ki ima nalog, da sc razvija, da raste od spoznanja do spoznanja, od ljubezni do ljubezni. Kjer pa dijc življenje , ondi je tudi napredek od rastline na polju do človeka veleuma, ki dan na dan snuje nove misli. Naravnost tedaj terdimo, da ravno cerkev nam kaže »*zor, kteremu sc vedno bližajmo, ki ga pa nikdar nc bomo dosegli. Vsak napredek mora biti kristijansk, kajti lc taki nas pripelje k Bogu, ki je perva modrost pa ljubezen, vsak drug napredek pa jc odmikanje, rakova pot, zato ker nas oddaljuje, odpeljuje od Boga. Više svetovavstvo današnjega sveta so tudi mesc-njaki, ki posajajo sramotno poželjivost na sedež večnega bu/.anstva, in pred njo kleče kadilo zažigajo. Oznanu-jejo pa nauk te malikinje pismeno, besedno in izgledno, oni razdirajo sv. zvezo zakona pa družine, in na razvalinah čednostnega življenja zidajo tempeljne nečednosti in sladnosti. Prav taki so, kakor piše Juda pravični; oni so poželjivo živeči ljudje, ki sc nc menijo za nasledke, ki prihajajo na dan iz takega skrunljivcga življenja; žive, kakor so živeli ljudje v Noahovem času. Toraj ni treba popisovati, kako da mislijo za t-an kristjanstva. Taki ljudje nc ljubijo in ne spoštujejo evangelija, ki priporoča devištvo, ki jc naj lepši in naj blagši cvet vere Jezusove; taki ljudje, vsi zamašeni, nc čutijo prijetnega duha, ki kipi iz čednosti. Taki ljudje sc tedaj zbirajo, da sodijo Kristusa in njegovo cerkev! Toraj pa ni čudo, da obsodijo oba! Meso sc ne spovzamc z duhom, zastonj jc, ker v blatu ne odsevajo solnčni žarki, pač pa v čisti svitli vodi. Više svetovavstvo so pa tudi molivci zlatega teleta, taki, ki jim je bog denar in časno premoženje, kterima služijo, kterima posvete vse svoje moči in zmožnosti. Kedar gre za denar, so pervi, ni jim mar ne čast ne zveličanje. Oni lažejo in goljufujejo , skoparijo in kradejo, ropajo in more. Nočejo nc nedelj ne praznikov, nc menijo sc za službo Božjo ne za duhovno življenje. Nebesa imajo tu na zemlji, in so tako zaverovani vanje, da se več ne morejo povzdigniti k Bogu. Toraj se spol-nujejo nad njimi besede Kristusove: ,,Ložej pojde vel-bljod skozi šivankino uho, nego bogatin v nebesa." Taka je tista strahovita trojnica, tako jc više svetovavstvo današnjega sveta, — pravi antikrist jc. Tako vstrojena sodba gotovo obsodi in zaverže nebeško modrost, kristjansko zmernost in devištvo ; neznansko napihnjena — zaničuje sveto ccrkcv in ji noče pokorna biti. Napuh pa jc začetek vsega hudega, zato se taki ljudje težko spreobernejo. Taki tedaj je sodnji zbor posvetnjakov zoper sv. cerkev, in če tudi so si naskri-žem, sc urno pobratijo, kadar nakanijo soditi katoliško cerkev. Pa tudi priče imajo, kakor so jih judje imeli. In kdo bi naštel krive priče, podkupljene z denarjem in drugimi vrednostmi, ki pričajo zoper Kristusa in njegovo cerkev. Judje, kakor nekdaj, tako se tudi dan danes prav očitno kažejo in na vse gerlo kriče: „Križajmo cerkev!" In če vprašaš: „Kaj pa je hudega naredila?" odgovarjajo ti: „Ljuai zapeljuje, pravi jim, da ni treba, da bi bili pokorni cesarjem in sploh posvetni oblasti, ona sama hoče kraljevati." Kes je, da se njihovo pričevanje nič ne vjema, očitno je, da je zlagano vse; toda ti ljudje že vejo, kaj bi radi, in dobro poznajo svoje bralce in poslušalce, ter že naprej vejo, da jim bodo ploskali, kajti derhal se vedno pomlajuje. Med novo-šegastimi j udi pa stoji tudi premnogo kristijanov, Iškar-jotovih bratov, ki se skušajo z judi, kteri bi več pričali zoper cerkev, pa tudi s poljubovanjem cerkev izdajajo. Na shodih kričč dokazovaje lahkovernim pa manj zvitim tovaršem, da jc že zadnji čas, da se potepta katoliška vera, če nc, se podere tempelj omike, svoboda, družinska sreča! Pa kako hinavsko včasi žalujejo, češ, da ima še kaj govoriti cerkcv, češ, da temo razširja! Pač so ostudni obrekovalci, ti lažniki! Podobni so ostudnima starcema v Babilonu, ki sta čisto Suzano zato-žila tistega greha, ki sta ga sama hotela storiti, in Suzana bi bila v smert izdana, da ni prišel prerok Danici, ki jc razkril satansko hudobijo krivih prič. Take krive priče zoper cerkev 30 današnji lažnjivi liberalci. Ker tedaj poznamo sodnike pa priče, ki tožijo in pričajo zoper kristijanstvo, tedaj je naša dolžnost, da spodbijamo krive priče, in brez usmiljenja odkrivamo vsa njihova natolcevanja. Bog nam jc podelil jezik, s kterim ga poveličujmo, in spričujmo resnico, naj je komu povoljno ali nepovoljno; človeški um si jc izmislil tisk, ki je vzlasti dan danes mogočen pomoček za obojo stran. Kdor bi sc skril za duri liberalcem, ali pa boječe molčal nasproti krivim pričam, on kaže, da je malo-dušnik ali pa — mevža. Prišel pa bode tudi tisti velevažni dan, ko bode On nad oblaki sodil nje, ki sedaj sodijo Njega. Kdor zaničuje besedo pa ljubezen Božio, kdor s sovraštvom do Boga v sercu izdihne svojo dušo, kdor v krivopriče-valni obleki pride pred sodnji sedež, bo obsojen, in ne pojde v kraljestvo Božje. Nc bojmo sc nasprotnikov svete cerkve, nc bojrao se jih, če jih je še toliko, če so še tako hudovoljni in brezbožni, kajti reč, za ktero naj se potezamo, je sveta, božja, ki jc vselej zmagala, in bo tudi ta pot, če se prav vzdigne libcralcev kot listja in trave. Spominjajmo se aposteljna, ki veleva: „Primite za Božje orožje, da se zamoretc braniti ob hudem dnevu. Stojte tedaj opasani z resnico, in oblečeni z oklepom pravice. Pred vsem pa vzemite v roko škit vere, s kterim zamorete ugasiti ognjene pšicc." Romati Je r JMarijn o - Cet/e. (Dalje.) Še sc ni bil zasvetil zor jutranje zarije 26. sept. nad romantično dolino Marija-celjsko, ko naji s tovaršem angeljevo češenje, berneči glas zvond probudi s počitka. Namen najin, opraviti romanje po slovenski šegi, ogledati sc še nekoliko po mičnem gorskem Ma-rija-celjskem tergu in potem odriniti ter po zmožnosti dalječ pomakniti se do večera, naju namreč ni puščal poležavati, temuč gnal naji jc jaderno na noge. Napotila sva se tudi kmali proti cerkvi, kjer je bilo že ljudi in romarjev prccej zbranih. Sv. maše, ki so se kmali pričele, brane so bile — razun ene v zakladnici (Schatz-kammer) — vse le pri milostnem altarju; opravljale so sc tudi vse z blagoslovoma (razun omenjene), in ljudstvo je zraven nekaj pelo nekaj pa na glas molilo prav pobožno sv. roženkranc. Okoli 7. ure je bila sv. maša v zakladnici, ktera je visoko gori nad zakristijo na evan-geljski strani cerkve. Ljudi je bilo obilno prišlo tudi v leto bogato nakičeno in še bolj založeno kapelico, ter se tudi tukaj obnašalo resnično prav lepo in spodbudno. — Po ti sv. maši šla sva si kaj zajuterka poiskat, kteri se je tu kakor v planinskem kraju res prav verlo dober dobi. Ko sva nakupila zdaj nekoliko „odpustkov," šla sva zopet v cerkev k veliki sv. maši. Kakor na predvečer, so tudi zdaj glasno doneče orgije in spremljajoča inštrumentalna godba mogočno povzdigovale odličnost Božje službe, kteri je sledila pridiga. Po tem sv. opravilu sva ogledala cerkev tudi še v onih prostorih, za ktere nama je bilo prejšni večer časa zmanjkalo. Pospešila sva se naj pred na muzični kor, kjer stojijo staro-slavne velike orgije, ene naj večjih, kar sem jih še vidil. Postavil jih je 1. 1737 neki Sumraerholzer. Izpeljava njihova daje vedoželjnemu ogledovavcu dovolj občudovati. Štejejo namreč 3-S spretnenov, izmed kterih jih pride 11 na podnožje, ostalih 27 pak je pod oblastjo organistovih rok in mu 3 klavijature dajo za spreme-nitev glasov dovolj mnogoverstnosti. Omara orgelna je kiparski umotvor, in kaže odspred na 20 oddelkih ci-naste pišali, zmed kterih jih je srednjih 7 po 10 čevljev visokih. Mislim, da kadar se vse orgije rabijo in glasijo, mora se stresati cerkev v svojih podslouibah vkljub velikanske prostranosti. — Od glavnega kora peljejo po obeh straneh nad kapelami stranski kori. rJa tih korih se blizo milostnega altarja nahajajo na vsaki strani še po ene majhine orgije, na ktere se berž ko ne o delavnikih igra. Po zidinah teh korov visi brezštevilno veliko spominskih tabel, na kterih so naslikane razne podobe, ki kažejo in svedočijo Čudodelno pomoč Marije v Celju. Večina teh tabel ima zlate okvire, so tudi mnoge prav umetno naslikane in bi človek mogel imeti več dni časa, ako bi hotel vsako posebej pogledati. Konec korov ob evangeljski strani pride se v zakladnico. Pač ni čuda, da se nekterim dandanašnjim ,,lačenberger-jem" tako sline cedijo po cerkvenem premoženju, za ktero je naša novo-erna doba iznašla bistroumno (?) ime „lastnina mertve roke", ki pa jc zanesljivo desetkrat bolj poštena in pravična lastnina naših cerkev, kakor denar marsikakegu ravno taistih ve-kačev, ki vpijejo: Čemu je cerkvam premoženje!*) — Kdor v M arij a-celjsko zakladnico sam ne pride, temu jc tudi težko dopovedati, kakošne dragocenosti se tu vidijo; na drobno popisati jih je skor nemogoče. Mislimo si veliko štiriogelno sobo (prav za prav kapelo, ker v sredi altar stoji), ki je razun ob vhodu in dveh oknih ob stenah vsa opasana z omarami. Sežejo blizo do oboka in so od sprednjih strani tako narejene in s šipami ograjene, kakor po zlatarskih štacunah taiste omare, v kterih so dragocenosti na ogled in za razprodajo razpostavljene. Te prelepe reči tedaj lahko vsakdo ogleduje, kadar je zakladnica odperta; na zahtevanje ptuj-cev razkazuje pa še gospod O. zakladničar**) posebej in bolj na drobno dragocenosti njene ter imenuje tudi bolj odlične daritelje itd. Tudi meni in mojemu tovaršu se je vsrečilo, da nama so bile z drugimi romarji vred razkazane po imenovanem g. očetu (verlem Jugoslovanu) vse posebnosti bogate zakladnice. Vidili smo najprej osem prekrasnih in dragocenih mašnih plajščev, eden lepši od druzega. Med temi je eden žc pet sto let star; drugi prelepi je dar neke pruske grofinje; zopet eden dar rajne nadvojvodinje Ilildegarde (sopruge *> Prav lahko je verjetno, da hi marsikdo rad kupoval za papirnati denar, — se v»;. kar hi se dalo , še to po naj nižji « » iii, dragocene zlate in sreberne spominske darila, ktere so romarji in drugi dobrotniki cerkvam skup nanesli. Pis. ") Marija-c»-ljsko »-erkev oskerbujejo oo. Ben- liktini, ki imajo "b cerkvi samostana enako veliko poslopje. Pi*. avstrijanskega nadvojvoda Albrecht-a); eden dar vdove knezinje Obrcnovič eve , sopruge zavratno-ubitega serb-skega kneza Mihajla Obrenovič a (vrojena jc ona Ma-djarka in je katoliške vere, — soprug njen, se ve, je bil staroveree), in eden dar rajn. nadvojvoda Jovana. Pokazal nam je dalje izmed mnogo altarnih svečnikov njih šestero in en križ iz kristala (dar cesarja Karola VI) ; dalje neki zlat želod, v kterem je shranjena taista krogla, ktero je bil izstrelil hudobnež na prejšnega cesarja Ferdinanda I, ko je bil še cesarovič naslednik ; — vidili smo več dragocenih kelhov in štiri monštrance, ki je ena sama vredna štirdeset tavžent goldinarjev. — druga pak je dar sv. Očeta papeža Pija IX, ki so jo poslali 1. 1^)7 Marija-ccljski cerkvi o tadanji sedemsto-Ictnici v spomin itd. Pokazal nain je med drugim zakladničar pisavno pero nekega protestanta, ki je svoje dni veliko pisaril zoper katoliško cerkev; vernivši pak se v njeno naročje se je trudil zopet mnogo s peresom, da bi popravil storjeno škodo in je slednjič tudi svoje pero Marija-celjski zakladnici v dar poklonil. Tudi žepna ura , ki jo je cesarica Marija Terezija navadno pri sebi nosila, je bila tu sem darovana. Sploh se vidi čez 20 reči v zakladnici, ki so darovane od cesarjev, kraljev ali njihovih soprug. Gotovo bi se častiti bravci poprej utrudili kakor bi prebrali, kar bi jim zamogel popisati o tukajšnih dragocenih darilih. Svečniki, križci, verižice, serčki, perstani, table, ure, svetince, razni denarji, z eno besedo: tu vse miglja zlatnine in sreber-ninc, biserov in dražili kamnov v raznih podobah in oblikah. Zmed druzih reči naj omenim le Še enega spominskega daru, namreč od rajnega ogerskega pervo-stolnika kardinala Scitovski-ta lastne, po življenji posnete podobe, ktera kleči pred stebričetn, na kterem stoji kip Marijni. V rokah ima kardinal kip prezale, po njem zidane ostrogonske bazilike, ktero tako rekoč Mariji daruje. Vse to je skovano iz čistega zlata in srebra, in je silno umetno narejeno. — Spregovoriti mi je še o Marijnem altarju, ki stoj: v sredi zakladnice. Podobo, ki se na tem altarju ča>ti, je v tem spisu žc omenjeni ogerski kralj Ludovik neko noč dobil na persi, ko je bil ravno na vojski in od sovražnikov hudo stiskan. Oserčen s to čudovito do-godbo premaga sovražnike, in gre is vojske namesto domu s svojimi vojaki naravnost v Marijno Celje in jel je zidati novo gotiško cerkev, od ktere zdaj, kakor sem že omenil le še srednji stolp stoji. Podoba Marijna je ostala tu, kjer se z velikim zaupanjem časti, in sicer časti tako, da se skor bol) spodobno in goreče ne more. Vse na njenem altarju je skoraj le srebro in zlato. Celo antipendium altarni je okovan z veliko sreberno, bogato pozlačeno pločo, na kteri vidimo v pravih podobah (menda jih jc 37) izraženo rodoslovno deblo cesarske llabsburg-lotrinške in kraljevo - napolitanske vladarske rodbine. To pločo, 3 sto Iiber težko, je darovala 1. 17»>V cesarica Marija Terezija; popraviti in s svojim rodo-slovnim deblom pomnožiti pa jo je dala I. 1>><>3 njena hči Marija Karolina, kraljica sicilijanska. In da bi spomin na že večkrat omenjenega ogerskega kralja Ludo-vika tu bolj živo ohranjen ostal, spravljena je v dvet omaricah zadej altarja ženitovanjska obleka njegova in njegove kraljice sopruge Klizabete, kar se nam je tudi rado vol j no pokazalo. Da sc človek od taeih znamenitost, od tacih dragocenih lepotij težko loči, kdo bi dvomil V Preden sem zapustil zakladnico, pokleknil sera še pred njen altar, in to le zapisal v knjižico svojih zaznamkov: ,,Marija Celjska! prosi za me, za moje brate, sestro, prijatle, znance, rojake, za moje delavce, srenjčane, še larje, za vse Slovence, za vsa žive in mertve!*' Dalje nasl.) Slovenci! Snujte si katolisko-slovensko-politična društva! (Dalje.) Ako še pomislite, Slovenci! da sme vsled §. 6 šolske postave dane 25. maja 18G8 povsod na vsaki šoli vsak avstrijski deržavljan brez razločka vere, ki je za-devajočo skušnjo napravil, kot učitelj postavljen biti, naj si bode jud ali luteran ali novi hajd; potem vidite, kako je potreba, da se ta od nemške večine sedanjega deržavnega zbora skovana šolska postava tako prenaredi da se vaši otroci v šoli ne bodo neverni kom, judom ali pa luteranom v poduk dajati smeli. Po naši želji nam bodo sčasoma le v resnici katoliški poslanci to postavo prenaredili. Si pa takih poslancev poiskati in izvoliti, nam je zopet katoliško-politiških društev potreba, ki bodo v tej zadevi še več storile, namreč tudi prošnje zoper brezverne šole napravljale, in ako bi bilo potreba, celo do cesarja pošiljale, da se ta postava prenaredi. — Ako bodemo mi katoličani roke križem deržali, bodo naši brezverni nasprotniki čedalje bolj prederzni. Sej že tako očitno govorijo in pišejo, da popred ne bodo dali miru, dokler ne bodo keršan-skega nauka čisto iz vseh šol spravili. Ako si pri prihodnjih volitvah avstrijski narodi ne bodo verno-katoliških poslanccv volili, jaz stavim sto goldinarjev na enega, da, pred ko bode šest let minilo, setudi keršanski nauk ne bode smel več v šoli učiti. — Pa kaj bi o tem več govoril; sej je vse to vsakemu jasno, kdor ni slepec na duši ali pa zaspanec. Poslanec Figuli ie bil pred nekterimi tedni na Du-naji nostavo skoval, ki jo je „Religionsedikt" imenoval, in s ktero bi bil rad katoliško vero in cerkev vkoval v železne verige liberalnega ter brezvernega absolutizma ali samovoljstva. Ker so pa od vseli krajev protesti zoper toto naši sv. veri in cerkvi tako sovražno postavo na Dunaj dohajali, so jo v zadevajočem odboru poslanci vendar-le overgli — najberže le samo za zdaj; — ako pridejo za-nje vgodnisi časi, to se pravi, ako bode ljudstvo zopet te in druge zadosti slaboverne poslance si izvolilo, jo bodo gotovo izpod klopi na mizo spravili. Poslanec Reehbauer je bil skoval zopet drugo novo zakonsko postavo, ktere je tudi ravno tako potreba, kakor terna v peti. S to postavo hoče ljudi prisiliti, da bi se moral vsaki, ki se hoče ženiti, pred posvetno gosposko oklicati in poročiti dati; — kder bi pa tega ne storil, tega posvetna oblast ne bo spoznala za poročenega , njegovi otroci se ne bodo smeli kot zakonski po očetu pisati, in ne bodo kos po stariših dedovati; taka dva bi se znala celo po žandarjih razpoditi. Na dmgi strani pa cerkev takega zakona ne pozna, in ne more nobenemu odveze dati, ki ni od cerkve poročen in v takem zakonu živi. — Da bi tedaj vsled te postave vsaki, ki se hoče ženiti, imel dva pota, in sicer 1c poroki do posvetne in k poroki do duhovske gosposke, in dvojne stroške ali plačila, in sicer za posvetni oklic in posvetno poroko in cerkveni oklic in cerkveno poroko, je vsakemu jasno. To postavo so že tudi letos izdelati hotli; — pa ker tudi zoper to postavo od vseh krajev pritožbe dohajajo in ker so se ravno zdaj še druge okolišine premenile, jim menda še vendar ne bo stekla. Ako si ljudstva pri novih volitvah saj po večini prav katoliških poslancev ne izvolijo, se bodo gotovo, kakor se v zadevajočih krogih že govori, duhovnikom vzele tudi kerstne, poročevalne in mertvaške bukve, in posebnim vradnikom se bode plačilo odločilo, ki bodo te bukve v svojih rokah imeli. In vse to se bo zgodilo ne iz ljubezni do narodov, ne da bi se ljudem težave zlajsale in davki ponižali, ampak le iz nasprotovanja do sv. cerkve in njenih služabnikov. Da bi nekten sedanjih poslancev kaj radi vsako farovško zemljišče ali grunt prodali in denar za druge reči porabili, vsi vemo, ki jih poznamo. Se ve, da bi si marsikteri, kakor na Italijanskem, pri tej prodaji svoje žepe polnili. Kaj take tedaj briga, ako se morajo potem davki povikšati, da bodo duhovniki kos iz cesarskih kas svoje plačilo dobivati, da le oni denar v žepu imajo in pa naši sv. cerkvi eno za uho dajo! Ker mora po paragrafu 25 vojaške postave (dane 5. decembra) tudi tisti, ki hoče v duhovski stan stopiti, popred za vojaka poterjen biti, če je za to, in se je bati, da bo malo tistih, ki bodo po zastran tega danem določilu vojaškega ministerstva še zamogli v duhovšnico sprejeti biti, utegne k vsemu temu že v malo letih veliko pomanjkanje duhovnikov nastati, in ljudstvo bode čedalje bolj zdivjano. Kajti znano je, da učenost pa prebrisanost sama še človeka ne napravi dobrega; le sveta vera je zmožna človeško serce prav oblažiti. Dokaz tega nam je vsakdanja skušnja, ki nas uči, da se hudodel-niki ne nahajajo samo med nevednim ljudstvom, ampak tudi med učenimi in tako imenovanimi omikanimi. Ljudje tudi pravijo, da bolj ko je kdo prebrisan , boli se ga je potreba bati, ako vere in vesti nima, in da bolj ko vera peša, bolj se ječe polnijo s hudodelniki. In to je res. O letošnjih sejah poslanske zbornice je poslanec Waidele to sam dopričal, ki je rekel, da po vseh deželnih zborih našega cesarstva so se že pritožbe slišale, da se nevarnost roparskih napadov itd. čedalje bolj množi, in da v naših 18 velikih jetnišnicah, ki imajo prav za prav le za deset tisuč jetnikov prostora, je zdaj 25. leti družbo osnoval in jo s premnogimi darežljivostmi vse leta vodil. Vprašanja za hamostalne duhoviiije 3., 4. in 5. vel. travna 1870 : 1. Ex dojrmatica: a) Determinetur objectum, in quo detiniendo Ecclesia est infallibilis. b) Confessionem sa cramentalem ad salutem necessariam jure divino demon-stretur. c) Poenas inferni esse aeternas probetur. 2. Ex theologia morali: a) Quid est abnegatic sui, quaie ejua objectum et quantum ejus momentum pro vita christianaV b) Officium docendi proximum nostrum, in quo consistat et quae sint peccata contra illud, osten-datur. c) An leges humanae in conscientia fjuocjue obligant? 3. Ex jure canonico: a) Quinam irregulares ex de-tectu lenitatis? b) Quomodo procedat parochus in sepe-liendis suicidis ? c) Lucas ducturus Annam inter alia profert: Catharina, noverca sponsae meae Annae erat amitaPetri, patris defunctae uxoris meae Theresiae. Con-riciatur desuper schema consanguinitatis, exhibitaque re-latione Lucam inter et Petram, Petrique cognatos de-elaretur, possitne Lucas validum cum Anna inire ma-trimonium. 4. Ex parapbrasi biblica: Paraphrastico modo pro-ponantur pericopae: a) evangelii 8. Matthaei capitis 19. inde a versu 13. usque ad finem; b) epistolae ad Timo-theum primae capitis 6. inde a versu 3. usque 16. inclusive. 5. Iz duhovnega pastirstva: a) Na kaj mora pridigar gledati, da izvoli pripravno poglavitno resnico? b) V kterem ozira se prikrajsuje spovedna pravica? o) Ktere dolžnosti ima duhovni pastir o pripravljanji bolnikov k prejemi svetih zakramentov? — 6. Pridiga: Naj se napravi pridiga v dveh delih po evangeiakem oddelku za drago nedeljo po veliki noči (Jan. 10., 11—16.). Vpeljava in sklep naj se popolnoma izdelata, izpeljava pa naj se samo osnuje. 7. Keršanski nauk: Ktere ao čvetere znamnja prave Jezusove cerkve? V Mariboru na dekliški soli, kakor ,,Narod" piše, je šolski svet katehetu odtegnil mesečno plačo, ker ni hotel v pričo šolskega ogleda Esselna otrok iz keršan-skega nauka izpraševati. Od »v. Marka niže Ptuja. — Preteklo saboto smo pokopali nesrečnega moža, ki je več časa velike bolečine terpel in se lepo dal a sv. zakramenti previditi; vender je njegovo zaupanje v Božjo previdnost pešalo, in da bi svoje terpljenje prikrajšal, je zagnal ženo in otroke na ^olje, poiskal britvo, si žile na levi roki pre-rezal in si nesrečno končal življenje. Našli so ga še toplega in zraven njega tudi Božjo martro, ktero je bil s stene vzel. Misliti bi bilo, da ni bil pri zdravi pameti, torej o njegovi srečni ali nesrečni večnosti nočemo soditi, marveč to prepustimo Božji milosti. Bog obvari slehernemu veliki dar: zdravi um in pamet! Sedanji mesec majnik je komaj preobrazil prej žalostno zemljino obličje. Zdaj drevje z lepim dišečim cvetjem razveseljuje človeško oko, in milo petje ^nedolžnih ptičev na3 napolnuje s hvaležnimi občutki. Čeravno je bil proti koncu sušca debel sneg, da so voze na stezah ptišali in le s pomočjo konjev v bližnje vasi se rešili vozarji, si zdaj precej sadja obetajo. Toda na polju silje slabo stoji, ker žito je redko in majhno, in komaj se klasje prikazuje. Kar so farmani dolgo si želeli, ae je začelo spol-novati: zadnjega sušca sta domača dva duhovnika zad- njokrat maševala na starem oltarju, in sedaj zidajo novo cerkev, ktero mislijo do jeseni za silo dodelati. Bog daj srečo, da bi se delo dokončalo k večji Božji časti in k našemu izveličanju. V Terstu so 23. aprila prejeli subdijakonstvo nasled-nji gg. bogoslovci: Jož. Antiko, Jan. Benedik, Jan. Benati, Nik.^Buriin, BI. Glavina, Mat. Markič, And. Sčitar, Mih. »Sobar, Drag. Znidarič, Jož. Zupan. Iz liigoliKtadta, o. majnika pišejo naš prečast. o. Salezij Volčič marsiktere reči do preč. o. gvardijana Salvatorja, ki so mikavne njih častitim bratom, pa tudi drugim rojakom. Pismo pravi: „Moje popotvanje in obiskovanje (samostanov) se sme dozdaj srečno imenovati. V Berchtesgadnu in Monakovem sem opravil, jutri pričnem v Ingoldstadtu, kjer zdaj bivam. Ingoldstadt je perva terdnjava na Parskem s kacimi 17000 prebivavci. Edina nezgoda, ki se mi je dosihmal primerila, je ta, da na železnici med Monakovim in Ingoldstadtom sem iz voza stopivši bil pušen, moja majhna cula pa je dalje Šla. Čez kake 4—5 ur pride drugi vlak, ki me je v Ingoldstadt pripeljal, ali koliko skerb sem imel za svojo robo, ker vidil sem, da vlak, ki je mene pustil, je bil odmenjen v Norimbergo in Lipsko! Priporočil sem se sv. Antonu Padvanskemu, in dobro se je izšlo. Gvar-dijan iz Ingoldstadta me je čakal na kolodvoru; gospodje, ki so se z menoj peljali, so ga prašali, če na koga svojega reda čaka; to priterdivšemu so izročili mojo robo, ktero sem dobil v kloštru, ko sem pozneje prišel. Te verstice pisem še v zakurjeni 9elici. Z Berch-tersgadna v Monakov popotvaje sem šel še čez novo padli sneg; vender pa sem našel po Avstrijanskem, Solnograškem in Parskem naj lepše ozimine, malo ali pa celo nič niso bile poškodovane v dolgi zimi, ker sneg je bil jeseni zapadel na zmerzlo zemljo, in tukaj, kakor je znano, se ozimina poprej seje, kakor pa pri nas. 01 (pivo) piti se na Parskem šteje med polovico blagrov; meni se opoldan ne prileze, in pijem nekoliko vina, ki pa sploh ni dosti vredno; zvečer pa ol. Kamor pridem, so okna v obednici olepšane z naj goršimi cvetlicami. Rekli so mi, to ima okrajina v navadi ob času obiskovanja. Cerkve, kori, klošterski mo-stovži, obednice, sakristije so vse čedno izmite. Tudi to je lepa navada. Da mi je marsikaj prenesti, kar tiče mojo navado, se vč samo po sebi, vendar sem dozdaj precej zdrav, hvala Bogu! Imajo tukaj z gredic naj lepši salato, tudi že kumare itd.; toda ali olje ni dobro, ali pa je saj kis (jesih) povsod zanič; delajo kis iz bukovega oglja s spiritusoin, ki je sicer prav hud in bel kakor voda, toda meni ne služi. To so malovrednosti. Poglavitna reč je, da po svojem poklicu delam dobrega, kolikor morem, in upam, da z Božjo pomočjo ni zastonj. Iz Rima. Koštitucija se tako le glasi: Pij škof, služabnik služabnikov Božjih, s poterjenjem vesoljnega zbora, da naj se to vselej pomni. Božji Sin in človeškega rodu Odrešenik, Gospod naš Jezus Kristus, ko se je nazaj vračal k Očetu, je obljubil, da bo vse dni do konca časov ostal s svojo na zemlji vojskujočo Cerkvijo. Tedaj on nikoli ui opustil svoji ljubljeni nevesti na strani stati, jo v učenji spremljevati, jo v delovanji blagoslavljati, in ji vselej v nevarnosti na pomoč priti. Ta njegova zveličanska previdnost, ko se je kazala vedno po družili brezštevilnih dobrotah, je naj očitniši postala po tistem sadu, ki ga je keršanski svet v toliki obilnosti pridobival iz vesoljnih zborov, in zlasti iz tridenškega, akoravno se je obhajal o hudih časih. Tu so bile presvete verske resnice bolj natanko določene in obširniši razložene, zmote zaveržene in krotene; tu bo bile cerkvene po- stave za red (disciplina) ponovljene in bolj terdno vsta-novljene, pospeševalo se je pri duhovščini prizadevanje za učenosti in pobožnosti, pripravljale so se mladenčem vstanovališča za duhovski stan in poslednjič sc je v novo povzdignilo življenje keršanskega ljudstva z bolj natančnim podučevanjem vernikov in pogostnišim prejemanjem sv. zakramentov. Od tod je dalje natančniši občenje udov z vidnim poglavarjem, in celo Kristusovo skrivnostno telo je veči živost pridobivalo. Od tod so se množile duhovne družbe, in druge naredbe keršanske pobožnosti; od tod tudi ona neomahljiva in do prelivanja kervi stanovitna gorečnost za razširjanje Kristusovega kraljestva po širokem svetu. Ali vender, ko prevdarjamo kakor se spodobi s hvaležnim sercem te in enake znamenite dobrote, ki jih je božja milost cerkvi po zadnjem vesoljnem zboru delila, ne moremo pregnati britke žalosti zavoljo prehudih nezgod, ki so zlasti od tod izvirale, ker so premnogi ali veljavo tega presvetega zbora zaničevali, ali pa njegove naj modrejši določila zanemarjali. Slehernemu je namreč znano, kako so se krivo-verstva, obsojene od trienških očetov, sčasoma razkosale v brezštevilne ločine, ki so se v raznih mislih med seboj prepirale, ter je bila pri mnozih poslednjič vsa vera v Kristusa pretresena; to pa zato, ker so božje učeni-štvo Cerkve zavergli, in so reči, ki vero zadevajo, vsakemu v lastno razsodbo prepustili. In sv. pismo samo, ki so poprej terdili, da je edini vir in obseg keršanskega uka, so torej zdaj pričeli ne več za božjo besedo imeti, temuč ga celo basniškim izmišljijam prištevati. V sled tega se je pričel in je prav obširno po svetu krožil tisti uk umo- ali naravoverstva (racijonalizma ali naturalizma), ki je keršanski veri kakor čeznaravni (čeznatorni, od Boga razodeti) napravi naravnost nasproti, ter vse počenja, da bi Kristusa, ki je edini naš (iospod in Zveličar, izločil iz človeških sere, iz življenja in šeg narodov, ter bi se vstanovilo zgolj kraljestvo uma ali narave (nature), kakor ga imenujejo. Ko so zapustili in zavergli keršansko vero, in ta jili pravega Boga in njegovega Kristusa, se je njih veliko z duhom pogreznilo v brezno vseboštva (panteizma), materijelizma in brezboštva (ateizma), tako da k zadnjemu tudi taje samo duhovno naravo in vsako zapoved za to, kar je pravično in pravno, in išejo vso podlago človeške družbe razdjati. Ko se je ta hudobija povsod razširila, se je žalibog prigodilo, da je veliko sinov kat. cerkve pravo pot pobožnosti zapustilo, da so pri njih verske resnice zlagoma moč zgubi vale, in tako je njih katoliški duh onemogel. Zapeljani z raznimi ptujimi nauki, so naturo in milost (gnado), učenost človeško in božjo vero eno z drugo pomešali, so pravi pomen verskih resnic, kakor ga ima in uči sveta mati cerkev, pokvarili, in vidi se, da pra-vost in čistost vere v nevarnost pripravljajo. Kako bi se pri oziru na vse to naj večji žalost in strah ne polastil sv. cerkve? Kakor namreč Bog hoče, da se vsi ljudje zveličajo in pridejo k spoznanju resnice; kakor je Kristus prišel, da bi zveličal, kar je bilo zgubljenega, in da bi raztresene sinove Božje v eno zbral: tako je Cerkev, postavljena od Boga ljudstvom mati in učenica, spoznala vsim doižnico, in je vselej pripravljena in namenjena, vzdigniti jih, ki so padli, omahujoče podpirati, sprejeti jih, ki se povernejo, dobre pokrepčati in jih še bolj vterditi. Zato ona nikdar nehati ne more, da bi ne pričala in ne učila resnice Božje, ki vse ozdravi, dobro vedoča, da je nji rečene: „Moj duh, ki je v tebi, in moje besede, ki sem jih položil v tvoje usta, naj se nikdar ne ločijo od tvojih ust od slej in na vekoma. (Iz. 59,21.) Mi tedaj nasledovaje svoje sprednike po svoji naj višji apostoljski dolžnosti nikoli nismo opustili katoliško resnico učiti in braniti, napačne nauke pa zavreči. Zdaj pa, ko z nami sede in se posvetujejo škofje vesoljnega sveta, zbrani po naši veljavi v svetem duliu v ta vesoljni zbor, smo sklenili, opiraje se na pisano in ustno božjo besedo, kakor smo jo sprejeli sveto hranjeno in prav razlagano od katoliške cerkve: smo sklenili s tega Petrovega pristola v pričo vsih spoznati in določiti zve-ličansko Kristusovo vero, nasprotne zmote pa po moči, ki nam je od Boga dana, zavreči in obsoditi. (Dalje nasl.) Iz Rima. Med tem, ko se očetje vesoljnega zbora zastran Primata sv. očeta pomenkvajo v domačih (pri vatnih) shodih, ki jih imajo po raznosti narodov, se snidejo sem ter tje tudi v kongregacijo v baziliki sv. Petra. Tako so imeli kongregacijo 4. maja, v kteri so glasovali, da naj bi se vravnal mali katekizem, ki naj bi veljal za vso kat. ccrkev. Bilo je okoli 550 glasov za to, da naj se vravna taki katekizem za vso cerkev, kacih 100 je bilo nasprotne misli. Večina, se ve da, obvelja. Razgled po svetu. Politiski zajci in lesičniki so svoj pot v koprivah zavolj papeževe „nezmotljivosti." Jožetinstvo, raz kolništvo, placetum regium (policijsko stikanje po do pisovanjih z Rimom itd.) in kdo ve, ktere še so strašila, s kterimi išejo maloverneži sv. Duha oplašiti, da bi na inenov Božjih ne zverševal v sv. Cerkvi. Taka neznan ska debelobučnost se spodobi k večemu mohamedanu, ne pa keršenemu človeku. Kdor je ponižen katoličan, mirno čaka, kaj da bo v sv. Duhu zbrana t 'erkev skle nila ; na to poreče: Kredo, — Verujem! iu mirno pojde k svojemu delu. l\o\o miiiister^tvo s svojimi namerami in kaj posebnim dopolnovanjem je še zmiraj uganka na ee strani. Zopet novi ministri so: Baron L ud. llolzge than za denarstvo; bar. Petrino, Bukoviuec in verli poganjavec za ravnopravnost vsim narodom , za pol jo delstvo; bar. \Vidmann za deželno brambo. V od dr lek naučnega ministerstva je prišel ko sekcijski prednik g. Czedik, ki ga „Presse" lc v tem hvali, da je bil od nekdaj nasprotnik „klcrikalnih prederzovanj" ali pre tenzij; ravno tako malo je z njim zadovoljna „Neue Fr. Presse" — in ne bolj katoliški listi. O \Vidmannovem prejšnjem življenji tudi marsikaj pišejo, kar mu poti ne gladi. Pa kaj se če? Dandanašnji je veliko „oportunit nih" glav, ki se ravnajo po vsakdanji sapi in tudi za dobro stran delajo, ako pride lepo vreme. Stanovitno zna čajne vlade bode pa svet le takrat imel, kadar se bo pri volitvah velikih deržavnih služabnikov gledalo zlasti na njih verno nravnost. Kdor n. pr. kakor katoličan zanemarja glavne dolžnosti svoje vere ter je kakor si bodi nezvest sin svoje matere Cerkve, kdo bo takemu zaupal, da bode druge dolžnosti kakor deržavnik vestno spolnoval? V pojasnilo se piše „oticijozno", da sedanje ministerstvo je bistveno le memogredoče in Potočki bo šele iz nove zbornice volil v resnici zborniško vlado, ki bo vedila ceniti njegove prizadevanja za spravo z narodi. Razne novice. S Poljaki se je jel Potočki zastran sprave pogovarjati v začetku tega tedna; jutri ima iti v Prago pomenit se s Čehi; potlej pridejo na versto Slovenci, kakor pravijo. — Postava za davek iz pri dobitkov so na stran djali. — Smcrling odstopi od pred-sedništva pri višji sodnii na Dunaju, — imenujejo pa že bivšega ministra Herbsta ko naslednika! — Na Napo leonovo poprašanje francoskih volilcev, če je narod za dovoljin z njegovim dosedanjim ongavljenjeni, jih je čez 7 milijonov odgovorilo , da — blizo poldruzega milijona pa, da ne. V Parizu in po več velieih mestih je imel znamenito večino zoper sebe, kar gotovo ni dobro znamnje. Iz Kima katoliški cerkvi aovražljivi časniki vedno naznaniijejo naj bolj debele laži. Nobeden naj se ne da za nas voditi tem izdajavcem svoje cerkve in nepošten jakom, ki ljudem za denar lažejo, kakor cigani za maslo in klobase ! — Ko vse piše o konciliju, jo tudi puntar Macir.i spisal brošuro, in pravi da bode Kini padel, kadar bo razpeta zastava republičanska na Laškem. Kes jo hudodelca Garibaldi in Macini že veliko let razpenjata, pa je razpeti ne moreta! Marija !\.i.,!*.l mila. wtke krasne , Dr.bnili tičic |h-*iii»- plašne, In mr»T:i cvetna v-> , Ma»lk>lo me budi, »»greva, I »a l i -t-rce -lavo peva, «» Mariia £maruica! V raj-ken. \vrti si cvetela, S'n:irri«a m-dolžna, bela, l*r»-d»-n sv«-t j* v«t varjen l»il. N:ij»*i>"»*j-i v lt».iji lasti ' « . r T'- za trenutk oUasti Nik-lar -atan ni dobil. N i.,a Sn.tmna! -i -krit«. 1'u na /• inlji, al častilo /:t«liil>t< la in lep-* ; l*i. »ii«. »"r 1 \oje » vitje. N >|».»li.ii»t »-tli -v»-t je, /v.— lilo vse lielr'». Šmarnica. Cisti angeli čudili In stermeče vsi slavili Kinč, lepoto so tvojo, Tvoje cv»-tje rajsko-milo Je clo J'»tisa nagnilo, Da jo prišel na /emlj-». Šmarnica nebeška! poje Ti veselo serce moje, Teb»- /. angeli slavi; Ne dopusti , da odjenja Kdaj od milega slavljenja, Dokler v persili mi živi. In ko zadnji »lan prihaja , Šmarnica, Kraljica maja! Ti na strani meni stoj, Zadnje zmagam da skušnjave. Da v nebeškem vtrti slave, B >m prebival tam s teboj. — Radoslav. Iz Ljubljane. V razgovor, kako se je Slovencem v politiškem oziru sedanji tehtni čas obnašati, se je bilo to nedeljo v Ljubljano sošlo nekoliko,poslancev iz Istre, Tersta, Goriškega in Kranjskega; iz Stajarskega in Koroškega so dospele pismeno njih misli. Razprave so bile prav žive, razmere isterskih, goriških, teržaško-okoliških Movenccv obširno pojasnovane, da še ne tako. Konec je bilo popolno soglasje vsih pričujočih v vsili rečeh. (Novice.) Postava o rabi slovenščine v vradnijah, v deželnem zboru že v drugič sklenjena, zopet ni poterjena. Naj bcr/.e bodo še velikrat „špancirale" gotiške oblike med terde kranjske gorjance, ki jih toliko umejo, kolikor Hočevarji cirilico — Dr. Bleiu eis je dobil pismi častnega uda od „dru-štva dobročinjenja" v Carigradu in od „pevačkoga društva" v Zagrebu. vln eo non est sanitas." Undan sem bil interpe-liran od prav spoštovane strani, da naj zavračam „Tag-blattove" o>tudnosti in laži. Pregledal sem čez več izd-nov res zopet samo nekaj malo listov. Ali kaj hočete z bolnim umazancem in mazačem? Ozdravil se zavoljo svoje lastne hudobnosti nikdar ne bo, dokler ne pogine v svoji nesnagi. Cerkev mu je tern v peti; — o papežu govori gerje kakor plašar; — katoliškemu duhov-stvu je do žolča ncvošljiv za njegov vpliv do ljudstva; — v zadregi jc, ali bi bolj lagal zoper gr. Brandisa, /oper jezuite ali zoper šole v duhovskih rokah. Privoši komur si bodi več kakor pa slovenstvu! — Naj pomisli kdo n. pr. avšasto laž od cerkvenega zbora: predsednik je bil kardinala Svarcenberga tako z zvoncem obzvonil, da so ga morali z govorniša peljati! — Ni je tako svete reči, da bi jc tagblattarji nc oskrunili, bodi si spoved ali kaj druzega. Zdaj ga mora celo mežnar na Brezji na Gorenskem za poštenje tožiti, ker je „Tagblatt" svojim bravcem v dopisu spod Triglava o neki pripovedki čenčal in lagal, da je mežnar ijudem obrito in pomalano prešičjo gl & v o kazal za plačo po 10 kr., češ, da je to v svinjo zakleta glava koroškega kerčmarja, ki so pa papež z lastnoročnim pismom ukazali, naj se zakleti na Brezje žene, da se ondi zopet v človeka spremeni na prošnjo M. Božje, ki je že veliko čudežev storila. — Tako „inteligeutači" išejo oskruniti papeža, božjo pot in dobro ime bližnjega. Kaj mora ,,Tagbl." po tem takem reči k svojim lastnim besedam: „klerikale Blatter schlagen nur zu ott einen Ton an, der in guter Gesell-schatt durchaus nicht iiblich ist?*' V kakošne ,,gesel 1-schaften" neki „Tagblatt" nosi svoje „obrite in poma-lane svinjske glave V!" — Deutsehenliass?!? „Nemški duh je naj veči nasprotnik „ultramontanizma," pravi „Tagblatt" kar naravnost v spisu „VVarum der Deutschenhass." Kdor ve, kaj je Tagblattu „ultramontanizem," bode tudi znal ceniti „kompliment," ki ga je Tagblatt s to žveko urezal poštenim Nemcem; toda mi poznamo nekega večega nasprotnika pravega in zvesto vernega katoličanstva , in ta ni nemški, ampak nemškutarski duh, kakoršen piha v sovražljivem in zagrizenem Tagblattu, in dopiha večkrat tudi tje v judovske „Presse" in druge nemške liste. Ravno ko smo omenjeni Tagblattov členek pregledovali, nam je prišel v roke spis iz „Neue Fr. Presse" od 7. t. m., kteri v enakem duhu klati o sovraštvu do Nemcev, in v kterem je to najberže resnica, da bode dr. Pogačar stolni prost; drugo, kar je čebljano zoper mil. Škota in dr. Pogačarja, je laž in obrekovanje, in pa tako neslano zbledeno, da vsak, ki oko-lišine le malo pozna, mora reči: širokoustni pisač še lagati ne zn£. Ne spodobi se nam zavetovati premil. kneza in škofa; dosti je, ako zaterdimo, da resnica je ravno nasprotno tega, kar „Presse" piše... In kdo bo verjel, da je tihi in dobroserčni g. dekan „der wu-thendste Deutschenhasser," ali da je „duhovstvo in ljudstvo po deželi o volitvah na naj sovražljivši način zoper Nemce hujskalV" — Katoličan je Nemcev in nobenega naroda ne sovražimo in ne smemo sovražiti; to nam človečnost in sv. vera prepoveduje: torej protestujemo zoper tako potuhnjeno očitanje. Potegujemo se pa za sv. vero kljubu nejeverskemu liberalizmu, ker je dolžnost, in potegujemo se za pravice svojega naroda, kar noben posten in pravičen človek ne more nikomur v krivico šteti, in tudi zato, ker je res slovenski duh veri bolj prijazen kakor nemški. Mkuhormhe spremembe. V ljubljanski škofii. Č. g. Simon Rupnik, kapi. v Ternju, slavinske fara,^je umeri 7. maja R. I. P. V teržaški školii. C. g. Konšt. Branchetta, duh. pomočnik pri sv. Jakopu v Terstu, je postal kurat * ondi v mestni bolnišnici; č. g. J. Uršič, kaplan v Abacii, pa subsid. ravno tam. — Prestavljena sta čč. gg.: Fr. Logar iz Boruta v Abacijo, Jak. Sajovec iz Žmina v Borut. C. g. Lor. Rakovec je radovoljno pustil mornarsko voj. kapelanijstvo in postal kaplan v št. Kočijami. Fara pri Marii Devici v Terstu je zopet razpisana, ker seječ. g. And. Sterk odpovedal. —Umerla sta čč. gg. v pokoju: Ni k. Loj v Veroni 4. apr., in Mat. Še sik v Bujah 20. aprila. R. I. P. Dobrotni darovi• Za sv. Očeta. G. J. M. 1 gl. v pap., 5 star. des. in 43 kr. nov. den. Prosi blagoslova za dušno in telesno zdravje. — Dobra duša 1 gld. 25 kr. sr. Prosi blagoslova za ponižnost in spreobernjenje grešnikov. — Neka oseba v dober namen 40 kr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.