47628

_

i

©TR0K

'Mascv^--

ZAZNAMEK RAZSTAVE
ZA VZGOJO, VARSTVO
IN SPLOŠNI BLAGOR
v v MLADINE, v v

r


Pozor!

Prosim prečitati! Važno!

Cenik s koledarjem zastonj in poštnine prosto.

Največja in najbogatejša zaloga zlatnine
in srebrnine. Lepa, primerna darila, po¬
sebno za krst, birmo, gg. ženine in neveste.

Velika izbera

najboljših in najtrpežnejših koles, kakor
tudi vseh kolesarskih potrebščin po naj¬
nižjih cenah. Velika zaloga Singerjevih in
Gritznerjevih šivalnih strojev.

V moji zalogi so najboljše in najlepše ure vseh vrst.
Verižice in prstani najmodernejše fagone.

Izbera namizne oprave in nastavkov iz pravega in China-srebra.

Usojam si navesti ie nekaj cen razstavljenega
blaga: krstna darila iz China-srebra v lepem svil¬
natem etuiju 8, 850, 9—, 10'—, 12'—, 13*—

14'—, 15'—, 16'—, 17'— K. Krstna darila iz pravega
srebra v lepem svilnatem etuiju od 15 K do 50 K.

Srebrna urica v etuiju od 12 K naprej.

Zlata zavratna verižica z lepim obeskom v svilnatem
etuiju od 18 K naprej.

V glavni zalogi imam veliko lepe namizne
oprave prav primerno za novoporočence.

Priporočam se prav vljudno za obilen obisk
z vsem spoštovanjem

pran Čuden, £jubljana

trgovec, urar in delničar švic. tovarn „Union“ ur

Prešernove ulice nasproti tranč. samostana.

« —•


..jNjarodni dom“ v Ljubljani z razstavo „Otrok“.

v ZAZNAMEK RAZSTAVE ZA VZGOJO, v
VARSTVO in SPLOŠNI BLAGOR MLADINE.

0 © D

I

}

IZDALO m ZALOŽILO

.SPLOŠNO SLOVENSKO ŽENSKO DRUŠTVO".

UREDILA MINKA 60VEKARJE9A.

LJUBLJANA — NARODNI DOM.

MESECA SEPTEMBRA 1908.

47628

Cena GO vinarjev

Ojoo.''


<aU^u/^

,frq k

Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.

Predgovor.

Evropa je bila sredi svojih velikih skrbi za razvoj
vojaštva in orožja, za izpopolnitev tehničnih pridobitev
ter za odkritje novih gospodarskih virov pozabila na
svojo najdragocenejšo posest: na mladino.  Razne
bridke izkušnje, zlasti pa strah vzbujajoča poročila iz
evropskih sodnih dvoran, bolniščnic in zavodov so
človeštvo končno opozorila, da je dolgo dobo zane¬
marjalo svojo prvo dolžnost.  Evropi seje  vzbudila
slaba vest in zdaj hiti popravljati, kar je doslej zamudila!

Tako moremo danes reči, da živimo v stoletju
otroka, v dobi, ko se je začela obračati na otroka naj¬
večja javna pozornost in skrbnost. Človeška družba in
država sta vobče spoznali, da je najplemenitejša dolžnost
posameznikov, posvečati največjo skrb duševni in te¬
lesni odgoji mladine. To spoznanje je začetek nove
kulturne dobe, katere glavni temelj je misel: v otroku
je bodočnost človeštva.  Človeštvo se osreči in
izpopolni le tedaj, če bomo varovali otroka pred vsa¬
kršnim zanemarjenjem in grdim ravnanjem in skrbeli,
da dobe otroci svojim telesnim in duševnim zmožno¬
stim primerno odgojo. Po vsem kulturnem svetu se
ustanavljajo torej razna otroška zavetišča, bolniščnice,

V

otroški zavodi, sirotinski sveti, vrtci, da, celo hoteli.
Prirejajo se najraznovrstnejši tečaji in predavanja, vse
pa ima namen poučiti ljudstvo, kako neizmerne važnosti
je odgoja otrok in kako je od te vzgoje odvisna bo¬
dočnost celih narodov. Izdajajo se debele knjige, bro¬
šure in časopisi, ki razpravljajo o tem, prirejajo se
kongresi in končno razstave vseh v otroško življenje
spadajočih predmetov. Namen teh razstav je podati
svetu sliko kulturne dobe, pokazati nadalje, kako so
živeli, se odgajali, se učili ter se zabavali otroci v
preteklosti in kako žive danes. Večina glavnih mest
evropskih držav je priredila velike razstave, ki so ob¬
činstvu kazale, kaj vse so veda, umetnost, obrt, za¬
sebna dobrodelnost in država storile za varstvo, zdravje
in vzgojo otrok. Lani je imel tudi Dunaj tako razstavo
v največjem slogu. Z vsemi takimi razstavami hočejo
dati občinstvu priliko, da se pouči in orijentira, kaj
ima še storiti,  da se izboljša življenje otroka in s
tem obstanek človeštva sploh. Take razstave so
velekoristne tudi zato, ker se ž njimi vzbuja smisel za
vzgojo otrok tudi tam, kjer je morda doslej še ni bilo,
ter se opozarja ž njimi na razne nedostatke  v
odgoji mladine.

Slovenci smo se do danes prilično malo zanimali
za svoj naraščaj. Manjka nam še vedno raznih otroških
zavetišč in šol, dasi se je v tem oziru storilo že
mnogo, manjka nam odgojevalnih knjig, dobre mla¬
dinske literature i. dr.

Da se vzbudi v vseh slojih slovenskega občinstva
interes za vse, kar spada v življenje otroka, je sklenilo
„Splošno slovensko žensko društvo 1 ', da
priredi razstavo z geslom „Otrok“. Njen

VI

namen je pokazati kolikor možno vse, kar
so storile naša znanost, umetnost i n obrt,
kaj so nadalje storila razna društva za
oskrbovanje otroka, in to v prvi vrsti pri
nas, v drugi vrsti pa tudi drugod. Vsekakor
naj bi bila ta razstava kolikor mogoče  na rodna,
slovenska. Razstavljeni so torej predmeti, ki so jih
včasih uporabljali, in predmeti, ki jih sedaj uporabljajo
pri naših otrocih.

Seveda „Splošno slovensko žensko društvo" spričo
svojih skromnih sredstev in ž ozirom na omejene pro¬
store „Narodnega doma" ni moglo misliti na popolno,
v vsakem oziru zadovoljivo razstavo. V to svrho bi
bilo treba najpožrtvovalnejšega sodelovanja države,
dežele in glavnega mesta ter drugih strokovnih čini-
teljev. Vendar je društvo v svojem delokrogu in s
svojimi sredstvi storilo vse, da dobe Slovenci vsaj pri¬
bližno sliko o tem, kaj se je storilo doslej za slovensko
mladino in česa nam še nedostaje. S sodelovanjem
trudoljubnih slovenskih zdravnikov, učiteljev, trgovcev,
obrtnikov in umetnikov se je torej priredila I. slovenska
razstava „Otrok“  z gorko željo, da bi bila II. taka
razstava čim najpopolnejša!

Naj bi vzbujala že naša razstava v narodu čim
večje zanimanje za boljšo vzgojo in čim vestnejše
varstvo zanemarjene in bolne slovenske mladine! Spričo
malega števila Slovencev nam mora biti vsak slovenski
deček in vsaka slovenska deklica dragocen biser! Cim
manj nas je, tem popolnejši in tem zdravejši mora
biti vsak člen našega naroda ! —

Ta katalog naj podaja v prvi vrsti jasno orijen-
tacijo po razstavi; v drugi vrsti pa naj s svojimi, v

VII

dodatku prijavljenimi spisi vzbuja smisel za otroške
bolesti in radosti, za sredstva in smotre dobre vzgoje
in pametnega varstva otrok.

Naj bi ta razstava vsaj nekoliko pripomogla, da
se začne tudi slovenski narod živeje zavedati neiz¬
merne narodne in gospodarske važnosti, ki jo imata
dobra vzgoja in varstvo otrok! To je edina želja raz¬
stavnega prireditelja: odbora »Splošnega slo¬
venskega ženskega društvavLjubljani 11 .

Dne 8. septembra 1908.

Vlil

I. skupina.

Higijena.

Dr. Demeter vitez Bleiveis-Trsteniški•*

1. Plakat „Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi". Po

dr. Trumppovera plakatu za šolo in dom priredil dr. Demeter
vitez Bleiweis-Trsteniški.

2. Brošuro „Kako obvarujemo našo deco jetike?" Izdalo „De-
želno pomožno društvo za bolne na pljučih".

3. „Hiperplazija žrelne bezgavke in nje vpliv na razvoj otroškega
telesa". Več koloriranih slik.

Dr. €D. greti, zobozdravnik v £jubljani, francovo nabr.:

Razni predmeti, tikajoči se otroškega zobovja, gojenega in zane¬
marjenega.

Kajzel Josipina, ortopeDični zavoD, tjubljana, Turjaški trg:

Miniaturni posnetki aparatov, kakršni se uporabljajo v tem zavodu.

*

IX

II. skupina.

Redilna sredstva za otroke

Prva kranjska miroDilnica (Drogerija) Antona Kanca
v Ljubljani:

Alkohola prosti šoki.
Demotogen.

Hoffov sladni izvleček.

Kakao Bensdorfov.

„ Blockerjev.

„ dr. Lahmannov.

„ Kasseler (ovseni)'.

„ Prometheus.

„ Rtigerjev.

„ Van Houtenov.

Knorrova ječmenova moka.

„ nebeška rosa.

„ ovsena moka.

„ ovseni zdrob.

„ pena Tapioke.

„ Tapioka brazilj.
Riigerjeva krepilna šokolada.
Kunzov ovseni sladni kakao.

Dr. Lahmannovo rastlinsko mleko.

Dr. Lahmannov rcdilnosolni ov
šeni kakao.

Malinov sok (malinovec).
Medicinski konjak.

Meinlov Maltin kakao.

Liebigov mesni izvleček.
Nestlevo zgoščeno mleko.
Otroška moka Kufekejeva.

„ „ Nestleva.

„ „ dr. Theinhartova

Ruski čaj.

Sanatogen.

Somatose.

Soxhletov mlečni sladkor.

„ redilni sladkor.
Trnkoczyjev kakao sladni čaj.
Vino Malaga.

„ Maršala.

I Želodova kava.

Sredstva za postrežbo otrok:

Aparati za dihanje pare (inha-
liranje).

Aparati za sterilizovanje mleka
po prof. dr. Soxhlet, Schulz,
Ollendorf.

Billrothov batist.

Dr. Brunsa, profesorja steriliziran
bombaž.

Brizgalnice iz gumija v obliki
hrušk.

Brizgalnice za klistiranje.

Brizgalnice steklene.

Cevi različne iz gumija.

Cevke za klistiranje.

Čepice za ušesa.

Čopiči za goltanec.

Gumijevo platno za postelj.
Gutaperčni papir.

Hydrophilna gaza.

Otroške gobe.

Otroški prašek lastnega izdelka.
Stupavniki.

X

Tablete za kopanje otrok
dr. Sedlitzkega.

Toplomer za kopelj.

Otroški prašek Hoferjev.

Otroško milo Hoferjevo.

„ j, dr. Leyerjevo.
„ „ penasto.

Pene lanolinove.

„ vazelinove.

Povoji Calicot.

„ flanelni.

„ iz mavca.

„ iz mula.

Povoji iz organtina.

„ trikotni.

Preveze za kilo.

Prsni klobučki iz gumija.

„ „ „ stekla.

Ščetke za roke.

„ „ steklenice.

„ „ zobe.

Sesala za otroke,
j Sesalne garniture.

Toplomer za merjenje toplote.
„ „ mleko.

- Vijolične korenine za otroke.

Sredstva za snaženje ust in zob:

Ustna voda Eau de Botot.

„ „ dr. Ebermannova.

„ „ Kalodont.

,, ,, Kalodontion.

„ „ Kosmin.

„ „ metna, lastnega izd

„ „ dr. Mettnitz.

„ „ Odol.

„ „ dr. Popp.

„ „ Rossler.

„ „ Seydlin.

Zobna pasta Boutemard.

„ „ Kalodont

Zobna pasta Odontine.

„ „ Pate dentifrice.

„ „ dr. Pfeffermann.

„ „ dr. Popp.

„ „ Thoot.

„ „ Tymol.

Zobni prašek lastni izdelek.
„ „ dr. Ebermann.

„ „ dr. Faber.

„ „ dr. Heyder.

„ „ Irex.

„ „ Seydlin.

|

*

HI. skupina.

Otroški vrtec.

Otroški vrtci Jružbe sv. Cirila in Metoda" v Jesenicah, Tržiču, pri
Sv. Ivanu v Trstu, v Skednju, Gabrju pri Celju, Revmi, na Savi-Fužinab in
slovenski otroški vrtec v Ljubljani:

Izšivanje. Pletenje. Gubanje. Verižno šivanje. Dela z grabom.

XI

Dela in učila Pitftlerjeve udove na Dunaju, V. Margaretenpl. I:

Izgotovljena dela v tabelah.

Posamezna izgotovljena dela in sicer: Stavbne oblike, dela iz pa-
stilina i. dr.

Izšivanje na lepenko.

Dela z grahom.

Pletenje.

Dela na kanevas.

Najraznovrstnejše gradivo za dela v otroškem vrtcu in učila.

Igre v škatljah: Risanje. — Slikanje. — Dela iz voska. — Lep¬
ljenje. — Sivelja za punčke. — Modeliranje. — Fotokopija. —
Vesela poštevanka. — Kipar. — Kuhinja. — Igra s kockami. —
Ženska ročna dela. — Izdelovanje cvetlic. — Mozaik. Poto¬
vanje na Severnik. — Železnica. — Igra „Halma“ itd. itd.

Slike.

*

IV. skupina.

Šola.

Mestna slovenska dekliška osemrazrednica pri sv. Jakobu in I. mestna
deška ljudska šota v Ljubljani razstavljata:

Ženska ročna dela.

Podrobni učni načrt za ženska ročna dela na osemrazrednih de¬
kliških ljudskih šolah.

Risalne izdelke I,—Vlil. razreda.

Učila.

Letna poročila.

Delavnice šolske oprave P. Jobannes Miiller na Dunaju I. Reichsratstr. 11.

razstavljajo:

Dve dvosedežni, preložljivi šolski klopi s premično šino sistema
Rettigovega  (štev. IV. in VIL) c. kr. priv. in c. kr. pat. —
Šolska klop bodočnosti. — 600.000 sedežev se že uporablja.
— Temeljito snaženje! — Zrak brez prahu! — Zdravi šolarji!

XII

Izdelovanje klopi dovoljuje tvrdka tudi domačim mizarjem, ako
prosijo licence in navodil. Izgotovljene klopi pošilja pat. in
priv. imetnik P. Johannes Miiller na Dunaju. Pojasnila daje
ljubljanski mizarski mojster Franc Burger,  ki take klopi
izdeluje za razne šole na Kranjskem.

*

V. skupina.

•v

Šolske potrebščine i. dr.

Bonač Ivan, Šelenburgove ulice:

Predmeti, ki jih potrebujejo otroci v šoli: Peresa, svinčniki,
papir, razglednice in drugo.

*

VI. skupina.

Zavod za gluhoneme v Ljubljani.

I. Knjige in učila.

Pavletič:  Knjižica za poduk gluhonemih. Trije zvezki.
Koprivnik:  Gluhomutec in njega obrazovanje.

Rudež:  Gluhonemi.

Prvo letno poročilo „Kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme
v Ljubljani".

Razni pripomočki za začetni artikulacijski pouk.

II. Izdelki učencev.

1. Pismeni izdelki učencev I., 111. in V. razreda.

2. Risarski izdelki učencev od I. do VI. razreda.

3. Ženska ročna dela za šest šolskih let.

4. Deška ročna dela :

a)  pletenje, b)  lahka lesna dela, c)  lepenstvo, č)  režbarstvo,
d)  modeliranje, e)  mizarstvo, /) strugarstvo.

*

XIII

VII. skupina.

Deželni zavod za odgojo slepe dece
v Zagrebu.

Plošča za spoznavanje črk.
Kompletna Kleinova priprava za
pisanje.

Praška plošča za Braille-ovo pi¬
savo z iglo, abeceda z navo¬
dilom za pisanje.

Zemljepisna karta (zemljevid).
Prirodopisna karta.

Fizikalna karta.

Začetnica za Braille-ovo pisavo.

Pisana čitanka v majuskuli (ve¬
like črke).

Šolski pismeni izdelki.

Popolna računska priprava.
Meter za slepce.

Zbirka krtač.

„ ženskih ročnih del.

„ slojdovih(lesnih) izdelkov.

„ Frčblovih izdelkov.

„ modeliranih predmetov.
Šolsko izvestje za leto 1907 8.

*

VIII. skupina.

Mladinski spisi in strokovna dela o
vzgoji in varstvu otrok.

Lav. Schwentner:

A) jVHadinski in drugi spisi iz založbe £. Schventnerja,
Cjubljana, Prešernove ulice.

Pisanice.  Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič,  k  80 h.

Medvedji lov. Čukova gostija.  Povesti. Spisal Jos. Brinar,  k  80 h.

Na rakovo nogo.  Povest. Spisal Ivo Trošt,  k  80 h.

Roza Jelodvorska.  Povest. Spisal Krištof Schmidt.  S 6 kolorira-
nimi podobami. Eleg. vez. K 2.

Nove pravljice i-z tisoč in ena noč.  S kolor. slik. Eleg. vez. K 2.

Kapitan Žar ali Kleč v Tihem morju.  Povest za mladino s slikami
v barvotisku. Eleg. vez. K 1'20.

Na divjem zapadu.  Tri povesti iz življenja Indijancev. S slikami
v barvotisku. Eleg. vez. K 1 '20.

XIV

Džungla.  Angleški spisal Rudyard Kipi  in  g. Preložil J. K. S sliko
pisateljevo in 15 ilustracijami, b  K 2, . eleg. vez. K 3.

Hrošči in žuželke v podobah.  137 koloriranih podob s slovenskimi,
nemškimi in latinskimi imeni. 80 h.

Metulji v podobah.  129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi
in latinskimi imeni. 80 h.

Zoologijski atlant.  Sestavil H. Leutemann.  Slovenski mladini
razložil A. Pavlin. 24 tabel s 255 koloriranimi slikami in 57 strani
besedila. Trdo vez. K 6.

A-B-C  v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja, eleg vez. K 1'60
Deca roma, okrog doma.  Kolorirane slike s pesmicami, b  24 h.
Drobiž v podobah.  Cena navadni izdaji 40 h
Naše domače živali.  Kolorirane slike iz domačega živalstva brez
besedila, b  40 h.

Noetova barka.  Živalstvo v podobah — s pesmicami. K 1 ‘50.
Pavluša in Nuša  — dva škrata.  Kolorirana in vez. izdaja. K 1 '60.
Palčki Poljanci.  Slike in besedilo napravil E. Kreidolf.  Preložil
Oton Zupančič. Eleg. vez. K 3'60.

Podobe iz živalstva.  Leporello-izdaja na močni lepenki s platne¬
nimi hrbti. K 1'50.

Sladki orehi.  Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolori-
rani in kartonirani izdaji K 1'60.

Vesela družbica.  Kolorirane slike s pesmicami. 70 h.

Dobra gospodinja.  Minka Govekarjev  a. Eleg. v plat. v. K 2’80.

B) ^ladinski spisi iz založbe yfaDreja Gabrščka v gorici.

Knjižica za mladino.  Ureja E. Gangl.  Izšlo doslej 31 vezanih
knjižic. — V založbi je dobiti še sledeče zvezke, ostali so pošli:
13. in 14. Pesmi cerkvene in dr.  Založil Andr. Praprotnik.  K 1.

21. Pisanice.  Slovenski mladini spisal E. Gangl.  50 h.

22. in 23. V domačem krogu.  Zbirka pesmi in povesti za mladino.
Spisal ali priredil Janko Leban.  K 1.

24. Savinski glasi.  Izdalo .Učiteljsko društvo za celjski in
laški okraj". 1. snopič. 50 h.

25. Vsebina: 1. Pesmi Marice Strnadove.  2. Kratke povesti

Jadvige Podravske.  3. Pesmi Fr. Žgurja.
4. Grlice. 5. Pesmi E. Gangla.  6. Črtice iz
življenja cesarja Jožefa II. K 1.

XV

26. Vsebina: 1. Ciguljka. 2. Pod slamnato streho. 3. Težka
vest. 4. Mačka z rdečim ovratnikom. 5. V snegu
sama. 6. Črtice iz življenja slavnih mož K 1.

27. in 28. „ 1. Dobrota in hvaležnost. 2. Blago srce. 3. Čopke

ni. 4. Ukane Matjaževega Groga. 5. Bodi pošten.
6. Hud štrbunk. K 2.

29. Milutin Oblokar.  Povest. Janko Leban.  K 1.

30. snopič. Trošt  Ivo: V srca globini.  Povest, k  K 1.

31. „ Žgur  Fran: Semena padajo.  Otroške pesmi. K 1.

C) jVUadinski spisi ostalih slovenskih založb.

Adamič:  Slava cesarju Francu Jožefu I.  Spevoigra. 1908. K 5.

de Amicis Edmondo — Janja Miklavčič:  Srce.  V Ljub¬
ljani 1891. Štirje zvezki. K 2.

Andrej Hofer,  junaški vodja Tirolcev leta 1809. Tretji pomnoženi
natis. V Ljubljani 1899. b  40 h, k  60 h.

P. Angelik Hribar:  Mladinski glasi,  a 24 h.

Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju.  1872—1874,
1907. 40 h.

A. G.: Bitka pri Visu leta 1866.  V Ljubljani 1905. b  60 h.

Berthet Eliz. — Sušnik  A.: Učenke v petih delih sveta.  Trije
zvezki, a b  48 h.

Borislav:  Spominski listki iz avstrijske zgodovine.  V Ljubljani
1897. b  48 h.

Borisov:  V zarji mladosti.  Zbirka pesmic in povestic. b  60 h.

Brezovnik Anton:  Zvončki.  Zbirka pesmic, k  K 1 '50.

Brezovnik Anton:  Zakaj?  — Zato!  Zbirka pravljic, pripovedk
in legend za šolo in dom. 60 h.

Brezovnik Anton:  Šaljivi Slovenec.  Zbirka najboljših kratko-
časnic iz vseh stanov. Druga izdaja. Ljubljana 1896. m  K 1'50.
k  K 2-20. ^ «

Brinar Josip:  Lisica Zvitorepka.  Živalska pravljica za odraslo
mladino. K 1.

Burgerstein: Zdravstvena pravila za učence in učenke.  10 h.

Burgerstein:  Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine.
1905. 10 h.

Campe-Majar:  Odkritje Amerike.  Podučnozabavna knjiga v
treh delih: o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. K 2'20.

Cigler Janez: Deteljica  ali življenje treh kranjskih bratov
francoskih vojakov. 60 h.

Cigler Janez:  Kortonica,  koroška deklica, m  60 h, k  80 h.

Cooper  J. F.: Natanael Bumpo.  Povesti, predelane za mladino.
/. Strelec. //.Poslednji Mohikanec. ///.Stezosledec.
IV.  Naseljenci. V.  Na preriji, m  a 48 h.

Dimnik J.: Pripovedke iz avstrijske zgodovine.  V Ljubljani
1896. m  60 h.

Dimnik  J.: Avstrijski junaki.  S 17. podobami. V Ljubljani
1902. m  K L50, k  K 1'80.

Dobra hči Evstahija. m  30 h, k  50 h.

Dolinar  L.: Izidor,  pobožni kmet. m  50 h.

Dominicus: 5 prestola na morišče, m  40 h.

Dominicus:  Narodne pripovedke za mladino.  Trije zv. a 48 h.

Emonski-Mayer Mil.  Mučenci.  Starokrščanska povest. 90 h.

F u n t e k: Spominski listi iz zgodovine c. in kr. pehotnega polka
št. 17 vitez pl. Milde.  K 2'35.

Freuensfeld:  Venček pravljic in pripovedek.  Celje 1892. m  40 h.

Genovefa,  sveta grofinja. Pripovedka, m  32 h.

Giontinijeva knjižnica za otroke.  12. zv. z naslov, slikami, a 12 h.

Grizelda,  kmetica in grofica, m  20 h.

Haderlap:  Črni bratje, m  40 h.

Ha  d eri  a p: Nikolaj Zrinski,  hrvatski junak, k  40 h.

Haderlap:  Pod turškim jarmom.  Povest iz vojske Grkov proti
Turkom. 40 h.

Hofer Andrej,  junaški vodja Tirolcev leta 1809. 60 h.

Hoffmann  Fr : Bog pomaga.  Povest. S štirimi jeklorezi. k  80 h.

Hoffmann:  Od uboštva do bogastva  ali čas je zlato, m  72 h.

Hoffmann:  Kar Bog stori, vse prav stori.  Povest. S štirimi
jeklorezi. k  80 h.

Hoffmann:  Kako vzgaja usoda.  Povest. S štirimi jeklorezi. k  80 h.

Hoffmann:  Peter Prostak.  Povest. S štirimi jeklorezi. k  80 h.

Hrvojič  S.: Princ Evgenij Savojski,  slavni junak in vojskovodja
avstrijski, m  48 h.

Jurkovič  Fr.: Veselje angeljsko.  Napevi za dvoglasno petje in
spremljevanje na orgijah pesmarice ..Prijatelj otroški", m  50 h.

Keller  dr. Anton — J. B.: Prst božji.  Dva zvezka, m  a 46 h.

Kocbek  Fr.: Pregovori, prilike in reki. m  60 h.

XVII

II

s s s

Kosi Anton: Zabavna knjižnica za slovensko mladino. XII.  in
XIII.  zvezek, a 30 h.

Kosi: Šaljivi Jaka  ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko
mladino. /. in II.  zvezek, m  48 h.

Kosi: Zlate jagode.  Zbirka basnij  za slovensko mladino in
priprosto ljudstvo. K 1'20.

Kosi:  Sto narodnih legend.  Slovenski mladini in priprostemu
ljudstvu v pouk in zabavo. K 1 20.

Kosi:  Letni časi.  Spevoigra. Dvo- in triglasni zbori s samospevi,
dvospevi ter z deklamacijami, uravnani za spremljevanje na
glasovirju in harmoniju. K 3 p 60.

Kosi:  Šopek šolskih pesmi.  S posebnim ozirom na narodne in v
narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delih. I.  del
m  90 h, II.  del K 1.

Kosi: Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom.  50 h.

Kredba Vaclav — Podkrajšek  H.. Izdajalca domovine.
Povest, m  40 h.

Kržišnik  Jož. Mar.: Male pesmi.  40 h.

Leban  Janko: Iskrice.  Zbirka pesmij in povestij. II. zvezek, m  30 h.

Leban:  Šestdeset malih povestij za otroke.  Poleg italijanskega
izvirnika, m  32 h.

Leban:  Sto beril za otroke.  Po italijanskih izvirnikih, m  40 h.

Leban:  Mirko Poštenjakovič.  Povest za dečke od 12,—15. leta.
Nemško spisal Fr. Frisch. m  40 h.

Leban:  Pri Vrbovčevem Grogi.  Povest za dečke in deklice v
dobi od 7. do 12. leta. Po nemškem izvirniku, m  40 h.

Lesar Anton: Perpetua ali afrikanski mučenci, m  K 1 20.

a j ar H.: Cvetke zelene in zvenele  za mlade in stare, m  40 h.
a j a r: Pravljice, m  40 h.

ajar:  Srečolov.  Povest onim, ki si na tujem iščejo doma, in
zlasti njim, ki tišče v Ameriko, m  40 h.

Marija naša pomočnica.  Povest za mladino in odrasle ljudi, m  48 h.

Merhar  Alojzij: Marjetice,  nabrane nežni mladini, m  60 h, k  80
in lepo vezane K 1'10.

Merhar: Najdenček  ali pravični se tudi živali usmili, m  40 h.

Nedeljko  Fran: Andersenove pravljice.  S 5barv. slikami, k  K 1.

Nedeljko:  Viljem Hauffove pravljice za mladino.  K 1'20.

Nedeljko:  Maksimilijan  /., cesar mehikanski. m  40 h.

XVIII

N', d el j ko: Feldmaršal groj Radecki. m  40 h.

N: mški Pavliha v slovenski obleki.  Prevod iz nemščine, m  40 h.
Nezgoda na Palavanu.  Poslovenil V. S. m  40 h.

Sv. Notburga,  pomočnica v vsakovrstnih potrebah, popis in živ¬
ljenje sv. Helene , kneginje slovenske, s pripovedko o zvonu
v Blejskem jezeru, m  36 h.

Parapat  J.: Robinzon starši.  Njeg. vožnje in čud. dogodbe. m60h.
Peerz-Krulec: Pri našem cesarju, m  10 h.

Pesjakova  Lujiza: Vijolice  Pesmi za mladino, m  K 120.
Podkrajšek  H.: Car in tesar  ali Sardamska ladjedelnica. Zgo¬
dovinska pripovedka, m  40 h.

Podkrajšek:  Jaromil.  Češka narodna pravljica, m  32 h.
Robinzon.  Povest za slovensko mladino k  K 1.

Spi 11 man n Jos.: Ljubite svoje sovražnike.  Povest iz maorskih
vojsk na Novi Zelandiji, m  40 h, k  60 h.

— Maron,  krščanski deček iz Lizabona. Spisal A. v. B. m  40 h, k  60 h.

— Marijina otroka  Povest iz kavkaških gora. m  40 h, k  60 h.
Spillmann:  Praški Jadek.  Poslovenil Jos. Vole. m 40 h, A: 60 h.
Spillmann:  Ujetnik morskega roparja  Povest, m  40 h, k  60 h.
Spillmann:  Arutnugan,  sin indijskega kneza, m  40 h, k  60 h.
Spillmann:  Sultanovi sužnji.  Carigrajska povest iz 17. stoletja.

m.  60 h.

Spillmann: Tri indijanske povesti, m  40 h, k  60 h.
Spillmann:  Kraljičin nečak.  Zgodovinska povest, m  40 h, k  60 h.
Spillmann:  Zvesti sin.  Povest izza vlade Akbarja Velikega.
m  40 h, k  60 h.

Spillmann: Rdeča in bela vrtnica, m  40 h, k  60 h.
Spillmann: Korejska brata, m  40 h, k  60 h.

Spillmann: Boj in zmaga  80 h.

Spillmann: Prisega huronskega glavarja.  80 h.

Špindler  Fr. S.: Ljudska pesmarica,  m 60 h, v platno K 1,
/ K 1'40. — Partitura za te napeve A K 4.

Stowe H. — Malavašič: Stric Tomova koča  ali življenje
zamorcev v Ameriki, k  K 1 40.

Stritar  Jožef: Pod lipo.  Knjiga za mladino s podobami, m  K 1'20.
Stritar:  Jagode.  Knjiga za odraslo mladino. K 1‘20.

Stritar:  Zimski večeri.  Knjiga za odraslo mladino. K 1'20.
Stritar:  Lešniki.  Knjiga za odraslo mladino. K 1 "20.

XIX

II*

Šarc VI.: George Stephenson,  oče železnic, m  40 h.

Šmid Krištof: Zbrani spisi.  I. zvezek: Ljudevit Hrastar.  —
Golobček, m  60 h, k  80 h.

Šmid: II. zvezek: Jozafat,  kraljevič v Indiji, m  60 h, k  80 h.
Šmid: III. zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec, m  80 h, k  K 1.
Šmid: IV. zvezek: Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu,
m  40 h, k  60 h.

Šmid: Slavček. Nema deklica, m  40 h, k  60 h.

Šmid: VI. zvezek. Ferdinand.  Čudapolno življenje .mladega špan¬
skega grofiča. m  60 h, k  80 h.

Šmid: VII. zvezek. Jagnje. Starček z gore. m  70 h, k  90 h.
Šmid: VIII. zvezek. Pirhi. Ivan,  turški suženj. Krščanska obitelj.
m  60 h, k  80 h.

Šmid: IX. zv. Hmeljevo cvetje. Marijina podoba m  60 h, k  80 h.
Šmid: X. zvezek: Ludovik,  mladi izseljenec, m  40 h, k  60 h.
Šmid: XI. zvezek. Najboljša dedščina. Leseni križ. m  40 h, k  60 h.
Šmid: XII. zvezek. Roza Jelodvorska.  Podučna povest staršem
in mladini. Tretji popravljeni natis, m  60 h, k  80 h.

Šmid: XIII. zvezek. Sveti večer, m  60 h, k  80 h.

Šmid: XIV. zvezek. Povodenj. Kartuzijanski samostan, m  60 h,.
k  80 h.

Šmid: XV. zvezek: Pavlina, m  60 h, k  80 h.

Šmid: Timotej in Filemon.  Povest, m.  40 h.

Šmid: Nedolžnost preganjana in poveličana, m  40 h, k  60 h.
Šmid: Evstahij. m  40 h, k  60 h.

Šmid: Mladi samotar.  Povest, m  30 h, k  50 h.

Šmid: Dve povesti: Golobček in kanarček, k  50 h.

Šmid: 100 majhnih pripovedek za mladino, k  80 h.

Taras Vaziljev: Izraznih stanov.  Z dodatkom: Urban iz.
Ribnice, m 25 h.

Tkalec Ivan: Tiun-Lin,  kitajski pomorski razbojnik, m  40 h.
Tomšič Ivan: Vrtec.  Časopis s podobami za slovensko mladino.
Tomšič: Zlati orehi,  slovenski mladini v spomin. I. zv. m  60 h.
Tomšič: Peter Rokodelčič.  Poučna povest slovenski mladini.
m  60 h, k  72 h.

Trošt Ivo: Pri stricu.  Povest, m  40 h.

Urbanec Ivan.  Knez črni Jurij,  osvoboditelj Srbije, m  40 h..
Venček čestitk za godove, novo leto in druge prilike.  40 h.

XX

Wiseman-Steska. Večna luč.  Novela,  m  20  h.

Vcščilrii listi za novo leto, godove in rojstne dneve.  48  h.
Zakrajšek Fr.: Oglenica ali hudobija in nedolžnost.  Povest.
m  60  h.

Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino.  20 h.

Dimnik J.: Domače ognjišče,  I. letnik.

Dimnik: Domača vzgoja.

Dimnik: Zlati jubilej cesarja Franca Jožefa I.

Dimnik: Cesarica Elizabeta.

Dimnik: Avstrijska zgodovina za ljudske šole.

Dimnik: Domoznanstvo v ljudski šoli.

Dimnik: Staršem šolske mladine.

Adamič Emil:  Slava cesarju Francu Jožefu I.!

G a n g 1 E.:  Zvonček.

Rape A.: Naša bodočnost.

Bleiweis vitez Trsteniški dr.:  Kako obvarujemo našo deco
jetike?  40  h.

Milčinski Fr.:  Naša zanemarjena mladina in Kranjska obla¬
stna ji mačeha.

Kosi Ant.:  Starši, podpirajte šolo!  40  h.

Jemeršič-Gregorčič: Materino delo za Boga in domovino.
K 1'40.

Pesek Ant.: Slepa ljubezen.  Ljudska igra. K 1.

*

IX. skupina.

Glasbila.

jKraczmer Alojzij, izdelovalec klavirjev in soDnijsko za¬
priseženi zveDenec. Velika in bogata založba klavirjev,
harmonijev in Drugih glasbil, Sjubljana, Sv. petra cesta 4.

Klavirji ter druga raznovrstna glasbila.

*

XXI

X. Skupina.

Igrače.

Dobrič €mil, fjubljana, Prešernove ul. št. 9.

Najraznovrstnejše otroške igrače. Posebej omenjeni so večji komadi,
katerih cene so pri razstavitelju na razpolago

*

XI. skupina.

Narodne noše.

Punčke v najraznovrstnejših slovanskih narodnih nošah. Oblekle
so jih ljubljanske gospe in gospodične.

4

XXII

XII. skupina.

Starine.

Sadnikar jVikolaj, živinozdravnik v Kamniku.

Starokranjske kmetiške zibeli.

Dekliška ročna dela; mošnjički, prtički s črkami i. dr.

Vesel Ferdo, akad. slikar.

Stara dolenjska zibel z opravo.

Kadunje (nečke).

Razna starinska ročna dela: pregrinjalca, prtički, oblačila, pokri¬
vala i. dr.

*

XIII. skupina.

Ročna dela in vzorci za deklice.

Jager coni, prodajalna ženskih ročnih del, Ljubljana,
Židovske ulice.

Prtički. Različno izdelane in vezene blazine. Čepice. Krstni prtički.
Okvirji za slike. Torbice. Blazinice za igle. Stojala za ročna
dela. Pregrinjalca za otroške vozičke. Namizni prtički i. dr.

*

XIV. skupina.

Narodne in umetne vezenine.
Jtiagdič Pavel, modna trgovina, £jubljana,'Frešernove ul. 7.

i.

Ploščasto vezenje.  Domači izdelki. Slovenski motivi: Slo¬
venske narodne torbice, prtički, namizni prti, milijeji, ozka na¬
mizna prostirala (tekači), brisače in predpasniki. -

XXIII

II.

Križnato vezenje. Domača obrt iz Prezida. Hrvaški motivi:
Prtički v raznih velikostih, milijeji, namizna prostirala, ser¬
virni prtiči, kredenčni tekači, brisače,- torbice in blazine.

III

Kleklanje.  Domači izdelki iz Idrije in okolice. Različni aplicirani
motivi, trikotniki, štirikotniki, prtički, prti, ozka namizna pro¬
stirala, milijeji.

IV.

Orijentalska domača obrt.  Različne vezenine s svilo, srebrom
in zlatom, torbice, prtički, namizni prti, šerpe, pasovi, pred¬
pasniki, Figaro-jopice, milijeji, ozka namizna prostirala.

V.

Hrvaški narodni izdelki.  Narodne torbice, prti, prtički, milijeji,
ozka namizna prostirala, predpasniki, brisače. Zastori za okna,
blazine.

VI.

Različni predmeti za otroke:  majice, površne jopice, doktor
Jagrovo volneno perilo, nogavice, rokavice, gamaše, čepice itd.

*

XV. skupina.

Kroji otroških oblek.

)(ubmayer herezija, šivilja, £jubljana, Kongresni trg 6,
2. stopnice, prvo nabstr.

1. ) Na tabelah narisani krojni vzorci od 1. do 15. leta. Na risbah

je označena različnost telesne rasti in je hkratu razvidno,
koliko škode napravijo nepravilna oblačila razvijajočemu se
otroškemu telesu.

2. ) Enostavni krojni vzorci, ki se po njih oblekice za otroke lahko

pletejo, a se tudi lahko iz tkanine napravijo.

*

XXIV

XVI. skupina.

Otroška obleka.

Q ičar & julejač, prodajalna izgotovljene obleke za gospode
in gospe, deklice in dečke, Ljubljana, Prešernove ulice.

Obleke za otroke od 2. do 3. leta.

Obleke za otroke od 3. do 10. leta v raznih barvah in krojih.
Obleke za dečke od 10. do 14. leta s telovnikom in kratkimi
hlačami.

Vrhnji suknjiči, kratki in dolgi za dečke do 14. leta.

Haveloki, pelerine.

Plašči, jopiči in pelerine za deklice

ji.  Kunc, £jubljana, Dvorni trg 3, zaloga in izdelovanje
oblek za gospode in dečke.

Salonski, promenadni in praktični kostumi ter obleke, površniki in
suknjiče za dečke od 3. do 12. leta.

Vsi predmeti so izdelani v lastni delavnici.

Josipina Podkrajšek, Ljubljana, Čevljarske ulice 2.

Oblekice in plaščki za otroke različne starosti ter v raznih krojih.
Volnene jopice in krilca ter druga zimska spodnja oblačila.
Gamaše, rokavice i. dr.

Razne novosti otroških oblek za sankanje.

Čepice, klobučki itd.

Reformne hlačice.

Predpasniki iz batista, kretona, listra v raznih oblikah ter za otroke
različne starosti.

Ovratniki iz čipk, batista i. dr.

Najnovejše dolge in kratke nogavice za razne letne čase.
Najmodernejši kimono-ogrtači.

*

XXV

XVII. skupina.

Otroško perilo.

Šarc yinton, £jubljana, Sv. Petra cesta št. 8.

Izdelovanje perila: Sv. Petra nasip 7. — Pralnica in svetlolikalnica
Kolodvorske ulice številka 8

Razstavlja od domačih deklet doma izvršeno perilo za otroke
od rojstva do 14. leta, od najcenejše vrste do dragocenih stvari,
torej perilo v vseh velikostih in kakovostih kakor:

Za novorojenčke: srajčice, jopice, plenice, avbice, različni
povoji, zavojne odejice, krstne opreme, vložke iz flanele in kavčuka
i. dr. — Otroška dolga krilca in jopice. Perilo za kopanje. Razno¬
vrstne čepice. Vsakovrstno perilo za postelje in vozičke.

Za poznejša leta: Srajčke, moderčki, jopice, krilca, hlačke,
spalne srajce, korseti za vsako starost i. t. d.

Za dečke: Dnevne in spalne srajce. Kratke in dolge hlače.

*

XVIII. skupina.

Klobuki in kožuhovina.

Kovač frančiška, modistka, Ljubljana, jKestni trg.

Otroški klobučki. Čepice razne vrste in oblike. Avbice. Zaponke.
Pajčolani. _j_

Krejči ;flnton, krznar in klobučar, £jubljana, Wolfove ul.

Klobučki za dečke in deklice. Čepice in različna kožuhovina.

*

XIX. skupina.

Otroško obuvalo.

Štor julija, £jubljana, Prešernove ulice.

Otroškemu blagru namenjena razstava ,,Otrok“ mi daje pri¬
liko opozoriti na škodljivost dosedanje neprimerne otroške obutve.

XXVI

Brez ozira na naravno lego prstov noge oklepajo starši rastočo
otroško nogo v slabo in spredaj zoženo (špičasto) obutev, ki
otrokom noge pohablja in pači. S higijenskega stališča je špičasta
obutev za otroke nedopustna. Zdravniško pa se jako priporočajo
otroški čevlji „Tip-Top“, ki so izdelani po normalni obliki nog
ter so vseskozi šivani, higijenski po svoji obliki in dobre trpežnosti.
Nosijo jih otroci razumnih staršev v vseh kulturnih državah. „Tip-
Top" čevlji se dobivajo V Ljubljani pri Jul. Štor v Prešernovi
ulici  št. 5.

*

XX. skupina.

Otroški dežniki in solnčniki.

Vidmar Josip, izDelovalnica in prodajalna dežnikov in
soinčnikov, £jubljana, pred Škofijo.

Raznovrstni dežniki in solnčniki za otroke.

*

XXI. skupina.

Pohištvo.

jVaglas J. J., tovarna pohištva, Cjubljana, Židovske ulice.

Higijensko urejena otroška soba najnovejšega sloga. Izdelana v
lastni tovarni:

Stena s tablo. — Omara za igrače. — Dve popolnoma opremljeni
postelji. — (Perilo je izdelala tvrdka A. Šarc  v Ljubljani.)
— Miza. — Trije stoli. — Dva stolička. — Omara za obleke.
— Pisalna miza. — Stol. — Umivalnik. — Omara za povijanje
otroka. — Otroški voziček. — (Tla prevlečena z linolejem. —
Okna je vrezala tvrdka A. Agnola  v Ljubljani. — Sobne
stene je pleskala tvrdka E. Eberl  v Ljubljani)

*

XXVII

XXII. skupina.

Zlatnina, srebrnina i. dr.

ČuDen fr., urar in trgovec, Delničar švicarskih »Unionskih"
ur, Cjubljana, Prešernove ulice.

Velika izbera krstnih in birmanskih daril.

Najlepše namizno orodje.

Raznovrstna kolesa in kolesarske potrebščine.

£

XXIII. skupina.

Železno posodje, orodje in igrače.

SchneiDer & Verovšek, trgovina z železnino, Cjubljana,
Dunajska cesta 16.

Johnovi pralni stroji ,,Volldampf“. Johnove pralne valje. Johnovi
„Wring“ stroji.

Banje. Otrokom namenjeno vrtno in drugo orodje.

* ■

XXIV. skupina.

Domača lesena obrt.
ji pakič-Mrman, £jubljana, francovo nabrežje.

Suha roba iz Ribnice: Lesene igrače. Vozički. Sani. Mizice. Stolči.
Košarice. Koški itd.

*

XXV. skupina.

Domača krakovska in trnovska obrt.

Izdelek gdč. Elizabete Doberletove.

*

XXVIII

XXVI. skupina.

Lončeno malo posodje iz Mlake
pri Komendi.

Igrače. (Razstavlja g. N. Sadnikar.)

*

XXVII. skupina.

Slaščice.

Zalaznik Jakob, slaščičarna in pekarija, Ljubljana,
Stari trg 21.

Večji razstavni predmeti:

Tepež dece (iz šokolade). — Slava cesarju (iz traganta). —Košarica
s cvetjem (iz traganta).

Raznovrstne igrače iz šokolade in traganta.

Več vrst konfekta in sicer laški iz fondanta, marcipana, šokolade i. dr.
Najraznovrstnejši bomboni in šokolade.

Domači izdelki:  čajno, desertno in drugo pecivo.

Bonbonijere.

*

XXVIII. skupina.

Umetniške fotografije.

Berthold Avgust, fotografski atelier, £jubljana, SoDnijske

ulice 11.

Otroške slike:

Posnetki iz ateljea.

Posnetki pri igri na prostem.

*

XXIX

XXIX. skupina.

Umetnost v življenju otroka.

*

Razne slike iz otroškega in rodbinskega življenja. Kipi. Ilustracije
bajk, pravljic, narodnih pesmi i. dr.

Razstavljale*!:

Gaspari Maksim:

1. Abeceda. Inicijalke. Risbe.

Globočnik Fr. P. S.:

2. IV. zapoved.

Kobilca Ivana:

3. Mala Slovenka. V sobi J. J. Naglasa.

Perhavec Lojze:

4. „ Stoji, stoji tam Beli grad . . .“

5. Verjanko ustreli Rožlina.

Rojic Melita:

6. Pri vodnjaku.

7. Prvi poizkusi.

8. Goriški postopač.

9. Študija (portret).

10. Skice.

11. Skice.

Šantel Saša:

12. Metuljček. Gouache. Iz abecede v podobah.

13. Hišica. Gouache.

Šantel Henrika:

14. Otrok v gozdu. Oljnata slika.

15. Otrok s cvetjem. Oljnata slika.

Šantel Avgusta :

16. Dve otroški čepici. Izdelani po lastnem načrtu.

17. Odejica za otroški vožiček. Izdelana po lastnem načrtu.

Šantel-Sever Ruža:

18. Aplikacija k otroški posteljici. Po načrtu Saše Šantla.

XXX

Smrekar Hinko:

19. Deseti brat. Risba.

20. Desetnica. Risba.

Vavpotič Ivan:

21. Zborovanje na Kleku. (Iz J. Trdinove bajke »Kresna noč“.)

22. O fantku, ki si je nosek vrtal.

23. O fantku, ki se je igral z nožem.

24. „Gašperček.“ Zaključna vinjeta.

25 Naše dekle.

26. Vinjeta.

27. Vinjeta.

Vesel Ferdo:

28. Risbe iz otroškega življenja.

Zajec Ivan:

29. Dobrota. Skupina. (V paviljonu g. Šarca.)

30. Sanje kozaka. Skupina.

31. Mala gratulanta.

32. Deklica s punčko.

33. Deček s kepo. Razstavlja A. pl. Krupp

34. Mala Japonka. c . kr. u met. livarna na Dunaju.

35. Japonska vaza.

36. Pepelnjak.

Sever Zalka:

37. Otroški odejici. Izdelani po načrtu g. S. Šantla.

Šola g. akad. slikarja Rikarda Jakopiča.

Slike in risbe.

*

Umetniška tekma za razspisane nagrade.

I. za.100 K

II. |

III. / a . 50  ”

Tekmujejo slovenski slikarji pod sledečimi gesli:

I. geslo „Za mladino":

XXXI

segati 60 do 65 slik.

Vse slike naj se smatrajo kot ena celota!

II. geslo „J. Trdina":

Kurent. — Deklica'in pesjani. — Škratki.

III. geslo „Naša deca“:

Cvili-možek (Levstik Fr.)

XXXII

A. Aškerc:

Balada Kilijana N a j d e n i 6 a.

.l^ako ste radovedni, vi ljudje!

Vprašujete, kako mi je ime?

Ni li dovolj, da godem, vas zabavam?

Pa naj se vam še zdaj izpovedavam?

Kdo sem, odkod sem, vprašate, doma?

Preveč! Predolga vam je pesem ta!

Če daste še za vino, pa zapojem
in vam zagoslam o življenju svojem . . .

Danilo se je . . . Loški mežnar Blaž
odpirat prišel cerkev bil je baš.

Pa kaj zagleda na kamnitem pragi?

Začudi se, prekriža mož se blagi:

Iz cunj se smeje mu otrok v obraz !

Zavit v plenice tam sem ležal — jaz!

Nalijte mi še vina poln kozarec! ...

Pa vzame me v naročje dobri starec

1

1

pa nese me domov .. . »Na, baba, na
ti za spomin dar božji živi ta!“

cerkovnik reče svoji ženi Mici . . .

„Pred cerkvijo sem našel na stopnici

„zavoj ta čudni . . . Vedel pač je bog,
da nama zabil dati je otrok" . . .

Pa vzame žena me v naročje svoje
pa vzdihne in zatarna in zapoje:

»Oh, ti črvič nedolžni, drobni moj!

Ko mačko so zavrgli te nocoj!

»Brezvestna je, brezsrčna tvoja mati!

Kdo ve, kdo ve, kod tam okrog se klati

»Zdaj h krstu! Saj gotovo krščen ni!"

In dali so pri krstu mi soli .. .

»No, kakšno pa ime mu bomo dali?“

Pa so s kaplanom se posvetovali . , .

In rekel mladi je gospod kaplan:

»I, danes pač je sveti Kilijan!“

„„Pa naj bo Kilijan ime mu krstno!""
»Ime je novo!" . . . »»Lepo je, izvrstno!"

Tako vam bil sirota Kilijan
izvirnega je greha zdaj opran.

»Pa kakšen naj mu damo še priimek?"
kaplana vprašal boter je Ozimek.

„„Jaz mislim, ker je najden bil črvič,
pa naj se fantek piše: »Najdenič!"" . . .

Spet bode treba grlo namočiti!

Eh, čisto se mi hoče posušiti . . .

2

Povest ne teče gladko več od rok . . .

Po strunah lahko več ne šviga lok . . .

Kje sem obstal? Aha! . . . No, jaz sem rasel
in pa cerkovniku sem krave pasel.

Na goslih me učil je Hudolist
igrati, mladi vaški organist.

Pa ko sem godel si na violino
na paši in oziral se v dolino,

me često zabolelo je srce . . .

Brez matere na svetu! O, gorje!

Ničvrednica je sicer, vendar mati!

Ah, moram, moram si jo poiskati!

Za materjo! ... In tisti lepi dan
izginil iz vasi je Kilijan.

O, kje je, kakšna pač je moja mati? . . .

Pa sem začel po svetu jo iskati . . .

Ah, morebiti zdaj se že kesa,

■da me zavrgla bila je ko psa.

Nemara misli pa, da sem poginil
na pragu bil, še predno dan je sinil. . .

Nenadoma rad stopil bi pred njo,
predstavil se ji, stresel ji roko:

Češ, če ti prav je ali ni prav, mati,
tvoj sin sem vendar! Nič se ti ni bati,

zato, ker odložila si na prag

me bila! Glej, živim! Ni vzel me vrag!

To bi me gledala! Oh, ta trenutek
kak pač imela bi oba občutek!

3

l*

Prijatelji, za tak prizor, haha,

rad dal bi, sam ne vem, kaj — pest zlata!

Nalijmo si.ga čašo spet, nalijmo!

Kaj ne, to je življenje? Bratje, pijmo! . . .

Tako vam roma godec. Najdenič

ko sin zgubljeni, ko brez gnezda tič . . .

Kdaj pride mati moja mi naproti? . . .

Pa še ime mi moje je na poti!

„Hm, Kilijan? Res, čudno je ime!“

„„Kaj? Najdenič?!““ se rogajo ljudje . . .

Kaj čem z imenom smešnim tem začeti?
Kaj drugega je „Kilijan“ na sveti

ko godec potepuh al pa cigan?

Je li med vami tu kak — »Kilijan"?

Kaj ne, da ni ga? Glejte, jaz pa nosim
ime to let že štirideset, prosim!

Ah, ko nesreče znak na čelu vžgan
mi je ta „Najdeničev Kilijan"! . . .

Dovolj vam je že pela violina-.

Nalijte za slovo mi čašo vina !

Za zdravje vaše! . . . Moram v daljni svet
za materjo neznano iskat sled!

4

Dr Demeter Bleiweis-Trsteniški:

Nekaj besed o nalezljivih
otroških boleznih.

V otroški dobi se pogostoma pojavljajo nalezljive
bolezni. Kot take poznamo ošpice, ruske, Škrla¬
tico, difterijo, norice, koze, dušljivi kašelj,
influenco, tifus in mumps. Provzročajo jih ne¬
izrečeno majhni, prostemu očesu nevidni životvori,
glivice, ki jih imenujemo bakterije.  Vsako imeno¬
vanih bolezni rodi posebna, le njej lastna glivica. Te
glivice ali bakterije prenašajo bolniki po navadi ne¬
posredno, bodisi z dotikanjem, bodisi z dihanjem,
govorjenjem, kašljanjem in kihanjem; včasih jih pre¬
nesejo zdravi ljudje, ki so bili z bolnikom v dotiki ali
pa se bakterije drže različnih predmetov in jedil, od
katerih prehajajo v človeško telo.

Velik del občinstva smatra nalezljive otroške bo¬
lezni za manj opasne, kakor so v resnici in postopa
včasih skrajno neprevidno. Kolikokrat smo doživeli, da
so za difterijo obolelega otroka vodili in nosili okolu,
da, pripetilo se je, da so k otroku, ki je ležal bolan
za Škrlatico, prišli na obisk drugi zdravi otroci. Starši,
ki so v to privolili, pač niso vedeli, da so otroke
izpostavili smrtni nevarnosti. Tudi pri ošpicah in duš-
ljivem kašlju postopajo ljudje včasih zelo nepremišljeno.

Škrlatica je ena najopasnejših bolezni, ne le ker
je često smrtonosna, temveč tudi ker otroka tako lahko

5

pohabi za vse življenje, bodisi da postane naglušen,
bodisi da oboli na obistih ali srcu in začne hirati.
Enako opasna je bila še predkratkim difterija in je še
danes na deželi, kjer ni vselej hitro mogoče dobiti
zdravnika. Kajti cepivo proti davici pomaga zanesljivo
le, če se vcepi že prvi ali vsaj drugi dan. Koze, ki so
svoj čas leto za letom opustošale našo domovino,
ugonabljajoč na stotine in stotine ljudi, so k sreči
skoraj popolnoma ponehale, odkar je splošno uvedeno
cepljenje proti kozam. Tifus je enako opasen otrokom
kakor odraslim. O ošpicah in noricah, osobito pa o
dušljivem kašlju in influenci nam je znano, da slabijo
telo in pripravljajo pot jetiki. Na nalezljive bolezni je
torej treba obračati mnogo večjo pozornost, kakor se
je to doslej godilo.

Žalibog, nam prostor ne pripušča, da bi tu na¬
vedli vse varnostne naprave. Kdor se zanima za stvar,
temu priporočamo krasni dr. Trumpov plakat: Na¬
lezljive otroške bolezni v sliki in besedi 11 *). Plakat je
največje važnosti za naše matere, osobito pa tudi za
šolske voditelje, ker nam podaja navodila, kako imamo
postopati v posameznih slučajih in nam s pomočjo
dovršenih slik omogočuje, da pravočasno spoznamo
vsako nalezljivo bolezen.

Najvažnejše je seveda, da se izogibamo vsaki
okužbi. Vendar je naglašati, da okužba, ozir. vselitev
bakterij sama na sebi še ne zadošča, da se razvije dotična
bolezen, treba je marveč, da ima človek neko posebno
nagnjenost k dotični bolezni. Da, nekateri ljudje so
za nekatere bolezni naravnost neokužni ali nezastrupni.

*) Plakat je dobiti v slovenskem jeziku v knjigarnah, pa
tudi pri oskrbništvu razstave. Cena 4 K.

6

Naša naloga je torej v splošnem:

1. da ne kratimo te neokužnosti ali nezastrupnosti,
ki jo imenujemo imuniteto;

2. da izkušamo preprečiti posredno ali neposredno
vselitev bakterij in

3. da ojačimo proti boleznim naravno odporno
silo, ki jo ima vsak človek.

V prvem pogledu moramo sploh opuščati vse,
kar telo slabi.

Glede vselitve bakterij moramo obračati največjo
pozornost na telesno in splošno snago,  kajti že ta
nas izdatno ščiti.

Ker se premnoge epedemije razvijajo po okužbi
prebavil, gledati moramo osobito na to:

1. da ne uživamo ničesar z nesnažnimi rokami;

2. da ne uživamo ničesar iz nesnažnih posod;

3. da ne uživamo ničesar v sobi, v kateri leži za
nalezljivo boleznijo obolela oseba;

4. da ne uživamo surovih jedil, osobito mleka in
mesa, če natančno ne vemo, od kod da so;

5. da ne pijemo sumljive ali nečiste vode in

6. da se ogibamo vsake dotike s predmeti, ki #
jih je uporabljal bolnik (obleke, perila, posteljne oprave

i. t. d.). Če je bila taka dotika neizogibna, se moramo
skrbno osnažiti in razkužiti.

Kar se tiče ojačenja naravne odporne sile, pri¬
poročati moramo v prvi vrsti sistematično utrjevanje
telesa z vodo, gimnastične vaje, razne športe i. t. d.
Uporabljati pa moramo tudi specifične protistrupe,
izmed katerih sta se posebno obnesla cepivo proti
kozam in ono proti davici.

7

Fr. Milčinski:

Agica Majkidragica.

Pravljica.*)

V

Živela  sta mož in žena in ker sta se rada imela
in sta živela pošteno, jima je Bog dal hčerko. Ime ji
je bilo Agata, a ker je bila materi nad vse draga, klicali
so jo Agica Majkidragica.

Agica Majkidragica je prelepo rastla in uspevala,
a ko je že znala govoriti in moliti, pride bela smrt in
ji vzame preljubo mamico.

Mož je tožil in tarnal: »Agica Majkidragica, sirota
mojega srca, kdo ti bo odslej rezal belega kruhka, kdo
ti nalival sladkega mlekca, kdo ti postiljal mehko po-
steljco, kdo ti bo česal zlato glavico? Mamice nimaš
več, jaz pa sem ves dan z doma, od zore do mraka
. na delu! — Agica Majkidragica, ne morem drugače,
poiščem ti drugo mamico!“

Storil je tako. Šel je, poiskal si drugo ženo, da
bi bila mati Agici Majkidragici, pripeljal jo je na dom,
potem pa se zopet lotil svojega dela, da prisluži
kruhka sebi in svoji družinici.

Ko je zjutraj posijalo zlato solnčece Agici Majki¬
dragici na posteljco in se je vzbudila, razveselila se
je iz srca, da ima zopet mamico, in poklicala je, kakor

*) Z uporabo narodnih motivov. Glej dr. K. Strekelj. S. N. P
št. 344 in sl.

8

je bila vajena: „Mati, mati, mamica vi, ali me ne boste
počesali ?“

Žena je pa bila nevoljna in je rekla: „Če bi tebe
ne bilo, manj bi imela dela!“ In strgala je Agici Majki-
dragici glavo z grebenom tako trdo, da ji je tekla
črna kri.

Zvečer pride oče domovin vidi Agico Majkidragico
objokano. „Agica Majkidragica, moja zlata dušica, povej,
povej, zakaj si objokana ?“

Žena pa je hitela odgovarjati: ,,Ne morem je
pohvaliti. Ubogati ni marala, po strmem bregu je tekala,
padla je in potolkla se!“

To čuvši je oče žalostno pogledal hčerko in
vzdihnil: ,,Agica Majkidragica, pridna bodi in rada
ubogaj svojo novo mamico!“

Drugi dan je Agica Majkidragica prosila novo
mamico: ,,Mati, mati, mamica, prosim vas mlekca in
kruhka!“

Žena pa je bila nevoljna in je rekla: ,,Lažje bi
živeli, če ne bi bilo tebe! V pomoč nam nisi, samo
v škodo!“ Nalila ji je skledico mrzle vode, noter ji
dala tri kamenčke. ,,Pij, ako češ, jej, ako te je* volja!“
Zvečer pride oče domov. ,,Agica Majkidragica,
bleda si in objokana!“

Žena pa je hitela odgovarjati: „Nemarna je, malo¬
pridna je! Mleko je po tleh razlila, beli kruhek poho¬
dila, meni odgovarjala!“

Oče je bil sila žalosten in kanili sta mu dve debeli
solzi na kruh. ,,Kaj ti pravim, Agica, Dragica, sirotica!
Bodi pridna, kar se da, da te vzljubi nova mamica!"

Ko je tretje jutro prisijalo solnčece Agici Majki-
dragici na trdo, nezrahljano posteljco, se je naglas

9

razjokala: ,,Mati, mati, mamica, moja nova mamica,
zakaj ste tako hudi name, nikdar me ne pobožate,
nikdar se mi ne nasmejete, nikdar me prijazno ne
pogledate!“

Žena pa je bila nevoljna in je rekla: ,,Komu
vekaš? Jaz nisem tvoja mamica, tvoja mamica na griču
leži, tam ob beli cerkvici! Jaz sem le tvoja mačeha, ti
nisi od mojega srca!“

Agica Majkidragica je zatrla solze in jok, hitro
se je oblekla, smuknila je vzad iz hiše in ubrala pot
čez travnike in log tja, odkoder ji je z zelenega grička
prijazno migala bela cerkvica. Kažipot in spremljevalec
ji je bil domači kužek Belinček, usmiljeno solnčece ji
je poljubljalo mrzli lici, rahel veterček jo je božal z
mehkimi tačicami, mogočni gozd pa jo je ljubeznivo
pogostil v svojih hladnih dvoranah s sladkimi jago¬
dami. — Ko se je solnce nagnilo k zatonu, je dospela
vrh griča, k beli cerkvici.

„Zvonar, boter zvonar“, je prosila, ,,pokažite mi,
kje moja zlata mama leži, da z njo govorila bom, vse
ji potožila bom, prosila, da skoraj vrne se, ne morem
živeti brez mamice!“

Boter zvonar je odvrnil: ,,Agica Majkidragica, ali
se sama upaš po svetu, idi nazaj domov k očetu! —
Mati v tem črnem grobu trohne, zastonj jih kličejo
tvoje solze!“ — Pokazal ji je materin grob in odšel
po opravkih.

Agica Majkidragica je grob zagledala in milo je
zaklicala: ,,Oj mati, mati, mamica, čujte, kliče vas
Agica, vašega srca Dragica! Kaj ste mi storili, zakaj
ste me zapustili! Prosim, prosim vas lepo, pridite nazaj
domov! Mati, mati, mamica, brez vas mi biti ni doma!“

10

Tako je vekala. — Solnce je zašlo, Belinček je
otožno cvilil, zvonar je zvonil avemarijo.

Agica Majkidragica je legla na grob, razgrebala
je črno zemljo in premilo se jokala: ,,Odpri se, črna
zemljica, pridite, zlata mamica, poglejte moje zlate
lase, s krvjo se zdaj glave drže, tako me je česala
m eha! Mati, mati, mamica, brez vas mi biti ni
do ;ia!“

Od daleč, od daleč, čez devetsto strmin, skozi
devetsto globin je zatrepetal dolg, mil vzdih iz groba.

Agica Majkidragica ga je spoznala; s svojimi
belimi prstki je hitela razmetavati črno zemljo, da ji je
silila gorka kri izza nohtkov. „Odpri se, črna zemljica,
vstani, zlata mamica, da urežeš mi kruhka belega,
naliješ mi mlekca sladkega! Doma je prehuda mačeha,
ki meni kruhka ne da, nalila mi je skledo mrzle vode
in noter mi dala tri kamenčke! Mati, mati, mamica,
brez vas mi biti ni doma 1“

Temna noč je ležala na grobeh, iz tal pa je za¬
ječal mogočen, pretresljiv vzdih, da je Belinček cvileč
zbežal in se je zvonar doma prestrašen skril pod
odejo.

Agica Majkidragica je koprneč poljubovala grob.
,,Odpri se, črna zemljica, pridi zlata mamica, da me
boš pobožala, prijazno me pogledala, sladko se mi
nasmejala! Mačeha, glej, me črti, oče se je pa boji!
Mati, mati, mamica, brez vas mi biti ni doma 1“

Stresla se je zemlja, odprl se je grob in vznikla
je iz groba mamica, rajsko vsa oblečena.

„Oj, mati, zlata mamica, saj vedela sem, da boš
prišla! Kako si lepa in svetla, le tvoji laski osmojeni
so, krilo ob robu ožgano ti je!“

11

„„Aga, Aga, Agica, . mojega srca Dragica, težko
je priti z onega sveta, ognjena meja obdaja ga; bolj
kakor ogenj, ki gori, pa tvoja žalost me boli!““

Vzela je Agico Majkidragico v mehko, gorko
naročje in splavala z njo z grička v dolino; svetle
zvezdice so se utrinjale za njo.

Oče je zvečer doma vprašal: „Kje je Agica Majki-
dragica, moja zlata dušica, da je ne vidijo moje oči;
ali se skriva, ali že spi?“

Mačeha je zarežala: „Kaj vem, kje je! Okoli se
potepa, ciganka!“ .

Oče je šel prestrašen klicat in iskat daleč okoli
hiše; Agice Majkidragice ni bilo nikjer.

Za smrt žalosten je šel k počitku, mačeha se je
pa veselo muzala.

Ura je bila polnoči. Tačas so se tiho odprla vrata
in vstopila je rajska mamica, mil svit je šel od nje, v
naročju je držala Agico Majkidragico. Možu in mačehi
je zastala sapa.

Neslišno odprla je rajska mamica shrambico, nalila
je mleka v skledico, nadrobila je noter kruhka, da se
je hčerka nasitila. Ščesala ji je glavico, zrahljala ji je
posteljco, lica ji je božala, s prijaznim pogledom jo
uspavala. A ko je Agica Majkidragica zatisnila oči, je
tiho izginila, kakor je prišla.

Mačeho je spreletavala groza in vročina, drhtela
in jokala je vso noč. Bog ji je izpremenil srce, postala
je dobra, ljubeča mati Agici Majkidragici. In živeli so
srečno še mnogo let.

0

12

Vita Zupančič:

Nesrečni otroci.

v

.Živela je mati, ki je imela štiri sinove. Vzgajala
jih je v strahu božjem k delavnosti in varčnosti. Starejši
trije so si ustanovili lastne domove, mlajši pa je ostal
pri materi. Ob koncu življenja je poklicala vaške .može
in naredila oporoko. Vse, kar je bilo njena last, naj
ostane najmlajšemu sinu. Možje so jo začudeni vpra¬
šali, zakaj to; ali ne ljubi svojih starejših sinov, saj
so vendar pridni in pošteni ter materi iz srca vdani.
Ona pa je rekla: „Imam štiri sinove, vse ljubim vroče,
a najmlajšega najbolj, ker je nesrečen od rojstva.“ —
Bil je slep.

Kolika žalost zavlada v srcih staršev, ko spoz¬
najo, da njih otrok nima zdravih čutov in udov, ali
ko izprevidijo, da sicer ni normalno razvit! Vsa skrb,
vsa ljubezen, vse misli in želje se sredotočijo odslej v
tem, odstraniti tako zlo, ali ga vsaj olajšati. In prav
je to in mora biti tako. Dolžnost pa ni le staršev, da
naklonijo svojo posebno skrb takemu nesrečnemu
otroku, dolžnost je to vse človeške družbe, da se osobito
briga za te nesrečne svoje člane.

Kdo pa so ti nesrečni otroci?

Glušci, slepci, bebci,  sl  abo  u m n i ki.  To je
družba, ki potrebuje in zaslužuje našega največjega
pomilovanja, pa tudi najizdatnejše pomoči.

13

Kako prazno je življenje ubogega glušca! Pogre¬
šati mora večino užitkov, ki razveseljujejo naše srce.
Tudi krog njega pojo ptičice, šumi log, žubori potok,
brenče čebele, done razne pesmi, toda revež jih ne
sliši. Pač vidi ptička, ki z odprtim kljunčkom obletava
svoje gnezdo, toda v njegovo srce ne sega žalostni
glas, ki kliče izgubljene mladiče. On vidi, kako se
mučena žival zvija v bolečinah, a njen obupni krik
mu ne sega v dušo. Grobna tišina ga obdaja, vse se
brezglasno pomika mimo njega. Sredi ljudi povsod je
sam, tujec med tujimi, pa tujec tudi med svojimi.
Sladkornih glas materin z vso tolažbo in dobroto, ki jo
krije v sebi, pa tudi trdi opomin očetov, mu ne gane
srca. Ker je gluh, zato je tudi nem in vsled tega ni de¬
ležen enake vzgoje kakor njegov polnočuten bratec, ki
ima vse čute. Svoj živ dan ne bo znal jasno izražati
svojih misli in želja, svojih notranjih čustev. Večinoma
mu ostanejo tuji tudi vsi duševni zakladi človeštva, še
celo navadni zakoni človeške družbe so mu neznani.
Njegov duh plava v temi in kaj čuda, če postane
naposled žrtev čutnosti, se ogiblje dela in zaide na
pota nepoštenosti . . .

Nič manj žalostna ni slepčeva usoda. Luč, luč je
naše geslo! Več luči! Vsa srečna bitja žive v svetlobi
v luči. Rastlina se obrača k luči, druga drugo preriva
in prerašča, samo da pride do luči. Slepec pa sedi in
tiplje okrog v večni noči. „Le enkrat bi videl!" Vsa
njegova velika nesreča se zrcali v tem vzkliku.

In sedaj najnesrečnejši med nesrečnimi, na duhu
gluhi in slepi, slaboumni in bebci! Vsak izmed nas je
gotovo že videl, kako se podivjana mladina in suro-
veži norčujejo iz takega reveža. Skoraj vsaka občina

14

Ima enega ali več takih siromakov, ki le prepogosto
i'ijo predmet surovim šalam. Že na cesti imajo
. vadno spremstvo, ki jih izziva in draži ter z gro¬
bu: om zavrača izbruhe njih onemogle jeze. Po
gostilnah se godi še huje. Tam jih nalivajo ne le s
preobilimi opojnimi pijačami, nego jim dajejo piti tudi
raznovrstne ostudne tekočine, jim namažejo obraze,
jih našemijo in zapode take med krikom in vikom
na cesto.

Najplemenitejša naloga usmiljenja je pomagati
njim, ki jim je narava mačeha. Ako izključimo krajevne
vplive in podedljivost, je mogoče število takih nesreč¬
nežev izdatno omejiti. Izboljšanje stanovanj in življen-
skih razmer nižjih slojev prebivalstva, hitra in izdatna
zdravniška pomoč v vseh resnih slučajih obolelosti,
so temeljni pogoji, da se zmanjša število nesrečnih
otrok. Dokazano je, da je vedno manj rojenih gluhih,
slepih in bebastih tam, kjer se je izboljšalo zdravstveno
stanje prebivalstva. Istotako uči izkušnja, da so redki
slučaji take pohabljenosti v dobro situiranih družinah.

Če pa je nesreča že prišla in zdravniška umet¬
nost nič ne hasni, je mogoče posledice izdatno zmanj¬
šati, ako otroka pravočasno izročimo v primeren zavod,
kjer se uči spoznavati stvarstvo ter si pridobi toliko
ročnosti, da bo kdaj še lahko koristen član človeške
družbe.

V Avstriji je 29 gluhonemnic s 1996 učenci,
1101 dečkom in 895 deklicami ter 217 učnimi močmi.
4000 gluhonemih za šolo godnih pa raste in živi brez
vsakega pouka. Značilno je, da država, ki daje vsako
leto milijone za vsakovrstne potrebnosti in nepotreb¬
nosti, nima denarja za nesrečne otroke. Vse dosedanje

15

zavode je ustanovila zasebna radodarnost ali pa po¬
samezne občine in dežele. Za gluhoneme slovenske
otroke obstoja zavod v Ljubljani in slovenski oddelek
v Gorici. To seveda ne zadošča za vse naše šolo-
sposobne gluhoneme. Za štajerske Slovence je
nemška gluhonemnica v Gradcu, za koroške enaka v
Celovcu.

Zavodov za slepce je v Avstriji 12 z 822 gojenci
in 131 učnimi močmi. Za slovenske slepce nimamo
zavoda. Hrvati imajo v Zagrebu odličen deželni zavod
za slepce, ki se je udeležil s svojimi učili tudi naše
razstave. Dosedaj so s Kranjskega pošiljali slepce v
Line in druge nemške zavode, kjer pa se jih vsled
pomanjkanja prostora že tudi branijo. Pri nas so slepci,
bodisi izšolani ali ne, večjidel berači. Kaj jim tudi
dosti hasne pouk, ki ga uživajo v tujini? Kakih šest
let so v zavodu. Nauče se nemško čitati in govoriti
(zraven večinoma pozabijo materinščino) izurijo se v
kakem obrtu za slepce, ki ga pa v domači vasi ne iz¬
vršujejo in tudi izvrševati ne morejo, izgube počasi še
tisto ročnost in hodijo s knjigo, ki so jo prinesli iz
zavoda, ali pa z godalom, ki so se ga naučili, od hiše
do hiše, od vasi do vasi, spremljani od vaških pa¬
glavcev, ki jim je to najboljša tatinska šola, — ali pa
v spremstvu sodrugov beračev, ki po »bratovsko" dele
z njimi nabrane milodare. Tako je naposled vseeno,
ali je bil kdaj v šoli ali ne, berač je. Dolžnost kranjske
dežele bi bila, da postavi zavod za slepce združen z
zavetiščem za izšolane slepce. Dosedanje ustanove bi
mogoče zadoščale za šolo; zavetišče pa bi nudilo
slepcem priliko, koristno uporabiti svoje zmožnosti in
se ogniti beračenju . . .

16

Za bebaste in slaboumne otroke imajo druge de¬
žele tudi posebne zavode, kjer se primerno njih du¬
ševnim zmožnostim vzgajajo in odgajajo. Žal je možno
le manjši del teh ubogih na duhu privesti do tega, da
so deloma uporabni za praktično življenje. Najslabši
med njimi pa ima vendar toliko koristi od vzgoje v
zavodu, da se navadi na red in snago ter si pridobi
nekatere mehanične ročnosti.

V Avstriji je 2 0 zavodov za slaboumne z 80
učnimi močmi, 1150 učenci, 62 9 dečkov, 521 deklic.
Število vseh slaboumnih v Avstriji je 17.346. Slovenci
nimamo vzlic naporu ljubljanske občine doslej še no¬
benega zavoda zanje. Najbrž smo za uk vsi prebrisane
glave. Na 100.000 Kranjcev pride 74 duševnih revežev;
dočim pride na 100.000 Dalmatincev 13 in na 100.000
Korošcev kar 212 slaboumnikov.

Dokler ne bo šolski obisk obvezen tudi za nenor¬
malne otroke, t. j., dokler ne bo dovolj primernih šol
zanje, dotlej bo ostala večina njih rodbinam in občinam
v nadlogo. Tu bi bilo treba, da se združijo država,
dežele in občine v pomoč ...

Vsi zavodi in šole za nesrečne, nenormalne otroke
si stavijo nalogo usposobiti gojence, da si morejo slu¬
žiti sami svoj kruh. V gluhonemnicah se uče otroci v
prvi vrsti govoriti in govor drugih razumevati z opazova¬
njem ust in govoril. Marsikdo se čudi, kako je to mo¬
goče in vendar potrpljenje učiteljevo in učenčevo vse
doseže. Govornemu pouku služijo vsi predmeti v šoli
za gluhoneme. Le s tem, da učitelj glušcu odpre jezik,
ga vrne človeški družbi in ga usposobi, da postane
njen koristen član. Poleg tega se vadijo dečki in de¬
klice v različnih ročnih delih. Rokotvorni pouk za

17

2

dečke obsega pletenje, lahka lesna dela, lepenstvo,
rezbarstvo, strugarstvo, mizarstvo, modeliranje, kro-
jaštvo in čevljarstvo. Pri tem pouku se obenem pokaže,
za kako obrt bo imel učenec več ročnosti in veselja.
Deklice se vadijo v ženskih ročnih delih, osobito v
šivanju, poleg tega pa jih uporablja pri domačih
opravilih, pri snaženju, likanju in v kuhinji. Po dovr¬
šenem šolskem obisku vstopijo gojenci kot rokodelski
vajenci in so večinoma prav pridni, vestni delavci.

Vkljub vsej šolski in stanovski naobrazbi pa člo¬
veška družba redkokdaj smatra gluhonemega delavca
za vrstnega ali enakovrednega s slišcem - govorcem.
V boju za obstanek je in bo tak siromak vedno pri¬
krajšan. Vsled svoje telesne hibe potrebuje v vseh
težavnejših okoliščinah pomoči in sveta. Posebnega
varstva pa potrebujejo gluhonema dekleta. Po Nem¬
škem, posebno na Bavarskem imajo za nje posebna
zavetišča, ustanovljena iz milodarov in prostovoljnih
prispevkov blagih src. V njih si mora pod spretnim
vodstvom vsaka gluhonemka služiti vsakdanji kruh s
šivanjem, vezenjem, likanjem in dr. Na ta način se
obvaruje prilike, zaiti na kriva pota.

Tudi podporna društva za gluhoneme store mnogo
za olajšanje življenja teh revežev, posebno moških, s
tem, da jim preskrbe delo ali jim pomagajo ustanoviti
si lastni dom.

Vedno je laglje preskrbeti gluhonemega s stalnim
zaslužkom nego slepca. Slepci se navadno v zavodu
poleg šolskih naukov popolnoma izvežbajo v izdelo¬
vanju krtač, pletenju košar ali v čem sličnem. Vendar
pa ostanejo vedno odvisni od drugih ljudi, osobito
tedaj, če hočejo dobiti primerno delo ali, če hočejo

18

svoje izdelke za pošteno ceno prodati. Zavetišča po¬
trebujejo slepci veliko bolj kot mutci iz razlogov že
prej omenjenih.

Del, bebcev in slaboumnih ostane vse življenje
popolnoma nesposoben za vsako koristno delo. Oni
ostanejo kot stalno breme v družini ali v občini, ako
ni v deželi oskrbovalnice za nje. Ostali pa, ki za silo
rijejo skozi življenje, kaj pogosto potrebujejo podpore
usmiljenih src.

Snovalo se je nekje društvo za varstvo nenor¬
malnih (nesrečnih) otrok. K predsedniku snovalnega
odbora je prišel priprost delavec in je naznanil svoj
pristop kot član ter plačal 4 K. Žena njegova je čitala
v časopisu, da se snuje tako društvo, peljala ga je v
otroško spalnico in rekla: „Glej, ljubi Bog nama je
dal šest zdravih, nepohabljenih otrok. V zahvalo zato
prispevajva po* svoji moči k darovom, s katerimi se
ublaži nesreča, ki je zadela druge družine.“

Koliko solz bi se posušilo, ko bi se na sličen
način vsak izmed nas večkrat spominjal Gregorčičevih
besed:

Odpri srce, odpri roke,
otiraj bratovske solze,
sirotam olajšuj gorje!

19

2 *

Dr. Otmar Krajec:

Razkužba pri nalezljivih
boleznih.

Nalezljive bolezenske glivice, ki so se naselile v
človeškem telesu, obolelo telo med boleznijo vedno
tudi izločuje. Z razkužbo (desinfekcijo) zabranjujemo
razširjevanje bolezenskih glivic, uničujemo povzročitelje
nalezljivih bolezni in obvarujemo zdravega človeka pred
okužbo (infekcijo). Bolnik, ki je obolel za nalezljivo
boleznijo, je glavni vir za razširjanje bolezenskih kali,
kajti v njegovem telesu se ti provzročitelji kužne bolezni
množe, in život jih po raznih potih oddaja na zu¬
nanji svet, n. pr. z izmečki pri kašlju, z odpadki iz
črev, z gnojem iz ran itd. Okolica takega bolnika je
torej vedno prav nasičena z izločenimi glivicami; v
prvi vrsti je okužena bolniška soba in vsa njena
oprava. Osebe in razni, predmeti, ki prihajajo iz take
okužene sobe (obleka, perilo, smeti, posode, odpadki
itd.), raznašajo okužljive bolezenske kali v širšo okolico
in na druge osebe. Izven človeškega telesa sicer okužljive
glivice navadno nimajo zadostnih pogojev za obstanek
in poginejo posebno pod vplivom solnčnih žarkov in
svežega zraka, vendar pa žive dalje in ostanejo okuž¬
ljive, če so našle ugodna tla za daljnje življenje, tako
v zaduhlih, vlažnih, nezračnih prostorih, kjer ni ne

20

solnca ne zraka, nadalje v vodi, v mleku itd.; na takih
mestih ostanejo kali dostikrat še prav dolgo okužljive.

Točna obramba proti razširjevanju in prenosu
nalezljivih bolezni zahteva torej predvsem, da se bole¬
zenske kali uničijo takoj, ko zapuste bolno telo. Prva
razkužba ob bolniški postelji je zato najvažnejša;
obsega naj pa ne le bolnikove izločke, temveč tudi vse
predmete, ki jih bolnik jemlje v rabo; ta razkužba naj
uniči glivice, dokler so še v bolniški sobi, kajti če so
našle pot iz bolniške sobe na zunaj, je njih nadaljnje
zasledovanje skoraj nemogoče. Razume se, da je treba
izvrševati to razkužbo ob bolniški postelji ves čas, dokler
traja bolezen, in sicer je to važna naloga bolnikove
strežnice, ki naj se tudi v tem oziru točno in vestno
ravna po navodilu zdravnikovem. Mati, kot strežnica
svojega nalezljivo obolelega otroka, si. s točnim, raz¬
umnim razkuževanjem ob bolniški postelji in v bol¬
niški sobi najbolje obvaruje ostale svoje otroke pred
okužbo.

Kadar je bolnik po nalezljivi bolezni ozdravel, ali
umrl ali pa se je preselil v bolnico, se izvrši v'bolniški
sobi končna razkužba, ki ji je namen uničiti vse, še v
sobi zaostale bolezenske glivice; izvršuje pa končno
razkužbo posebno razkuževalno osobje po navodilu
uradnega zdravnika.

Prva razkužba ob bolniški postelji je tem popol¬
nejša in točnejša, čim večja je že sploh snažnost v
stanovanju. Sobe, v katerih je veliko nepotrebne navlake,
temni, brezzračni prostori, ki so slabo osnaženi ter so
zato zaprašeni in polni smeti, sploh niso sposobni *za
bolniško sobo, najmanj pa v slučajih nalezljivih bolezni,
ko gre predvsem za največjo, najnatančnejšo snago.

21

V sobo k bolniku z nalezljivo boleznijo naj prihajajo
sploh le one osebe, ki imajo najpotrebnejše opravke
z bolnikom; strežnica naj nosi posebno obleko, ali
vsaj vrhni plašč z dolgimi rokavi in iz blaga, ki ga je
mogoče prati; ta plašč je odložiti vselej, še preden
stopi strežnica iz sobe, pri vstopu pa takoj obleči.
Bolnika naj se strežnica ne dotika po nepotrebnem;
po vsakem opravilu pri bolniku pa naj si dobro umije
roke z milom in jih razkuži v razkuževalni tekočini.
Prav tako naj ravna, preden zapusti bolniško sobo. V
bolniški sobi naj strežnica ne uživa ničesar. Strogo je
paziti, da se pri snaženju oz. pometanju bolniške sobe
zabrani vsako prašenje; uporablja naj se mokra metla
ali mokra brisača oz. razkuževalna tekočina. Iz bolniške
sobe naj ne pride prav nobena stvar, da bi ne bila že
razkužena; smeti, manj vredne igrače, naj se v peči
sežgo; krožnike, steklenice, jedilno orodje itd. treba
položiti v razkuževalno tekočino in naj sploh ostane
v sobi; tudi ostanke jedil je treba ali v peči uničiti
ali pa pomešati z razkuževalno tekočino. Prav važno
je, da se perilo bolnika oz. posteljno perilo že v sobi
položi v posodo z razkuževalno tekočino za več ur..
Najbolj je pa paziti na to, da se vsi okužljivi izločki
in odpadki bolnika sproti razkužujejo oz. uničujejo.

Taki okužljivi izmečki so n. pr. pri davici žlem
iz nosa in žrela, ravno tako pri ošpicah in Škrlatici;,
pri zadnjih dveh boleznih so tudi prav okužljive kožne
luskine, ki se odločujejo proti koncu bolezni. Pri
legarju in griži so vsi polni okužljivih glivic, zlasti
odpadki iz črevesa in seč. Vse te izločke bolnikove je
dobro premešati z razkužilom in, predno se odstranijo,
pustiti jih je treba več ur pod vplivom razkužila.

22

Kako je napraviti in uporabljati v posameznih
slučajih potrebne razkuževalne tekočine, to poizve
strežnica od zdravnika; kot sredstva, ki jih rabimo v
ta namen, naj navedemo le žgano apno, klorovo apno,
lug, potem formalin, krezol, lizol, sublimat; vsa ta
razkužila rabimo za razne namene in različno razred¬
čene. Perilo razkužujemo prav lahko že s tem, da ga
v velikih posodah z vodo namočimo in dalje časa
kuhamo.

Končno razkužbo bolniške sobe pa izvršuje posebno
poučeno razkuževalno osobje. Pri tej razkužbi uporab¬
ljajo ravno imenovana razkužila; vrhu tega se razkuži
sobo s formalinom, ki se v posebnih aparatih razplini
v formaldehid. Posamezne predmete, posebno posteljne
žimnice, obleko itd., je v posameznih slučajih treba še
spraviti v posebni parni aparat, kjer pregreta para
uničuje kužne glivice.

Zaboj proti nalezljivim boleznim, za
njih omejitev, osobito proti nalezljivim
boleznim otrok, je silne važnosti, da vsaka
mati ob bolniški postelji skrbi rfajvest-
neje za strogo razkužbo.  Kakor je važna oskrba
in postrežba bolnika samega, ravno tako važna, če ne
še bolj, je skrb za razkužbo, da tako skrbna mati
obvaruje druge svoje ljubljence pred okužbo in zabrani
tudi prenos bolezni na druge družine.

23

A. Fabijanova :

Iz predmestne ulice.

Zelo pusto, skrbi in težav polno je Tonkino
življenje, odkar imajo dete. — Glej, bratca si dobila
— je rekla mati, ko se je vrnila odnekod. Tri dni je
ni bilo doma; bogve kje je bila. Četrti dan pa je
prišla, vsa bleda in suha in dete je prinesla v na¬
ročju. Bilo je zelo drobno in slabotno in jokalo je
venomer.

Poiskali so na podstrešju staro začrnelo zibel in
začelo se je Tonkino trpljenje.

Odslej jo vsako jutro budi materin glas: — Ajdi,
Tonka, vstani in pazi na dete! In Tonka vstane, poje
par žlic mleka s kruhom, sede na polrazpal stol poleg
zibeli in potegne za vrv. Dolgi in žalostni so dnevi
poleg čemernega, bolehnega deteta. Mračno in pusto
je v sobi, nikamor se ne vidi iz nje. Okno je obrnjeno
na dvorišče, toda napol strohnelo je že in mati ga je
zabila z žeblji, da se nikoli ne odpira. Vse šipe so
razbite in zalepljene s papirjem, da je še temneje in
neprijazneje v sobi.

Dokler ni bilo otroka, se je smela Tonka igrati
na dvorišču. Ozko je bilo, črno in visoko kot dimnik.
Nikoli ni posijalo solnce vanje. Toda če se je ozrla
kvišku, je videla nad saboj košček sinjega neba.

Tožilo se je Tonki po dvorišču in prve tri dni
je jokala neprenehoma. Toda polagoma se je pri-

24

vadila ječi in samo včasih še zahrepene oči po tistem
koščku jasnega neba.

Zdaj ne sme Tonka nikamor iz sobe. Dete se
joka venomer in dosti je posla ž njim. Treba ga je
zibati, previjati ter mu dajati steklenico z mlekom. In
Tonka je komaj v šestem letu . . .

Zarana hodi mati na delo; zakaj daleč na drugem
koncu mesta je tvornica. Vrača se šele zvečer; redko¬
kdaj se oglasi opoldne.

Tisti dan pa se je vrnila mati zelo rano popoldne,
očividno dobre volje. Zelo rdeča je bila v lice, krvavo
obrobljene so ji bile oči, iz ust je prihajal neprijeten
duh po žganju.

— Ej Tonkica, zlato moje, glej, kaj sem ti pri¬
nesla! — Razgrnila je pred njo ponošeno, ali dosti
snažno oprano obleko, kakršno nosijo kmetice iz mestne
okolice. Krilo je bilo skoraj do pasa vezeno z modro
in rdečo nitjo, tudi po rokavih in nedrih so bile lepe
inodrordeče zvezdice. Nato je izmotala iz papirja niz
žoltih, debelih steklenih koral in živordeč robec z ve¬
likimi rmenimi rožami.

— Glej, dušica, vse to je tvoje! — se je za¬
smejala mati; jezik se ji je zapletal in oči so bulile
predse, da se je Tonka začudeno ozrla nanjo. —
Zvečer pojdeš z menoj, — je nadaljevala mati. —
Cvetice boš prodajala. Lepo v šopke jih povežem, pa
jih poneseš v ono veliko gostilno na oglu. Vidiš,
velika si že, taki otroci si morajo že sami služiti kruh.

Tonka se je zamislila. Poizkusila si je predstaviti,
kako pojde zvečer po glavni ulici proti oni lepi gostilni.
Svetlo bo na ulici kakor podnevi in gruče gosposko
oblečenih ljudij se bodo šetale tamkaj. Neprenehoma

25

se bodo ljudje zadevali ob njo. Prišel bo paglavec in
iz same objestnosti ji bo priložil skelečo zaušnico. Toda
ona pojde vse bliže, vse bliže. In glej, že je na pragu.
Skozi steklena vrata se vidijo belo pregrajene mize.
Fina gospoda sedi ob njih, vsi jedo in pijo. Kako
pač stopi prednje tako majhna in siromašna! . . .
Zdajci se ji je stisnilo grlo in dve debeli solzi sta se
prikazali na licu.

— Mama, jaz ne pojdem nikamor! — je zajokala
od straha.

Ali mati se je razjezila: — Kaj, ti paglavka, kdo
te bo pa vprašal! Trije se moramo hraniti, a mene
so zapodili iz tvornice. Ali razumeš? Zapodili so
me, nesnage, čisto po nedolžnem, pa sedaj sem na
cesti!

Nič ni razumela Tonka materinih besed. Samo
toliko je vedela, da jo čaka nekaj strašnega, še straš-
nejšega, nego je življenje v tej mračni sobi, poleg
čemernega, bolnega deteta. Čimdalje gostejše solze so
kapale po licu, čimdalje glasnejši je bil jok. Tudi dete
v zibeli se je zbudilo in zajokalo s tankim, cvilečim
glasom.

Mati se je razljutila do kraja: — Tiho, ti gad
nesrečni! — Zamahnila je z roko in zdajci se je ulila
Tonki kri po licu.

Dekletce je utihnilo in se naslonilo na mizo.
Samo tupatam je še zaihtelo polglasno, samo tupatam
je še zadrhtelo drobno, sključeno telesce.

Mati se je streznila in žal jej je bilo otroka.

— Nič se ne boj, Tonkica, nič se ti ne zgodi!
Gospodje so zelo prijazni in vse polno svetlih
grošev ti bodo dali za šopke. Žemljico ti kupim in

26

cukra in malemu Ivici srajčko, pa nam še ostane
denarja, boš videla!

Vedno tiše je prihajalo ihtenje in naposled je
prenehalo. Ali še vedno je slonelo dekletce ob mizi in
komaj vidno je podrhtavalo drobno sključeno telesce.

Zmračilo se je in mati je prižgala tanko lojevo
svečo. Nato je vzela skledo z mlekom, nadrobila vanjo
par črnih starih skorij in poklicala Tonko.

Dekletce se je vzdignilo; mehanično je prijelo
za žlico in velike solzne oči so se strahoma uprle v
mater.

— Nič se ne boj, dušica, jaz pojdem s teboj! —
•jo je tolažila mati venomer. Potem ji je umila lice in
roke in jo oblekla. Krilo je bilo predolgo, vse do tal
je segalo. Ali mati ga ji je zaganila za pas in jo pre-
pasala s širokim pisanim trakom. Nato ji je 'obesila
korale okoli vratu in ji zavezala robec na glavo, tako
da so se vsi ogli stikali zadaj. Črni kodri so se vsipali
izpod robca na čelu in ob ušesih, in čudovito bel in
nežen je bil Tonkin obrazek pri luči in v rdečem
robcu.

Prinesla je mati staro začrnelo taso, jo pregrnila
z belim prtičem in položila nanjo šopke. Bili so ve¬
činoma nageljčki, enostavni, bledordeči, tupatam kaka
rezeda vmes.

— Pri vsaki mizi se lepo nakloni: Izvolite cvetic! —
jo je učila mati! Nato se je ozrla v zibelko na speče
dete in upihnila svečo. Prijela je Tonko za roko in že
sta bili na ulici.

Dolga, napol razsvetljena predmestna ulica s
starimi začrnelimi hišami. Tonke se je zdaj zopet po¬
lastil strah. Čim bliže sta prihajali glavni ulici, tem

27

hitreje ji je utripalo srce. Glej, že se je zasvetilo na
oglu iz visokih oken! Natanko se je razločil svetli
lestenec in začula se je ciganska godba.

— Mama, jaz ne pojdem nikamor! — je zajokala
iznova. Ali že sta bili pred restavracijo in mati jo je
rahlo porinila črez prag.

Sama ni vedela, ne kako, ne kdaj, ali zdaj je
stala v dvorani, čisto sama med tujimi gosposkimi
ljudmi; široko odprte oči, dve neposušeni solzi na
licu. Ali je resnica, ali so samo lepe sanje: Pozlačeni
lestenci vise z visokega poslikanega stropa, ob steni
so zrcala od tal do vrha, nepoznane rastline, visoke
kot drevje, stoje v kotih in čudovit vonj se širi po
dvorani, po rožah, po vijolicah, po bogvekakem ne¬
znanem cvetju. Kakor zamaknjena stoji Tonka in se
čudi, in nikogar ni, ki bi jo iztiral — siromašno in
nepovabljeno iz tega bajnega kraja.

— Kaj pa prodajaš, mala? — Izza vrat je prišel
glas, prijazen in smehljajoč in Tonka se je zdramila.
Skoraj nezavestno je stopila k mizi ob vratih. Štirje
mladi gospodje so sedeli tamkaj, štirje veseli obrazi
so se nasmehnili Tonki.

— Cvetice! — je odgovorila enostavno; tudi
nakloniti se je pozabila.

— Glej, kakšna lepa Hrvatičica! — se je pošalil
gospod z zlatim nanosnikom in ji pogladil črne kodre
na čelu.

Toplo je bilo v Tonkini duši in nič več se ni
bala. Tako dobri so bili gospodje, da bi za zmerom
ostala pri njih. Spravila je štiri dvajsetice v žep in
spomnila se je, da mora tudi k drugim mizam. Še
enkrat se je ozrla na gospoda z nanosnikom z dolgim

28

hvaležnim pogledom in odšla je k sosednji mizi. Star,
suh človek je sedel ob nji in čital novine.

- Izvolite cvetic! — komaj slišno je izpregovorila
Tonka, zakaj ustrašila se je strogega nagubanega lica.
Gospod je odkimal, ne da bi jo bil pogledal in Tonki
je popolnoma upadel pogum.

Na drugem koncu dvorane, poleg muzikantov je
sedela glasna, vesela družba. Očividno so že precej
pili, zakaj razposajeni glasovi so prihajali od tam.

— Oj mala, po čem so šopki ? — jo je vprašal
golobrad fant.

— Po grošu! — je odgovorila boječe.

Ali prodajaš poljubčke? — Surov glas je prihajal
iz kota in ko je povzdignila oči, je videla bleda udrta
lica in zaripel obraz. Dolga suha roka se je iztegnila
po nji. Tonka se je prestrašila. Stopila ji je pred oči
— bogve zakaj — mračna predmestna ulica s starimi
zakajenimi hišami in njihova soba, vsa temna in vlažna
kakor ječa.

— Pusti otroka, pijanec! — se je razsrdil golo¬
bradi fant vzel pet šopkov in ji naštel pet grošev
na dlan.

Samo en šopek je bil še na tasi in Tonka se je
ozrla po dvorani boječe in neodločno. Najraje bi kar
odšla odtod, ali tam pri oknu ji je pokimala lepa
mlada gospa v črni svilnati bluzi, s težko zlato verižico
okoli vratu.

— Kako se imenuješ, mala? — jo je vprašala in
jo z obema rokama pobožala po licu.

— Tonka? — se je začudila gospa. — Poglej,
kako fino nežno lice ima to dete in kakšne čudovite

29

oči! — se je obrnila do mladega elegantnega oficirja
poleg sebe.

— Ti ubožica! — je rekel gospod in se sklonil
k Tonki. Dvoje črnih, žarečih oči se je uprlo vanjo in
Tonka je morala zamižati, ker so- jo zapekle oči.

— Glej, kakšen otrok si še, pa so te že vrgli na
cesto! — je rekla gospa žalostno in poltiho kakor
sama zase. — Mati te je zapodila, kajne, ker nima
službe in nimate kruha, ti sirotče! — se je obrnila
zopet k deklici. In Tonka se je začudeno ozrla vanjo:
bogve odkod ve vse to? — si je mislila.

— Vidiš, tako se je začela tudi moja karijera in
bogve kako se neha! — je vzdihnila mlada ženska,
ne da bi se ozrla na oficirja. — Ali jaz sem štela
takrat že trinajst let, — je pristavila kakor v snu.

Oficir se je ozrl nanjo z dolgim vročim po¬
gledom. — Zakaj mi ne verjameš? — jo je vprašal.

Bogve, ali so tudi njo zapekle oči, je pomislila
Tonka in pogledala gospo. Dve svetli solzi je zapazila
v njenih očeh.

— Na, dušica! — je rekla gospa in ji ponudila
svetlo petkronko — pa reci mami, naj si poišče službo
in naj te ne pošilja več po gostilnah !

Tonka je spravila denar in pri tej priči se ji je
zahotelo, da bi objela mlado lepo gospo okoli vratu
in jo poljubila na lice. Ali ozrla se je na svilnato
bluzo, na težko zlato verižico in na mladega, ele¬
gantnega oficirja ter odšla plaho in brez slovesa. Sredi
dvorane se je instinktivno še enkrat ozrla k oni mizi
in lepa gospa ji je prijazno pokimala v slovo. Zasvirali
so cigani veselo poskočno pesem in Tonki so stopile
solze v oči; sama ni vedela zakaj.

30

— Koliko si dobila? — jo je zdramila na pragu
mati in ji posegla v žep. — Joj, dušica, koliko denarja!
Kaj ti nisem rekla, kako bogata in fina gospoda je
tam! — Prijela jo je za roko in zavili sta za ogel.

Vedno praznejša je bila ulica in vedno temnejša.
Tam daleč na koncu je bilo skoraj čisto temno. —
Tam se začenja naša ulica, — je pomislila Tonka in
zaustavila korake. Počasi in molče sta šli druga poleg
druge, in odmevali so koraki po prazni ulici. Vedno
redkejše so bile svetilke: komaj je bilo zapaziti stare
začrnele hiše in že je stalo pred njima dolgo, polraz-
palo poslopje z majhnimi zamreženimi okni. Umazana
leščerba je brlela v veži in še večje je bilo videti siro¬
maštvo tako v polmraku nego ob belem dnevu.

Mati je odprla sobo, počasi, oprezno, da ne bi
prebudila otroka. Rezek neprijeten vzduh je prihajal
iz nje, po vlagi, po žganju, po bogve čem.

— Tu imaš žemljico, Tonka, pa jej! Kmalu se
vrnem. — Še enkrat je preštela mati denar, poravnala
si robec na glavi in odšla.

Na mizi je dogorevala tanka lojevka 'in Tonke
se je zdajci polotil strah: kaj če bi ugasnila in ona bi
ostala sama v temni, dolgočasni sobi? Ozrla se je na
zibel, kjer je spalo dete. Voščeno bledo mu je bilo
lice, starikavo in nagubano. — Jutri bo spet treba
paziti nanj od jutra do noči in pojutrišnjem in bogve
kako dolgo še! — je pomislila Tonka žalostno.

Sveča je dogorela. Dvakrat, trikrat še je zapla¬
polala s črnim sajastim plamenom in ugasnila. Tonka
pa se je naslonila na mizo in zajokala . . .

K

3i

F. M.:

Razstava „Dobro vzrejeni
otrok".

Tako bi se morala pravzaprav imenovati, ne sploh
,,Otrok“. Kajti nič ali skoraj nič ne spominja v njej
na zanemarjenega in zapuščenega otroka!

Morebiti ga pa nimamo pri nas? Blaženi potem
mi, nad vse lep pa baš ta oddelek razstave, ki ga ni!

Ali stvar, žal, ni taka!

Nič manj nimamo zanemarjene, zapuščene mla¬
dine kakor drugod in zapomnimo si to, nje število se
množi v vznemirjajoči meri.

Naraščanje zanemarjene mladine je v tesni zvezi
z industrializacijo. Gospodarski razvoj, gospodarska
okrepitev sta geslo zadnjih let. Ustanavljajo in kupujejo
se podjetja, vabijo se druga v deželo, državna in za¬
sebna i. t. d.

Prav tako!

Naše prebivalstvo je sicer po večini še agrarno,
ali nikjer ni zapisano, da agrarno ostane. Delavec živi
slabo, mali kmet še slabše! Zato se ne le seli čez
morje, ampak sploh beži od pluga v tovarne, z dežele
v mesta!

Vzporedno z industrijo pa narašča proletariat!

Kdor hoče uživati blaginjo industrije, mora računati
tudi z njeno podlago, z delavstvom in skrbeti, da si

32

ohrani delavstvo in njegov naraščaj zdrava na duhu in
telesu, sicer ne bo deležen blaginje!

Vprašanja o mezdah, o stanovanjih, o delavnem
času i. t. d. pustimo v stran! Opoštevajmo tu le okol-
nost, da se dober del delavstva že zaradi tega ne more
sam v povoljni meri pečati z oskrbo in vzgojo svoje
dece, ker je ves dan z delom obložen.

Da se pa deca zdravo in pošteno vzredi, ni zgolj
zasebna rodbinska zadeva, ampak je stvar javnega
interesa. Družbi ne sme biti vseeno, kakšni so njeni
člani. Kjer torej ne zaleže rodbinska vzgoja, priskočiti
mora  na pomoč družba z domi za dojence, z varo-
valnicami, šolskimi kuhinjami, dnevnimi zavetišči, vzga-
jališči in drugimi napravami in zavodi, ki naj preprečijo,
da se deca telesno ali duševno ne zanemari, ali vsaj
popravijo, kar se je na otroku že zagrešilo.

Zato bi bila ne le zelo zanimiva, ampak narav¬
nost potrebna razstava — prvič — vsega, kar tupatam
že imamo na tem polju, drugič pa zlasti vsega onega,
česar pri nas še ne poznamo, česar pa imajo že drugod
v obilnih, mnogovrstnih, preizkušenih oblikah in kar
bi lahko služilo nam v zgled in pripomoček pri usta¬
navljanju.

Tega je pa toliko, da napolni svojo
posebno razstavo!

Skoraj nastane potreba, da se mnogoštevilna naša
društva za otroško varstvo združijo v osrednjo zvezo
za skupna in načelna vprašanja. Ob ustanovitvi te
zveze bo čas in prilika za razstavo pod geslom
,,Otroško  varstvo 11 .

Danes se pa radujmo „dobro vzrejenega
otroka 11 !

33

3

0

Desimira :

Prva spoved.

J^red spovednico deček
boječih lic kleči,
jecljaje grehe pravi
in glasek mu ihti.

In spovednik posluša
in milo končno de :

,,Imaš še kaj na vesti,
kar ti teži srce ?

Gorje mu, kdor skrivnosti
prikrije, zamolči,
on sreče tu na svetu,
nebes tam ne dobi.“

Zardi se dečku lice —

,,Gospod — še nekaj vem,
a tukaj na tem kraju
za nič vam ne povem.

Če vedeti želite,
pa pojdiva na plan;
tam trdno obljubite:
ne pride stvar na dan !“

34

Naguba pater čelo,
stori se mu na jok.

,,0 groza! kaj! — zločinec
bi bil že ta otrok!“

A zunaj deček prime
gospoda za roko,
na prste stopi, tiho
mu reče na uho:

,,Za ptičje gnezdo v logu —
celo za dvoje vem —
ko bi pod streho pravil,
vse skuja se potem! —“

35

3 *

Dr. I. 0.

Skolioza i. dr.

Ortopedični zavod, čigar miniaturni aparati so
razstavljenima razstavi, ima svoje prostore na Turjaškem
trgu št. 4, I. nadstropje. V tem zavodu se zdravi raz¬
lično skrivljen j e hrbtenice otrok,  posebno pa
skolioza.

Hrbtenico delimo v vratni, hrbtni in ledveni del.

Ako se hrbtenica skrivi stalno v levo ali desno
smer, tedaj imenujemo to skrivljenje hrbtenice skoliozo.

Včasih je hrbtenica skrivljena v celem, ali pa le
v svojih posameznih delih v eni smeri; večkrat je pa
skrivljena deloma v desni, deloma v levi smeri.

Skrivljenje se pojavlja pri deklicah pogosteje nego
pri dečkih; na petero do šestero deklic pride en deček.
Skolioza nastane navadno med petim in desetim letom.
Tedaj je vsa telesna konštitucija še jako nežna, vsled
tega se v tej dobi iz različnih vzrokov, največ pa zaradi
slabega sedenja v šoli, hrbtenica najlažje začne kriviti.

Precej v početku se skrivljenje lahko ozdravi, v
poznejšem štadiju se doseže uspeh že mnogo težje;
v zanemarjenih slučajih pa sploh ni mogoče doseči
kakega uspeha.

Zato opozarjamo starše, naj pregledajo večkrat
hrbte svojih otrok, in ako zapazijo tudi najmanjšo
nepravilnost na hrbtu ali na ramah, naj se takoj obrnejo

36

do kakega zdravnika, ki jim bo dal nadaljna navodila.
Ker le v početku se da skrivljenje s primeroma malimi
stroški poravnati, v vseh količkaj zanemarjenih slučajih
traja zdravljenje lahko leta, pa še ni mogoče doseči
popolnega uspeha. In kako je pokvarjena potem vsa
zunanjost človeka, ki ima hudo skrivljeno hrbtenico,
koliko trpi duševno in telesno tak ubožec, je pač vsa¬
komur znano.

Ozdravljenje, oziroma izboljšanje skolioze se doseza
v ortopedičnem zavodu z uporabo različnih sredstev.
I. S pomočjo zdravilne telovadbe, in sicer:

a)  z aktivno telovadbo, ki obsega:

1. ) navadne proste vaje brez orodja in navadne

proste vaje z ročkami in palicami;

2. ) ortopedične vaje brez orodja, ki so pa stro¬

kovno prikrojene vsakemu posameznemu slučaju;

b)  s pasivno telovadbo, v katero svrho se uporablja
različno nategovalno orodje in s pomočjo kate¬
rega se z visenjem, s sedenjem, s poševnim nate-
ganjem in z ležanjem dosega izravnanje skrivljene
hrbtenice.

II. Proizvajajo se različne obveze in modrci. Izvršuje
se tudi masaža v svrho okrepljenja oslabelega mišičevja.

Zorana:

Pavlinka.

Nad vasjo je ležala poezija nedeljskega popol¬
dneva.

Bilo je že v poznem poletju; na drevju so visela
rmena in rdečkasta jabolka in na ograjenih vrtičih se
je bohotno košatila visoka solnčna roža.

Solnce je pripekalo še vroče, vendar se je čutilo,
kakor da se polagoma stara; proti večeru so legale
na zemljo rahle, prozorne meglice, in hladilen vetrič
je vel od snežnih velikanov dvigajočih se v ozadju.
Drugo stran obširne ravnine pa so zakrivali nizki
valoviti griči.

Tuintam so sedeli ob hišah, ali stali v gručah na
cesti vaščani in se pomenkovali med seboj. Vmes so
se svetlikali beli predpasniki in pisane bluze mladih
deklet, ki so se šetale po vasi, iskaje prilike, da sreča
vsaka svojega izvoljenca.

Na trati za vrtovi pa so veselo vriskali otroci in
zbijali „svinjko“.

Tedaj pa je pritekla tam izza ogla nizke koče
Matijčeva Pavlinka, osemletno dekletce, in že od daleč
je klicala igrajočim se tovaršicam:

„Veste, v nedeljo pride moja mamica in mi pri¬
nese lepo novo obleko, rožnat predpasnik, slaščic in
punčko, tako punčko, ki zna jokati in spančkati. Boste
videle, kako lepa je moja mama, slamnik nosi na glavi

38

in še lepše pisan solnčnik, kakor ga ima naša gospo¬
dična učiteljica. Jaz imam gosposko mamo in kadar
bom velika, pojdem k njej v mesto in bom tudi jaz
nosila bel slamnik, belo obleko, pisan solnčnik in bom
gospa; ve pa boste molzle krave in ostale umazane
kmetice, kakršne so vaše matere."

Strme in z odprtimi usti so poslušali otroci
Pavlinkino pripovedovanje in na obrazih se jim je
brala zavist, ki je pri deklicah prikipela do vrhunca
zlasti pri spominu na lepo punčko. Hkratu so se čutile
užaljene, da jim Matijčeva, — ta gostačeva — očita
umazane matere, — njim, hčerkam premožnih posest¬
nikov. Nakremžile so se in se v onemogli jezi ozrle
proti dečkom, v katerih je pa tudi že vrelo zavisti in
^ užaljenega ponosa. Saj jezilo jih je že dolgo, da nosi
gostačeva obleke drugačnega kroja in lepše barve, nego
ostale deklice.

Pavlinka pa je stala sredi gruče in se vsa srečna
zmagonosno ozirala okrog; globoke, črne oči so ji
žarele ponosa in veselega pričakovanja. Tedaj pa je
pristopil bosopet deček s potlačenim klobučkom z na¬
vzdol visečimi kraji. Široko se je razkoračil pred deklico
in rekel počasi s poudarkom:

,,Kaj se boš postavljala ti, ki še očeta nimaš?"

Otroci so se zasmejali in že je zaklical drug
porogljiv glas:

„Teta so rekli, da tvoja mati ni nič vredna" . . .

Hitro so ponavljale vse deklice:

„Tvoja mati ni nič vredna, tvoja mati ni nič
vredna" . ..

Bleda in tresoča se je stala Pavlinka med njimi,
solze so se ji ulile po cvetočih licih in jokaje je zbe-

39

žala proti stanovanju svojega starega očeta, otroci so
se pa polglasno smejali za njo.

*

Prišla je zopet nedelja in ž njo Pavlinkina mati
— tovarniška delavka v glavnem mestu. Oblečena je bila
kričeče; na ogromni frizuri je nosila rmen slamnik, ki
je bila na njem med neštetimi pentljami cela gredica
cvetic. Okrog vratu ji je visela zlata verižica in veliki,
podolgasti uhani so ji bingljali v ušesih. Zelo ponosno
je stopala po vasi in zdelo se ji je, da je pač velika
čast za njene nekdanje sovrstnice, ako jim poda belo
orokavičeno roko, katere členka se je ovijala blesteča
zapestnica.

Nekam boječe se ji je približala hčerka ob roki
stare matere.

Površno je poljubila mati svojega otroka, izrazila
začudenje, da tako hitro raste, in mu začela deliti
slaščice in lepo oblečeno punčko.

Deklica je molče, nekam v zadregi sprejela darila.
Z nevoljo je opazila mati, da ne kaže posebnega
veselja in da se ji usteča celo nagibljejo na jok.

„Ali ti ni všeč punčka ?“ je vprašala božajoča jo
po kodrasti glavici.

Hipoma je spustila Pavlinka punčko in slaščice
na tla, oklenila se je z obema ročicama krčevito ma¬
terine roke in dve debeli solzi sta ji kanili nanjo.

,,Pa zakaj jaz nimam ateja?“ se ji je izvilo iz
prsi in pretresljiv jok se je razlegnil po sobi.

Osupla je zrla nališpana delavka jokajoče dete.
In kakor bi jo pobil s kolom, so jo zadele hčerkine
besede, ki so prišle iz globine užaljene otroške duše:

40

„Ali je res, kar pravijo, da ti nisi nič vredna?"

Mati je vztrepetala... nekaj žalostnega in mehkega
se je vzbudilo v njeni duši, — nekaj, kakor domotožje
po davnih letih, letih srčnega miru. Krčevito je stisnila
k sebi svoje dete, a odgovora na odkrito vprašanje
otroških ust ni mogla dati ... In te nedolžne oči so
bile vprte vanjo tako proseče in očitajoče, kakor bi
pričakovale iz ust one, ki jim je dala življenje, zveli¬
čanje ali svojo smrtno obsodbo.

V tem hipu so zavriskali zunaj vaški fantje,
vračajoči se iz gostilne, ki se je iz nje razlegal hripav
glas harmonike.

„No, Tona, ali si prišla domov? Pa kako gosposka
si postala!“

t S temi besedami so se ustavili fantje pred kočo.

Tona je hitro pozabila ,neumnega otroka' in se
je začela šaliti ž njimi . . .

Zvečer se je zopet odpeljala lepa Tona, poslovivša
se hladno od očeta in hčerke. Čutila je, da zija med
njimi neviden prepad. V vlaku so ji pač rojile Pavlinkine
besede po glavi in občutila je nekakšen Sram pred
lastno hčerko in gnus pred samo seboj.

Toda kmalu je nevoljno zmajala z glavo: ,,Kaj
bi se menila za otroške marnje! Nevoščljivi so ljudje,
ker sem fina in gosposka, pa so naščuvali otroka, ker
mi zavidajo."

Tako kmalu pač ne bo prišla zopet med te omejene
ljudi. Hčerka je pri starših dobro preskrbljena; njej
pa je pač mnogo lepše v mestu, kjer lahko prebije
nedeljske popoldneve v družbi svojih čestivcev, posebno
v družbi onega Janeza, ki je postal baš korporal in
nosi bele rokavice, da se lahko postavi ž njim.

41

Vedno se ji je dozdeval nekako tuj in nadležen
otrok, čigar očeta ni nikdar ljubila in kateremu se je

prodala kot osemnajstletno dekle . . .

* *

*

Na trdi posteljci je še pozno v noč ihtela deklica
pritiskajoča k sebi svojo punčko, dokler je ni objel
spanec zdrave mladosti. Nad njo pa se je sklanjala.
Rojenica in predla niti usode . . .

Kaj ji donese ta usoda?

Ali jo mar povede na pota, po kakršnih je hodila
njena mati? Kdo ve? . . .

T

„Koga vzgajati se pravi vplivati na njegovo srce.
Na srce koga drugega pa moremo vplivati le s suge¬
stijo, — ki so zanjo otroci posebno dovzetni — z
lastnim dobrim vzgledom. Otrok vidi, da žalim ljudi,
kadar sem razdražen, da prepuščam drugim delo, ki bi
ga lahko storil sam, da ne premagujem svojega pože-
ljenja, da se strašim truda za druge ter iščem le zabave
zase, da sem ošaben in domišljavo ponosen na svoje
družabno stališče, da govorim slabo o drugih, da v
prisotnosti drugih ne govorim tako, kakor v njih odsot¬
nosti ... vse to vidi otrok in vidi tudi popolnoma
nasprotna dejanja: dobrotljivost, vdanost, delavnost,
požrtvovalnost, vzdržljivost, odkritosrčnost — in to ima
zanj mnogo večjo privlačno moč kakor najmodrejši
in najlepši poduki. In tako obstoji 0999 % odgoje v
tem, da daje človek dober vzgled, da izboljšuje svoje
življenje in se izpopolnjuje.“

Lev Tolstoj.

42

Marica Nadlišek-Bartolova:

Prvi duševni razvoj otroka.

Začetek duševne odgoje gre s telesno odgojo
roko v roki, zato se mora v tej dobi prav posebno
paziti, da se otrokovo telo pravilno razvija.

Otrok je rojen egoist, ki ima od začetka samo
eno čuvstvovanje, čuvstvovanje o samem sebi. Ne
pozna druzega nego svoj jaz,  vse hoče imeti, povsod
f  mora veljati njegova volja, ki prehaja kmalu v trmo
in kljubovanje, ako ne postavi pametna odgoja'svojega
jeza o pravem času.

Mati, ki je prva odgojiteljica svojega otroka,
mora z ljubeznivostjo in igraje navajati svoje dete na
to, da spoznava in uvažuje poleg svojega jaza  še
druge osebe. Polagoma se omehča njegov trdi jaz in
nastanejo pojmi: mi', ti in vi —in izključno čuvstvo¬
vanje o samem sebi prestopi v čuvstvovanju z drugimi
v — sočuvstvovanje. Otrok si zaželi družbe soigralcev,
rad bi ugajal tovarišem okoli sebe, zaželi si njihove
ljubezni. Naloga modre odgoje je tu zabraniti, da ne
preide ta nedolžna želja ugajanja v — ničemurnost.

Koliko mater greši v tem, da pošiljajo svoje na-
lišpane otroke med male njih tovariše, da se jim kažejo
tako našopirjeni in načičkani!

„Ali me vidiš, kako sem lepa!" pravi deklica in
se vrti, da si jo tovariši in tovarišice ogledajo od vseh

43

strani. Prav umestno vzklika dr. Aminon*): „Ne žgi,
o mati, svojemu otroku ljubkih, gladkih laskov v umetne
kodre, ker mu lahko užgeš hkratu tudi pečat večne
ničemurnosti v srce!“

Sploh bodi otrok pač čedno, a preprosto oblečen.
Mnoge matere puščajo svoje otroke letati doma v raz¬
trganih in zamazanih oblekah, le ko jih peljejo s seboj,
tedaj nataknejo nanje vse najlepše in najfinejše. Na ta
način se otrok navaja k površnosti in k neredu. Ko
odraste, bo gledal le na zunanjost, da bo le vrhnja
obleka lepa, pa naj ima na sebi še tako zamazano in
strgano perilo.

Otroka naj navaja mati že prav kmalu k samo¬
stojnosti in samopomoči. Kakor hitro more, naj se
poizkuša oblačiti, obuvati in umivati sam; nauči naj
se tudi, da izkazuje odraslim male usluge, da jim
prinaša ali odnaša to in ono.

Prava pokora in šiba v hiši so jokavi otroci. Ako
otrok ni bolan, a je jokav, je kriva temu samo na¬
pačna odgoja. Tam, kjer starši otroku o pravem času
ne postavijo zavore njegovi trmi, kjer mu dovoljujejo
vse in si otrok domišlja, da je sam največji in najvišji
gospodar v hiši, tam je otrok vsej okolici pravi križ
in muka. Seveda ne odpraviš prirojene trme tako na¬
enkrat in najmanj s silo. Mati mora z ljubeznjivostjo
in polagoma podvreči otrokovo voljo svoji, tako da
otrok še ne zapazi, da se je uklonil.

Ako otrok malo pade, pusti ga, da vstane sam,
če toži in joka, prigovarjaj mu in pravi mu, da ni
nič hudega; tako privadiš otroka, da ne joče za vsako
malenkost. Če ga miluješ za vsaki nič, ako ga koj

*) „Die ersten Mutterpflichten”, 37. Auflage, Leipzig, 1900.

44

pobereš, ko se izpodrsne ali malo udari, bo v hiši ves
dan jok, ker je otrok v svojih prvih korakih še neroden.
Slišala sem večkrat matere, ki so pravile svojim otrokom,
če so se izpodtaknili ob kamen ali udarili ob mizo :
daj, daj, nabij mizo, ki te je udarila; na, na, ti grda
miza ali grdi kamen, ki te je vrgel. — Kaj takega je
največja nesmisel. Reci otroku ob taki priliki, ki je
instinktivno že sam hud na predmet svoje boli: „dragec,
ljubček moj, drugič moraš paziti, miza se ti ne more
umakniti, miza ni kriva, da si butnil vanjo, ampak
sam si kriv“ . . .

Nikoli naj mati ne daje prednosti enemu otroku
pred drugimi ; to vzbuja v otroku zgodaj nevoljo in za¬
vist. Materinemu srcu morajo biti vsi njeni otroci enaki,
► vsako stvar, ki jim jo deli, naj jim deli enakomerno...

Edino opravilo otrokovo je igra, ki je navidezno
brez pomena, a vendar velike važnosti, kajti igra oživlja
in vežba duševne moči. Mati mora pa tudi igro nad¬
zorovati in otroku prirojeno nagnenje do uničevanja
omejiti. — —

Prvih pet, šest let svojega življenja naj' se otrok
metodično ne poučuje. Mati naj otroka po možnosti
vodi v naravo, kjer vidi in sliši raznovrstne pojave;
na otrokova vprašanja naj odgovarja vedno rada ter
preprosto in razumljivo. Rekla sem, naj se otrok prvih
pet, šest let metodično ne poučuje. Prezgodnji pouk
je telesnemu razvoju in možganom škodljiv. Saj pravi
že pregovor, da premodri otroci se ne ustarajo; naj bi
torej vsaka mati to uvaževala in ne motila tega naj¬
boljšega daru božjega, daru srečnih otroških let. Saj
se otrok v svojih prvih letih itak čudovito hitro raz¬
vija ter se nauči spoznavati stvari, jih imenovati, iz-

45

ražati svoje misli i. dr. Prost razvoj telesnih moči je
prvi pogoj za zdrav razvoj duha. Pustite otroke, naj
bodo otroci in ne učite jih čitati še preden znajo
dobro govoriti, ne vodite jih na plese, četudi otroške
— ko znajo jedva dobro hoditi in tekati! Če se je
otrok že skoro v povojih vsega naužil, kaj ostaja
potem za pozneje? Napačna vzgoja je kriva, če je
naša mladina blazirana in brez idealov. — — —

Naposled pazi, skrbna mati, ko devaš svoje dete
v posteljo, da ima ročice iztegnjene ob životu in ko
se zjutraj vzbudi, ga vzdigni takoj, da ne dobi kake
grde razvade, in ako si kaj takega zapazila, ki je sicer
sedaj še nedolžna igrača, opozori svoje dete resno,
povej mu, da je to grdo in škodljivo; povej mu, da
postanejo taki otroci bo'ni, močno bolni in da morajo
naposled umreti.

Dejala sem, da mora le mati voditi prvi razvoj
duha v svojem otroku in le v potrebi in v skrajnem
slučaju naj to nalogo prepusti drugim.

Otroški vrtec, ki je prava dobrota in blagoslov za
take otroke, ki imajo njih matere posla v uradih ali
tovarnah, da se ne morejo baviti ž njimi; ali če so
bolne; dalje če so razmere take, da otroci ne slišijo
doma nič dobrega. Tudi so otroški vrtci pripravni za
otroke jedince, ki se ne morejo igrati z bratci in sestri¬
cami. Kjer je pa mati zdrava, razumna in krepka, kjer
ji socijalne razmere dopuščajo, da živi samo za svoj
dom in svoje otroke, taka mati ne pošiljaj svojih otrok
v otroški vrtec, imej jih pred očmi, pusti jih, da se
svobodno razvijajo, ne krati jim svobode!

Mati je duša v družini, na dobrih družinah pa
sloni narod, zato skrbi vsaka mati najprej, da bo v

46

družini in doma vse v redu, pazi na otroke, in le če
ti preostaja časa, tedaj se posvečaj drugemu delu. Če
se katera trudi in dela „za narod", zanemarja pa pri
tem svoje otroke in svoj dom, je to prava ironija, ki
zaslužuje najhujše obsodbe. Lastna rodbina je naj¬
znamenitejši del naroda! Kdor ne zna ali noče posvečati
svoje prve skrbi temu delu  naroda, sploh ni resen
naroden delavec, ni rodoljub.

Od prve odgoje, ki jo dobi otrok od svoje matere,
je zavisen ves nadaljnji razvoj duha.

Kako sveta je ta materina naloga, nam pripove¬
duje že zgodovina.

Plutarh je v svojih moraličnih spisih ovekovečil
Evridiko, ker se je učila kakor tedanji moški, samo
zato, da bi sama mogla odgojevati in tudi poučevati
svoje otroke; in Tacit toži nad zgrešeno odgojo tedanjih
Rimljanov tako: „Prej (v času rimljanske republike) so
matere same dojile, vzgojevale in odgajale svoje otroke.
Tako so Kornelija, mati Grakov, Avrelija, mati Cezar¬
jeva, in Attija, mati Avgustova, same odgojevale svoje
sinove, ki so postali največji možje svojega stoletja."

Znano je, da je Goethe podedoval od svoje matere
ustvarjajočo fantazijo in Schiller se je vedno spominjal
pripovedek svoje matere, ki je bila globokočuteča žena...

Nam Slovencem je osobito treba mnogo dobrih,
značajnih in delavnih mož, zato bodi naša sveta naloga,
da sejemo že v mlada srca zdravo seme, ki naj v
poznejših letih bogato obrodi. Obenem vsejmo že ; v
nežna srca čisto, nesebično ljubezen do svojega rodu;
otrok naj čuti, da nam je vsak Slovan drag, da je
vsak, ki govori kakor govorimo mi, naš brat.

47

M, U. dr. B. Derč :

Hranitev dojenčka.

Umrljivost dojenčkov, to je otrok v prvem letu,
je enaka umrljivosti 80letnih starčkov; obojih umrje
na leto 30%. To je izkazala statistika. Ker je zdravje,
delavnost in število delavskih moči glavni kapital na¬
rodov, se mora pomisliti, kako velikanska izguba je
tolika umrljivost otrok za narod in državo.

Kako bi se prišlo v okom tej velikanski zaprav- |
ljivosti na narodnem kapitalu? Kje tiči vzrok tej
umrljivosti?

Naj govori zopet statistika!

Od 1000 novorojenčkov, ki jih doje matere, jih
zboli v prvem letu 38, umrje 15.

Od 1000 novorojenčkov, ki jih umetno hranijo,
jih zboli v prvem letu 80, a umrje jih 54.

Druge statistike pa so dokazale celo, da je umr¬
ljivost dojenčkov od onih otrok, ki se morajo zadovoljiti
s kravjim mlekom ali celo s kako „učeno“ kemično
močnato brozgo, desetkrat manjša! To se torej pravi:
vsaka mati, ki odreče svojemu malčku dojenje, mu
vzame 30% upanja, da ostane pri življenju in doraste.

Od treh umetno hranjenih otrok ostane povprečno do
drugega leta samo eden,  in še ta je bolan.

Pa ne samo za celokupni narod, ne samo za
dotičnega otroka, ne samo za rodbino, ampak tudi za

48

mater samo je dojenje velikanska dobrota ter nepri¬
merno velikega vpliva. Materino mleko je edino
naravna, najboljša, najcenejša, vedno pripravljena in
primerna hrana za otroka.

Kje pa se je izcimila ta nesrečna navada, ta velika
pregreha, rediti otroke s kravjim mlekom ?

To novotarijo so iznašli v okolici nemškega mesta
Augsburga in neki doktor Polycarpus Schacher je opisal
to navado kot čudno posebnost leta 1752. v Lipskem.
Niti v srednjem niti v starem veku niso poznali te
moritve otrok!

Zakaj pa naše matere ne doje? Saj polovica onih
mater, ki ne doje, je izgubila to zmožnost samo vsled
tega, ker že njih matere, babice, prababice . . . niso
f dojile, kajti vsak organ živalskega telesa oslabi, ako
se pravilno ne uri. Deloma vpliva neprimerna obleka,
težko telesno delo, slaba odgoja, posebno pa brez¬
obzirno ravnanje z mlečnimi žlezenci v mladosti in
pa pomanjkanje vsakega negovanja tega organa, ki je
eden najimenitnejših  ženskega telesa. Neprimerna
obleka, ki pritiska na prsi, je kriva v prvi vrsti, da se
ne razvijo prsi in bradavice in da ima taka mati le
malo mleka in to le kratek čas. Dokazano pa je, da se
ta napaka da zopet popolnoma poravnati, ako bi se
naše matere skozi več generacij potrudile vsaj toliko
dojiti, kolikor je mogoče. Pri Japoncih in Skandinavcih
doji vsaka mati svojega otroka in je umetna hranitev
vobče nepoznana strast in tu se je pridobila ta ne-
preplačljiva lastnost samo na ta način, da je izvedeno
dojenje brez izjeme v vsem narodu. Večkrat se dogaja,
da mati prvorojenčka ne more dojiti, pač pa poznejše
otroke, vsakega dalje časa in lažje. Moderno življenje

49

4

s svojimi posledicami: bledico, nervoznostjo, slabostjo
i. t. d., kronične bolezni, posebno jetika, so tudi vzroki,
da matere ne doje. Pa tudi ti vzroki se lahko primerno
ublaže in olajšajo. Kako, to je vedno stvar domačega
zdravnika dotične rodbine.

Glavni sovražnik dojenja pa je delo materino po
tovarnah. Mati, ki dela v tovarni in opravlja drugod
težaška dela, ne utegne živeti s svojim otrokom skupno
in ga mora zanemarjati. Temu bi se odpomoglo na
ta način, da bi se ustanovila oskrbovališča za otroke
v tovarnah ali pa vsaj v obližju in bi se tako omogočilo,
da bi matere v odmorih dela lahko dojile.

Da siromašna delavka ne doji sama svojih otrok,
to je razumljivo in končno tudi odpustljivo. Toda zakaj
se odtega fina bogata dama tej svoji sveti dolžnosti? 1
Za časa Ludovika XVIII. se je zasejalo mnenje, da
treba gosposkim materam najeti dojilje za njih novo¬
rojenčke. Tako so kradli za denar matere lastnim
otrokom. S kako pravico pa si sme plačati otrok
bogatejše matere nadomestilko maternih prsi in od¬
tegniti pravemu otroku dojkinemu prepotrebno hrano ?
Otroci dojk ob slabi postrežbi na kmetih navadno
žalostno pomrjejo. Sploh je najemanje dojk nekako
suženjstvo, trgovina s človeškim mesom ali bolje
povedano, umor dojiljinih otrok. Vsaka mati, ki si
najame dojko, morala bi z materjo sprejeti pod svojo
streho tudi dojkinega otroka vsaj tako dolgo, da bi se
revček toliko, okrepil, da bi ostal pri življenju.

Koliko mater se izgovarja, da iz družabnih vzrokov
ali domišljene bolezni ne morejo dojiti. Druge dame
se zopet boje, da postanejo prezgodaj stare, da se jim
naguba koža na obrazu, da izgubi njih telo lepo obliko

50

i. t. d. In vendar je dokazano, da je ženska najlepša,
najzdravejša takrat, ko je začela dojiti svojega prvega
potomca. In niti tega ne pomisli, da zato, ker ne mara
hoditi vsake tri ure domov dojit, prevpije otrok od •
bolečin cele noči (posluša ga itak ponajveč samo dekla),
da treba zdravil, morda celo zdravnika,  da je
nočni počitek za mlado mater zelo potreben in jej
mnogo bolj škoduje vstajanje, pestovanje, kuhanje ka¬
milic i. t. d., nego dojenje

Pa še drugega hudega sovražnika ima dojenje,
in ta je horribile dictu — medicina sama. Da bi se
omogočilo življenje in obstanek onim dojenčkom, ki
nimajo materinega mleka, niti ne morejo kupiti dojke,
skušala je moderna medicina v zvezi s kemijo, physi-
ir ologijo, bakteriologijo itd. ponarediti materino mleko,
in glej, kar se ni posrečilo poštenjaku učenjaku, to so
storili koristolovci. Za Judeževe groše so uvedli z
velikansko kričavo in lažnjivo reklamo popolnoma
meterinemu mleku „enako vredne" čajne in močnate
brozge in različne druge preparate ter preplavili ob¬
činstvo s temi svojimi izdelki. Občinstvo je kupovalo,
matere so bile prepričane, da dojenja ni treba in otroci
so umirali, tako da se je njih umrljivost leto za letom
večala, vkljub, ali bolje: prav zaradi preparatov!

Materino mleko ima namreč uprav čudežne, čudo-
tvorne življenjske lastnosti in se ne da nadomestiti z
ničimer drugim. Navadno ugovarjajo matere, da je
njih mleko vodeno in slabo, ker ne vedo, da mora
biti tako, kakršno je; kravje mleko pa je mnogo
težje prebavljivo. Drugi izgovor nekaterih mater je, da
imajo premalo mleka. Tudi to ni resnično. Brž ko
tehtnica pokaže, da se je otrok zredil, je gotovost ne-

51

4 *

izpodbitna, da je hrane dovolj in se otrok joče le iz
kakega druzega vzroka. Mnoge praktične izkušnje ter
nešteti zdravniški poizkusi so dokazali, da:

1. dete po porodu v prvih mesecih še ne more
izrabiti tujih hranil, ker še nima dovolj razvitih prebavil.
Zato mu je za to prehodnjo dobo pripravila narava
napol prebavljeno hrano, ki je sestavljena z neizmerno
štedljivostjo, kajti v njej — v maternem mleku —
so prav one sestavine v ravno pravi množini, kakor
jih potrebuje za življenje in rast mlado telo;

2. v materinem mleku se nahajajo protistrupi
različnim boleznim, katerih v živalskem mleku sploh
ni; ali če bi tudi bili, bi jih kuhanje uničilo;

3. dojenje je najcenejši  način hranjenja otrok.
Dojenček ne dobi niti preveč niti premalo hranilnih
snovi; tudi je ta hranitev najmanj trudapolna in naj-
komodnejša. Zračunajmo čas, ki ga s čejenjem posod,
s pripravljanjem in steriliziranjem hrane itd. porabimo,
trud, znanje, ki ga potrebujemo v to, mleko, sladkor,
kurjavo, skrb za zdravje, zdravila, zdravnika, in pa še
nazadnje zdravstveno manjšo vrednost umetnih hranil,
in priznati moramo, da je res dojenje najcenejša in
najpripravnejša hranitev;

4. da je tudi ena kapljica materinega mleka boljša
kot nič, dokazalo se je s tem, da oni otroci, ki dobivajo
razen prsi tudi kravje mleko, skoraj tako dobro uspe¬
vajo, kakor dojeni;

5. mati je nosila pod srcem otroka in je torej
meso njenega mesa, kri njene krvi. Jasno je zato, da
baš temu  otroku najbolj prija mleko te matere in se
ne da nikdar docela nadomestiti z mlekom tuje, najete
dojilke. In ker vsaka mati, ki si je enkrat najela dojko,

52

dobro izkusi, kakšen križ je s temi ženskami, naj bi
se vsaka potrudila dojiti sama, ker le s tem si pridobi
popolno rodbinsko srečo in ponos materni.

Pa ne samo za otroka in po njej za celokupnost
rodbine in naroda, ampak tudi za mater je dojenje
koristno in zdravo. Narava je žensko telo tako ustrojila,
da sledi porodu dojenje, ki mnogo pripomore k temu,
da pridejo organi v materinemu telesu zopet v prvotno,
pravilno lego. Ako torej mati brez tehtnih zdravstvenih
vzrokov dojenje opusti ter dela tako nasprotno naravi,
ne škoduje samo izdatno svojemu otročičku, nego tudi
sami sebi. Če mati otroka ne doji, se vrhu vsega iz¬
postavlja še nevarnosti, da se jej vrramejo prsi, kar
povzroča grozne bolečine.

Ker zahteva dojenje večji obrat v ženskem telesu,
to je večje vsprejemanje energije in istotako oddajanje
— doječa mati ima navadno velik tek in se počuti
jako dobro — pozdravijo se v tem času bledica in
slabost; pri porodu izgubljena kri se hitreje zopet
nadomesti in mlada mati se začne rediti. Statistika pa
je tudi dokazala, da dobe prsnega raka največkrat one
ženske, ki niso dojile, saj so tudi drugi organi, ki ne
delajo vedno, priljubljen sedež raka. Ves trud, vse skrbi,
vse bolečine v začetku dojenja pri materi dojenček sam
poplača s svojo ljubeznivostjo in trdnim zdravjem.

Živimo v času, v katerem človeštvo pod vodstvom
znanosti rešuje velike socijalne probleme, posebno
higijenične. Dosegli so se že v boju proti tuberkulozi
lepi uspehi, kar potrjuje statistika, ki izkazuje manjšo
umrljivost v tem kratkem času!

Dosegli se bodo tudi na našem polju, v oskrbo¬
vanju otrok, velikanski uspehi, posebno ker so nam

53

škodljivci tukaj znani in imamo tudi že pripomočke
proti njim. Samo dobre volje je treba in naš mladi
naraščaj, ki ne bo docela oslabljen že v prvem letu
svoje dobe, se bo tembolje in lažje branil vseh bolezni
sam iz svoje moči. Ne bomo imeli prilike najti pri
dojenčkih, po 14 dni starih, tuberkulozo v žlezah, ne
bomo imeli toliko rahitičnih otrok in črevesna driska
in katar bosta našim malčkom nepoznane bolezni.

Kakor drugi telesni organi dojenčka, ne morejo brez
materinega mleka uspevati niti možgani ne. Torej
trpi duševni razvitek, da taki otroci dojenčkom tudi v
tem oziru niso enakovredni. Žal ali bolje hvala Bogu,
da nam v tem' oziru nedostaje absolutnega merila
duševne sile in nadarjenosti in tedaj tega nazora ni
moči dokazati. »

Tedaj, matere, ako hočete imeti zdrave, trdne,
lepe in duševno visokostoječe otroke, dojite jih same!

Ve ste dolžne skrbeti za blagor svojih otrok. In kaj je
večja sreča nego trdno zdravje? Tega jim dajte, da
bodo bolniščnice in hiralnice, zavetišča in sanatoriji
prazni!

54

Zofka Kveder-Jelovškova:

Ženstvo na Hrvaškem.

v

Zenskega gibanja, kakor se je v zadnjih deset¬
letjih tako mogočno razvilo po nekaterih kulturnih
deželah, ženskega gibanja v najvišjem in splošnem,
torej tudi v političnem zmislu, na Hrvaškem ni, kakor
ga še tudi ni v drugih jugoslovanskih zemljah. V
s Avstriji so posebno Čehinje uvidele, da bo končna
rešitev ženskega vprašanja dosežena s popolno ena¬
kopravnostjo žene z možem, spoznale so, da so končno
vse, tudi najidealnejše pridobitve kulture, zlasti pa
gospodarske razmere, odvisne od politike. Zato se
potegujejo Čehinje ne le za pravico ženskih študij na
vseh fakultetah, za nameščenje po javnih bolnišnicah
in javnih uradih, ampak tudi za politično pravo in
svobodo. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so na¬
stopile Čehinje kakor kandidatke poslanskih mandatov.
Število glasov, ki so jim bili oddani, priča, da bodo
prej ali slej gotovo dosegle svoj cilj. Bore se za pravico
ustanavljanja svojih posebnih ženskih političnih klubov,
katere jim je vlada zabranila, kar gotovo ni v zmislu
zakona.

Tako daleč na Hrvaškem še nismo.

Široki ženski krogi so za emancipacijo popolnoma
indiferentni, čeravno je število posameznic, ki so si

55

zase priborile če ne drugega, pa vsaj popolno sta¬
novsko enakopravnost, tukaj večje, kakor drugod.

Za časa ilirskega preporoda so tudi žene igrale
nekako ulogo. Ali ta uloga je bila popolnoma pasivna
in ni segala nad goreče patriotsko navdušenje, ki je
pa samo po sebi brez važnih činov, vendarle slama,
ki zelo krasno vzplamti ali ravno tako hitro ugasne
brez hasni.

Sicer je ilirska doba rodila dokaj žen, ki so kakor
posameznice vredne naših posebnih simpatij, iz obče¬
človeškega stališča so bile vrlo zanimive pojave ali na
tok svojega časa so bile brez, vpliva. Taka osebnost
je Dragolja Jarnevička,  nadarjena pisateljica, ki
bi bila imela mnogo večji uspeh in večje priznanje,
ko bi bili njeni gospodje tovariši na hrv. Parnasu pra¬
vičnejši in obzirnejši do nje. Zapustila je ne le mnogo
pripovednih spisov, ki so danes pač zastareli, ampak
tudi ogromen dnevnik, ki bi, da je objavljen v kaki
večji kulturni zemlji in da ima vsaj polovico reklame
drugih ženskih memoarnih del, imel gotovo vsaj tak
uspeh, kakor ga ima dnevnik Marije Bashkirčeve.
Življenje te duhovite, energične in nesrečne žene je
pestrejše od romana in ako se katera Slovenka zanima
malo globokeje za njeno usodo, naj si naroči knjigo
Adele Milčinovičke, ki je napravila iz omenjenega
dnevnika lep in v vsakem oziru čitanja vreden životopis.

Moj člančič ni izcrpljiv, zato hočem brez obveze
rigoroznega historijskega pregleda nanizati še par dat
iz pojavov hrvaškega ženskega sveta.

O emancipaciji se je začelo pisati in govoriti na
Hrvaškem v sedemdesetih letih. Takrat je pričela gospa
Marija Fabkovičeva,  rojena Čehinja, sejati prvo

56

seme ženskega gibanja. Izvrstna pedagoginja, skrajno
marljiva in podjetna, je delovala vse svoje življenje z
nenavadnim navdušenjem za svoje ideale. Še danes,
ko je starka in telesno hroma, piše romane, prevaja,
referira o češki literaturi in objavlja pedagoške in lite¬
rarne sestavke v hrvaških in čeških časopisih. Ne poznam
je osebno ali simpatična mi je skrajno, odkar sem pred
par leti prvikrat slišala o njej in so mi osobito hvalili
njeno neumorno mlado svežost in živahnost. Že sivo¬
lasa si je ohranila nenavadno gibčnost; plavala je,
drsala se, ljubila je daljne izprehode ob vsakem vre¬
menu. In tudi zdaj, odkar je prikovana v sobo, ji je
ostala ona lepa prožnost duha, ki je najboljši dokaz
prave duševne vrednosti.

Ž njo je delovala gospodična Marija Jam-
brišak,  ki je pomagala pozneje ustanavljati '„gospo-
jinski klub". Zaradi svojega aristokratičnega držanja,
• pa je ostal ta klub brez vpliva na razvoj hrvaškega
ženstva sploh. Krog iz kluba je pred dvemi leti zlasti
na intencijo gdč. Jambrišak ustanovil veliko kuharsko
in gospodinjsko šolo, ki je pa propala ne toliko zaradi
slabega denarnega fonda, kolikor zaradi nepraktičnega
gospodarstva. Da seje pričelo skromno, kakor v Ljubljani,
bi se bila stvar gotovo obnesla. Gdč. Jambrišak je
profesorica na liceju.

Zanimivo je, da so skoraj vse sedanje hrvaške
pisateljice nikle iz kroga učiteljic.

Gdč. Milka Pogačic,  urednica „Domačega
Ognjišta“, organa „udruge hrv. učiteljic", kateri je ona
predsednica, je pač od vseh najzanimivejša. Energična
in dobrosrčna, je razvila posebno v zadnjih letih impo-
nujočo delavnost. Pod njenim vodstvom se je „udruga

57

učiteljic 11  razvila in postala središče ne le učiteljic,
ampak vsega hrv. ženskega gibanja sploh. „Udruga“
izdaja že peto leto »Domače Ognjište“, beletristični in
poučni list, ki je vedno skrbel, da se tudi v hrvaških
družinah dobi pojem in razumevanje za stremljenje
vsega kulturnega ženstva. Ženska revija, ki bi je bili
tudi mi Jugoslovani prav potrebni, pač še ni, vendar
pa pripravlja teren tudi v tem zmislu. »Udruga učiteljic 11
je izdala 2 knjigi za mladino sploh ter 1 za odraslo
mladino in namerava na tem polju začeto delo energično
nadaljevati. Razume se samo po sebi, da je predložila
vladi nebroj peticij za reformo stanovskih prilik in
predlogov za bodoči šolski zakon osobito za žensko
šolstvo. Dosegla je tudi to, da se ni uvedla na Hrvaškem
neenakost plače med moškimi in ženskimi učnimi
močmi. Na intencijo gdč. Pogačičeve je sklenila udruga
lansko leto ne omejiti se samo na stanovske odnošaje,
ampak baviti se s socijalnimi problemi sploh. Kot
prvi korak te vrste je inscenirala »udruga učiteljic" na
izpodbudo svoje predsednice in skupaj z odborom
zagrebškega ženstva vseh slojev dne 6. junija »Otroški
dan“, ki je imel tako lep uspeh, da se je ta dan
nabralo po Hrvaškem zaradi pomanjkanja časa celo
brez posebno velike agitacije in reklame nad 42.000
kron, ki se imajo uporabiti za ustanavljanje ferijalnih
kolonij, jaslic, otroških kuhinj, sanatorijev itd. Letos
že je bilo poslanih iz tega fonda 60 otrok v Hrvaško
Primorje v morske kopeli. Oktobra se imajo ustanoviti
prve jaslice in obenem se ima pričeti s hranjenjem
siromašne šolske mladine o poldnevih po vzorih drugih
dežel. Grof Kulmer je ponudil društvu v zagrebški
okolici zemljišče za zgradbo ferijalne hiše, mestna

58

občina Novi v Primorju zemljišče za sanatorij učiteljic
in otrok, a mesto Zagreb zemljišče za zgradbo jaslic,
zavodov, ki se v njih preko dneva čuvajo otroci siro¬
mašnih staršev v dobi od 1.—4. leta. Društvo misli
napraviti za učiteljice sanatorij v Primorju in bo izda¬
jalo akcije po 20 K, ki bodo delničarkam zagotavljale
velike ugodnosti. Tudi slov. učiteljice lahko kupijo te
akcije. „Udruga“ ima lepe klubove prostore v učitelj¬
skem domu, ki se pa v kratkem še razširijo.

Milka Pogačic je poleg tega zelo nadarjena in
plodna pesnica in pisateljica. Njene lirične pesmi so
polne duše in globokih misli; za povesti črpa snov
najraje iz ženskega in otroškega življenja. „Udruga“
je izdala zbirko njenih črtic iz otroškega milieua, ki so
pravi biseri. „Iz moga svijeta“ je zlata knjiga in jo pripo¬
ročam v čtivo vsem Slovenkam, osobito pa učiteljicam.

Lep pripovedni talent je Jagoda Trubelka,
ki živi kot voditeljica višje dekliške šole v Travniku.
Ona piše daljše povesti, posebno jo zanimajo naravno
odnošaji v Bosni; njen veliki historični roman „Vojača“
je vzbudil v hrvaškem literarnem svetu obče priznanje.

Gdč. Kamila Lucerna,  prof. na liceju v Za¬
grebu, si je priborila na dramskem polju lepih zaslug;
njena koleginja gdč. Štefa Iskra  poje nežne in sa¬
njave lirske pesmi. Napisala je tudi mnogo beletrističnih
feljtonov in razprav.

Gospa Adela Milčinovičeva  se zanima po¬
sebno za memoarno literaturo, ali tudi njene črtice
zaslužijo toliko radi zanimive snovi, kolikor zaradi
umetniške oblike, pozornost. Njena brošura proti samo¬
stanski vzgoji je vzbudila po vsem Hrvaškem razprave
in polemike.

59

Hermina Brkičeva, mlada, temperamentna
učiteljica, si je izvolila osobito dramo za svoj poseben
delokrog, Zdenka Smrekarjeva  pa je strokovna
pisateljica in govornica, ki s svojo temeljito naobrazbo
obeta še mnogo. Najmlajša je v tem krogu Zdenka
Markovičeva;  njene literarno-artistične črtice so si
našle že svoje zvesto čitateljstvo.

Naj omenim še Dobroslavo Gazvodo,  ki
ima poleg lirske žice, tudi prav čeden satiričen talent.

Od starejših je vredna spomina še gospa Ma¬
rija Kumičič,  vdova slavnega hrv. romanopisca in
spretna člankarica ter Hermina Tomič,  ki je pisala
poglavitno igrokaze.

Posebno mesto zavzema gospa Jurič-Zagorka,
ki je letos pozimi slavila desetletnico svojega žurna-
lističnega delovanja. Ona je sotrudnica „Obzora“ in
posebno vešča poročevalka o ogrskem parlamentu.
Osobito lani je vršila svojo referentsko in interwievsko
zadačo v Pešti tako sijajno in spretno, da so se ji
čudili ne le Hrvatje, ampak tudi ogrski državniki in
žurnalisti. Pod Khuenom, ko se je preganjalo vse
opozicijonalno časopisje kar najhujše in so bili enkrat
zaprti več dni vsi uredniki „Obzora“, pisala in urejevala
je list sama. Napisala je tudi več novel in dram, ki
so imele v gledišču lep uspeh. Njena mlajša koleginja
od vladne stranke je bila gdč. Vanda  I bi  er, ki je več
let sedela v redakciji „Narodnih Novin“ ter referirala
o umetniških in literarnih pojavih. Zna mnogo jezikov
in čeprav ima komaj kakih dobrih dvajset let, je poka-
zovala lepo naobrazbo in talent. Vendar se njeno
stališče ne da primerjati s stališčem gospe Zagorke-
Jurič. Ta je popolnoma selfmademan in je imela prav

60

težko delo, dokler si je priborila in utrdila svojo pozi¬
cijo, gdč. Ibler pa je hčerka bivšega šefredakterja vlad¬
nega organa in ji — naravno — ni bilo treba bojev.

Kakor znano, je domača umetnost pri Hrvatih
zelo razvita; umetniški obrt je od nekdaj imel v hrv.
ženstvu svojo najboljšo oporo. V vezenju in tkanju so
Hrvatice umetnice že po naravi in hrv. narodni motivi
so znani po vsem svetu. Strokovno literaturo te vrste
goji osobito gospa Jelica Bernadzikowska,  ki
je izdala obširen slovar ročnega dela. Praktične zasluge
za razširjenje narodnih motivov in njihovo upotreblje-
vanje v vseh vrstah industrije, ki so dostojni ženskemu
spolu, ima gdč. Cvetišič,  ravnateljica ženske obrtne
šole. Gospa Tišov,  učiteljica na tej šoli in soproga
znanega hrv. slikarja Tišova, ima specijalno stroko:
izgotavljanje hrv. narodnih preprog. Iz njene delavnice
so izšle že prekrasne preproge naravnost umetniške
vrednosti. Želeti je, da se umetnost tkanja preprog, ki
je po Hrvaškem že precej izginila, po učenkah gospe
Tišove zopet razširi ne le v idealno, ampak tudi v
praktično korist naroda. Gdč. Maša Jankovič,  da-
rovita slikarica, ki se pa posebno zanima za narodno
umetnost, je v ..Narodnem ognjišču 11  in v drugih zbirkah
otela pozabljenju premnogo starih krasnih hrv. vzorcev.

Na umetniških razstavah v Zagrebu je videti vsako
leto več del mladih ženskih talentov, ki se gotovo še
prav lepo razvijejo. V glasbeni umetnosti, kot operne
in koncertne pevke, pa imajo Hrvatice, kakor znano,
evropski glas.

Na univerzi se množe študentinje in iz tujih
vseučilišč se sliši vsak čas o promociji Hrvatic. Mislim,
da ne bo dolgo tega, ko prodre žensko gibanje tudi

61

na Hrvaškem v vse sloje in v vse kraje. Potreba je tu.
Število žensk, ki si morajo zunaj družine služiti kruh,
raste tudi na Hrvaškem rapidno. Ne goni jih težnja
za samostojnostjo v borbo za delo in zaslužek, ampak
■glavno pomanjkanje eksistenčnih sredstev. Ni je skoraj
hčere srednjega stanu, ki bi ne bila strokovno nao-
bražena, bodisi kot učiteljica, komptoaristkinja, mo-
distkinja, šivilja itd. Naobrazba je pač tu ali mest ni,
ni prilike uporabiti svoje sposobnosti plodonosno zase
in za druge. Samo učiteljic izprašanih in potrjenih je
preko 700 brez službe. Zato se trudi ženstvo najti
vedno novih načinov dela in zaslužka. Najnovejša ideja
je, ustanovitev kurzov za bolniške postrežnice. Zahte¬
vala bi se precejšnja naobrazba in zglasilo se je že
več aspirantinj iz krogov najboljših družin.

Da ne pozabim še odbora zagrebških gospa za
Strossmayerjev spomenik. Sicer je delokrog sličnih
odborov znan; veselice, zabave in podobno. Zagrebške
gospe pa izdajajo tudi svoj posebni Strossmayerjev
koledar, ki je sijajno opremljen ter vrši s svojimi lite¬
rarnimi prispevki in s svojimi lepimi slikami tudi gotovo
kulturno nalogo.

Morda bi tudi naše slovensko žensko društvo
izdalo podoben „Prešernov koledar 11 , ki bi mogel biti
obenem tudi ženski koledar po vzorcu lepega češkega
»Damskega koledarja 11 .

S pričujočim katalogom je vsekakor storjen začetek
podobnim publikacijam.

62

f ran Škulj:

Družba sv. Cirila in Metoda in
njeno delovanje.

Dete družbe sv. Cirila in Metoda je njeno šolstvo,
zato pa skrbi naša družba za svoje šolstvo tako, kakor
skrbna mati za svojega nadebudnega otroka. Kakor
ima postati materino dete v moški dobi opora, pomoč
in obramba materi, veselje in luč njenemu očesu, tako
ima postati naše šolstvo opora, pomoč, obramba in
luč prosvete materi Sloveniji. —• Družba sv. Cirila in
Metoda je ustanovila po obmejnih krajih precejšnje
število otroških vrtcev, ki imajo namen vzgajati našo
slovensko deco že v najzgodnejši mladosti v narodnem
duhu, da se v poznejših letih obvaruje potujčenja. Po
obmejnih krajih so naši vrtci neobhodno potrebni.
Sovražnik je lokav, on izkuša z vsemi mogočimi sredstvi
pridobivati našo mladino in po tej starše za svoje
namene. On ne štedi z denarnimi sredstvi, ponuja
dostikrat, rekel bi, razkošne udobnosti našincem, samo
za to, da bi jih potujčil ali vsaj pridobil za svoje
nečedne namene. Naši vrtci zbirajo v takih okrajih našo
narodno mladino pod svoje okrilje tu se neguje narodna
zavest in po otrocih vplivajo vrtci in otroške vrtnarice
tudi na zavest staršev, ki bi brez naših vrtcev postali

63

najbrže narodno indiferentni, ali bi se pa celo v kratkem
času odtujili svojemu narodu. Kjerkoli so ustanovljeni
naši vrtci, povsod so velikega pomena že zaradi tega,
ker so protiutež narodno sovražnim vrtcem; poleg tega
pa imajo tudi nalogo paziti na mladino, da ne zaide
v šolski dobi v nemške ali italijanske šole, kjer bi se
gotovo potujčila in izneverila svojemu narodu. — Veliko
stroškov ima sicer družba sv. Cirila in Metoda s svojimi
vrtci, vendar ne bo kazalo njih števila skrčiti, temveč
treba bo že zaradi paraleliziranja bojne taktike naših
narodnih nasprotnikov te vrtce še dalje vzdrževati in
nove ustanavljati.

Naša družba ima sedaj v svoji oskrbi 1 2 otroških
vrtcev s 14 oddelki; tri vrtce pa družba prav izdatno
podpira in jih sme šteti med svoje. Vsega skupaj je
tedaj 15 vrtcev s 17 oddelki.

Družba ima v svoji lasti eno stavbo za družbene
vrtce, ta je na Savi pri Jesenicah. Stavba je nova in v
vsakem oziru prav vzorno zgrajena. Drugi otroški vrtci
so v privatnih hišah ali v zavodih.

Vsi vrtci so oskrbljeni s potrebnimi učili; kjer je
česa nedostajalo, se je, ali pa se bode v kratkem času
nabavilo.

Družbeno vodstvo je uvidelo, da je potreben
vpogled v delovanje otroških vrtcev, zato je imenovalo
za nadzornika družbenih vrtcev učitelja Frana Škulja
iz Ljubljane. Ta je v tekočem šolskem letu nadzoroval
vse družbene vrtce.

Uspehi otroških vrtcev.  Družbene vrtnarice
se resno trudijo vršiti svojo vzvišeno in težko nalogo.
Težavno je dostikrat njihovo stališče: narodni nasprot¬
niki onemogočujejo prav pogosto uspešno delovanje,

64

dostikrat pa ovirajo domorodci sami v svoji priprostosti
in nebrižnosti za blagor naroda delovanje naših vrtnaric.
V vseh vrtcih se neguje narodna zavest ter vcepljajo
učne moči mladini ljubezen do rodne zemlje in mate¬
rinega jezika v mlada srca.

Prav lepo uspevajo družbeni šolski vrtci, a še bolje
postane v vsakem oziru, če se vpelje po vseh vrtcih
enotno postopanje. To pa se- bo doseglo s tem, da se
bodo v bodoče naše vrtnarice ravnale po ..Navodilu
za otroške vrtnarice", ki ga je sestavil učitelj Fr. Škulj.
To navodilo je sestavljeno v zmislu stremljenja po ciljih,
ki jih zasleduje v svojem prosvetnem delovanju družba
sv. Cirila in Metoda. — Tudi dobe vsi vrtci enake
tiskovine in predpis, kako je voditi uradne spise.

Še večjega pomena, kakor otroški vrtci so za
narodovo probujenje in njega prosveto po obmejnih
krajih ljudske šole sv. Cirila in Metoda; — žal, da jih
je premalo. Obstoječe šole so le prvi kameni za zgradbo
obmejnega jeza, ki ima varovati slovenski živelj pred
ptujčevim poplavljanjem. Dajte nam sredstev za usta¬
novitev in vzdržavanje slovenskih šol, dajte.nam dobrih,
inteligentnih učiteljev, ki bodo njih srca prepojena z
ljubeznijo do ljudstva in rodne zemlje, in kmalu zgine
preteča nevarnost potujčenja našega naroda. Družba
sv. Cirila in Metoda vzdržuje sedaj pet ljudskih šol,
ki imajo skupno 19 razredov. Te šole so:

1. Slovenski vzporednici dekliške ljudske šole s
pravico javnosti na zavodu šolskih sester v Mariboru.
2. Enorazredna deška in dekliška ljudska šola s pravico
javnosti na Muti. 3. Petrazredna deška ljudska šola s
pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu (s tremi para¬
lelkami). 4. Petrazredna dekliška ljudska šola s pravico

65

5

javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu. 5. Štirirazredna ljudska
šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.

Kakor nam kaže statistični pregled, je uspeh naših
šol še dovolj lep. Otroci pohajajo dosti pridno naše
šole in to kaže, da je narodna zavest obmejnih Slovencev
precej velika.

Družbene šole so pod nadzorstvom c. kr. okrajnih
šolskih nadzornikov, zato veljajo za naše šole predpisi
in odredbe, ki jih izdajajo c. kr. šolske oblasti drugim
javnim ljudskim šolam. Poučuje se tedaj in vzgaja
mladina po modernih pedagoških in didaktičnih pred¬
pisih.

Šolarske knjižnice  so se v tem letu izdatno
pomnožile, vendar čaka v tem oziru družbe še mnogo
gmotnih žrtev. Čtivo, (dobro seveda), je za obmejne *
Slovence velikanske važnosti, tako v prosvetnem,
kakor tudi v narodnem oziru. Dolžnost in naloga naših
obmejnih šol je navajati že mladino k marljivemu či-
tanju. Vsako vodstvo družbenih šol mora posvetiti šolarski «
knjižnici posebno pozornost, ter prav pridno deliti med
učence knjige.

Učiteljske knjižnice  so prav tako velike
važnosti za naše šolstvo. Imeti hočemo stanovsko dobro
izobraženo in inteligentno učiteljstvo, tako pa more
postati le po nadaljnji izobrazbi, zato bi morala imeti
vsaka družbena šola tudi strokovni nadaljnji izobrazbi
namenjene primerne knjige. Teh, žal, naše šole nimajo
v onem številu, kakor bi bilo potrebno.

Delovanje družbenega učiteljstva izven
šole.  Po nekaterih naših zavodih se je začelo učiteljsko
osobje tudi izven šole gibati prav marljivo v prid slo¬
venski stvari. Tako so se prirejale po mnogih vrtcih

66

in šolah otroške veselice, ki vsekakor pripomorejo vsaj
moralno k narodnemu čustvovanju mladine ter k narod¬
nemu ponosu odraslih.

Tako delovanje je pravo in plodonosno. Svojemu
učiteljstvu prav toplo priporočamo, da se približuje,
kar mogoče vsem slojem slovenskega ljudstva, ter da
ž njim sočuvstvuje, ga bodri in dviga in ga pridobiva
za narodno stvar in narodovo blaginjo. Lepo in plodo¬
nosno polje se odpira našemu učiteljstvu v dosego gori-
omenjenega smotra v predavanjih za roditelje.
Pri predavanjih dajete staršem zlate nauke in pravila
za dobro vzgojo njihove mladine, obenem pa si lahko
pridobite njih srca, da bodo plamtela navdušenosti in
svetega ognja za domovino. Geslo našega učiteljstva
bodi: „Med svoje za narodni obstoj in njegov blagor!"
Svojemu učiteljstvu priporočamo, naj pazi na mladino,
da bo govorila vsepovsod v domačem jeziku. Le na
ta način bi se pokazala slovenska zemlja v svojih pravih
bojah in naši nasprotniki ne bi imeli povoda trditi, da
našega rodu ob periferijah ni več. — V svojih lokalnih
konferencah naj se pretresa vprašanje, kako naj postopa
učiteljstvo, da bo vzgojilo mladino v narodnem duhu.

Iz statističnih pregledov družbenih šol in vrtcev
posnamemo, da je družba sv. Cirila in Metoda vzdrže¬
vala v minulem upravnem letu 5 ljudskih šol z
19 razredi.  V teh šolah se je vzgajalo 1081 sloven¬
skih otrok, v vrtcih se je vzgajalo 914 otrok, skupaj
tedaj skoraj dvatisoč otrok, ki bi bili brez družbe
sv. Cirila in Metoda večinoma izgubljeni za naš narod.

Na naših zavodih delujejo sedaj: 4 svetni učitelji,
5 veroučiteljev, 4 svetne učiteljice, 15 šolskih sester,
15 svetnih vrtnaric in 2 vrtnarici redovnici.

67

5 *

Družba sv. Cirila in Metoda se resno trudi, da
bi rešila s svojim šolstvom v Slovencih to, kar se rešiti
more. Sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je,
da po svoji možnosti neguje to, sedaj sicer malo pro¬
svetno drevesce našega šolstva. Da bi že skoraj prošinila
ves naš narod vroča želja in trdna volja po samo¬
obrambi, potem bi vzrastlo to prosvetno drevesce v
mogočno drevo, kajti njegove korenine bi srkale redilni
sok iz širne rodne zemlje, njegove veje in vejice bi
segale v skrajne kotičke naše domovine. Ob njegovem
sočnem sadežu bi se živila nešteta množica naših otrok.
Vzšlo bi zlato solnce naše bodočnosti in v senci tega
drevesa bi našla hladilno senco, odpočitek in uteho
„Vdova“ tožna, zapuščena, — mati toliko sirot — sedaj
še tužna majka „Slovenija“.

68

Dr. S-:

Jetika v otroških letih.

Jetika ali tuberkuloza je v otroških letih izredno
pogosta. Pojavlja se kot pljučna ali kostna jetika ali
pa se loti le posameznih delov otroškega telesa, n. pr.
členkov, kože, žlez i. t. d. Nekatera tuberkulozna obo¬
lenja, kakor vnetje možganske opne, se pojavljajo po
pretežni večini le v otroški dobi. In slednjič tudi tako
razširjena skrofuloza v mnogih slučajih ni nič drugega
kakor tuberkuloza kože in žlez.

Jetiko provzroča silno majhen, prostemu očesu
neviden životvor, bacil tuberkuloze,  ki se na vse
mogoče načine lahko vrine v človeško telo, n. pr. po
sopilih, prebavilih, skozi kožo i. t. d. Glavni razširje-
valec bacilov tuberkuloze je jetični človek, in sicer
izločuje bacile ponajveč s pljunki.

Jetika se ne podeduje, temveč otrok oboli,
ker se je okužil.  Zaradi tega pri naši mladini v
premnogih slučajih lahko preprečimo razvoj jetike.
Skrbno jo moramo varovati okužbe.

V prvem letu starosti se moramo ozirati predvsem
na ozko dotiko z babico, materjo in pestunjo. Kako

69

lahko je ena teh jetična in prenese svojo bolezen na
otroka. Ravno tako jo prenašajo drugi ljudje, ki po¬
ljubljajo otroka in ga pritiskajo k sebi. Nikdar več v
svojem življenju ni človek tako zelo izpostavljen tako-
imenovani okužbi po kapljicah,  kakor v prvem
letu svoje starosti.

Pozneje igrajo važno vlogo različne otroške raz¬
vade. Otroci lazijo in se igrajo po tleh in valjajo celo
svoje jestvine po prahu. V prahu pa se bacili tuber¬
kuloze najtrdovratnejše drže. Tako se otrok posredno
ali neposredno okuži s prahom.  Ravno tako opasna
je takoimenovana okužba po nesnagi  (Schmutz-
und Schmierinfektion), ki provzroča jetiko pa tudi mnoge
druge otroške bolezni.

Ko je otrok nekoliko dorastel in je začel hoditi
v šolo, pride zopet okuženje od osebe do osebe v
poštev. Od prijateljev in sošolcev, ki kašljajo, na katere
pa nihče ne pazi, se naleze otrok jetike.

Če hočemo našo mladino obvarovati te strašne
kuge, pa moramo paziti tudi na to, da se ojači na¬
ravna odporna sila,  ki jo ima vsak človek in ki
ga ščiti pred boleznimi. Dajajmo otrokom zdravo, tečno
hrano, navajajmo jih na zrak, krepimo jim telo z
gimnastičnimi vajami in primernimi športi. Velike važ¬
nosti je tudi zdravju primerna obleka. Slednjič moramo
gledati na to, da se nikjer v obližju otrok ne nabira
prah in ž njim zalega bacilov. Otroška soba naj bo
kolikor mogoče priprosta, brez blazin in preprog,
oprava gladka in svetlo pleskana, da se nikjer ne more
nabirati prah, tla iz trdega lesa ali še bolje preprežena
z linolejem, ki se da temeljito oprati. Vzorno otroško
sobo je videti v razstavi.

70

Kdor se zanima za te, za blagostanje naše mla¬
dine tako važne zadeve, temu priporočamo knjižico
„Kako obvarujemo našo deco jetike ?“, ki jo je
izdalo ,,Deželno pomožno društvo za bolne
na pljučih 11 .  Dobiti jo je za ceno 40 v v knjigarnah,
pa tudi pri oskrbništvu razstave. Knjižica je v prvi vrsti
namenjena našim ženam in materam,  ki naj bi si
jo vse nabavile, ker bodo iz nje posnele marsikak
koristen nasvet glede odgoje otrok vobče.

71

Marica II:

Usoda.

i.

Ničica je bila deklica kratkih kril in glavice,
polne kočljivih vprašanj. Slišala je strica, kako je tožil
nad bridko usodo.

Usoda, bridka usoda! . . . Kaj bi neki to bilo! . . .
Aj, aj, kako jo je zanimala ta uganka! Hotela jo je
razrešiti s svojo otroško fantazijo, a ni se ji dalo.

Bridka usoda! Hm, si je mislila o zlatem svitu
otroške duše — v svoji naivnosti, to je nemara kakšno
zdravilo. Čakaj, čakaj! Sedaj se mi pa ni treba več
bati za svojo punco. Če mi zboli, ozdravim jo z
usodo. Eh, punca, ne boj se, saj ti jo pocukram, da
ne bo prebridka. Da, a kje dobiti usodo, kje ?

Vprašala je mamo, kaj je usoda in kje se dobi.

„Eh, otrok ti, otrok s svojimi brezkončnimi vpra¬
šanji! Kako ti naj razložim, kaj je usoda!“

„Mama ne samo  usoda, ampak bridka  usoda,
tako je rekel stric," je opomnila s posebnim poudarkom
Ničica.

„Da, da, bridka usoda, prav imaš, navadno bridka."

„Mama, kakor ono zdravilo, katero sem morala
piti zadnjič, ko sem bila bolna?"

„Dušica, še bolj, še bolj!"

„Ali je usoda tudi zdravilo, mama, kaj je usoda.?"

„Srčice, saj tega ne razumeš, če ti tudi razlagam."

„Mama, prosim, prosim!"

72

„No, no, potrpi! . . . Usoda je zlato jabolko, ki
se trklja pred človekom od rojstva do smrti. Človek
se žene in peha za njim in dostikrat ga doganja in
ujema . .

„Aha,“ je pohitela Ničica, „torej taka, kakršna
so visela na mojem božičnem drevescu. Da?“

„Da, da, detece, tako jabolko je usoda.“

„Ali mama, jabolko na božičnem drevescu je
samo od zunaj zlato!"

„Vidiš, ravno taka je dostikrat usoda. Od daleč
se sveti in blešči, ako pa človek ugrizne v tako jabolko,
včasih pregrizne črva."

„Oh, mama, jaz. nočem nikdar pokušati takega
jabolka. Ali se pred menoj tudi trklja usoda ... in pred
teboj . . . pred atekom?"

„Da, da, Ničica, pred vsakim človekom, le vprašaj,
strica. A poigraj se sedaj s svojo punco, jaz moram
na delo!“ . . .

II.

„Vidiš, punca! Sedaj pa že vem, kaj je usoda,
a ti še ne veš. Poslušaj, da ti povem: .— Usoda je
zlato jabolko . . . torej ne boj se več, zlato jabolko,.
a ne grenko zdravilo ..."

Stric je skrivoma poslušal Ničičino lekcijo in
blagroval njeno usodo, ki je bila doslej skozinskoz
zlato jabolko.

„Pazi,“ je končala Ničica, „da ne načneš nobe¬
nega, še tako lepega jabolka brez mene, da ne pre¬
grizneš črva ..."

„Ni-či-ca!“ je klical stric, stoječ pod odprtim
oknom, „pojdi na solnčece, glej, kako je prijetno na
vrtu! “

73

»Stric! če me ne boš drgal s svojo brado in če
mi poveš, kaj je usoda! Da?“

»Da, da, vse bo po tvojem, le pojdi.“
Priskakljala je na vrt in stricu se je videlo, da je
pomladno solnčece podvojilo svoje žarke. Dvignil je Ni-
čico visoko v zrak in jo lahno poljubil na mala usteča...

„Da, striček, ako me boš vsakikrat tako polju-
boval, potem se ti pa ni treba obriti.“

„In če tako?“ je vprašal, potegnivši s svojo brado
po njenem ličecu.

„Na!“ ga je stresla za brado in stekla po vrtu.
„Ničica, čakaj, čakaj, saj te ne bom več. Čakaj,
povem ti, kaj je usoda!“ Došel je malo begunko in
jo prijel za ročico.

„Ali si huda, punčica?"

„Jaz nisem tvoja ; ,mama“, da bi me jezil. Moja
mama je ondan rekla ateku: „Ti si pač srečen, da
imaš človeka, ki spuščaš lahko nanj svojo jezo." —
»Vidiš, poišči si tudi ti mamo, a veš, jaz bi ni¬
koli ne hotela biti mama, tudi tvoja ne, ker imaš
brado . . . No, sedaj mi povej, kaj je usoda !“

»Ničica, kaj je usoda? . . . Poslušaj! Usoda je
zlato jabolko . . .“

»Da, ki se trklja pred vsakim človekom, hm, to
mi je že povedala mama, vidiš, to že tudi moja pu-
nica ve, a ti mi povej kaj več. Ali si ti že kdaj videl
tisto zlato jabolko, ki se trklja pred teboj?"

»Da, videl, čutil in srečal sem že svojo usodo.
Čudna žena to, čudna, s strašno dolgim obrazom."
»Oh nemara kakor naša učiteljica!"

»Hahaha, ti šaljivka!“ se je nehote zasmejal
stric. »Ali ti je tvoja učiteljica tako dolgočasna?"

74

„0h, striček, striček! . . . Pripoveduj naprej," do¬
stavila je malodušno Ničica.

„Dobro, torej. Da si boš laže predstavljala usodo,
si misli, da je podobna tvoji učiteljici. — Ali je pa
tvoja učiteljica vedno dolgočasna?"

„Ne, to ne. Kadar mi kaj lepega pripoveduje, bi
jo celo rada imela ..."

„No, zakaj je nimaš rada?"

„Ker vem, da mi ne privošči nobene povesti
drugače, kakor če sem znala svojo nalogo."

„Kako si natančna, Ničica! Glej, s tvojo usodo
se ti ne bode godilo nič bolje. Usoda je tudi nekaka
učiteljica za človeka, a o tem je s teboj težko go¬
voriti."

„Ah, težko govoriti, težko govoriti, saj nisem
tako neumna kakor Janko, ki verjame, da so na svetu
mačke z dvema repoma! — No, povej mi, kakšna je
bila tvoja usoda, ki si jo srečal. Podobna moji učite¬
ljici, to že vem."

„Dobro! Čez ramo ji je visela bisaga."

„Kaj je bisaga?"

„Bisaga, to je tista vreča, ki se obeša čez ramo.
Pol jo visi po hrbtu, pol pa spredaj, a na sredi ima
luknjo."

„Aha, že vem. Tisti mož, ki pobira kosti po vasi,
ima tudi tako bisago."

„No, no, ravno tako je imela moja usoda."

„In kaj je bilo notri?"

„Da, to je tudi mene skrbelo. Prosil sem jo, naj
mi pokaže."

„A stric, kako si vedel, da je bila žena tvoja
usoda ?“

75

„Veš, jako znana se mi je zdela, tako, da sem
se ustavil pred njo in jo pozdravil. Nasmejala se mi
je 'in me vprašala: „Ali veš, kdo sem?“

„Ne, sem dejal jaz, znana se mi zdiš, a . .

„Da, da, je rekla žena. . . Jaz sem tvoja usoda . .

„Ničica, Ničica!" je klicala kratkovidna učiteljica,
prihajaje na vrt po svojo učenko.

„Oh, striček, zlati striček, skrij me! Glej, moja
usoda gre pome. Oh, oh, danes pa ne bo povesti, nič
se nisem učila, pa ne smeš povedati mami!“

„Ni-či-ca!“ . . .

„Pojdi, pojdi, dušica!" jo je bodril stric.

„A kaj bo s tvojo usodo?"

„Eh, Bog ve, Bog ve . . . Kadar umrem, zapustim
tebi vso tisto srečo z obrestmi, katero je meni dolžna
moja usoda," je vzdihnil striček raztreseno in bolj zase.

»Človek ne dobi nobene sreče zastonj, ampak
odkupiti mora eno srečo z drugo.  Marsikatero srce
bi bilo srečno, ako bi pripoznalo svojo srečo in verovalo
vanjo."

»Kako čudno govoriš, da te ne razumem. S teboj
je pač težko govoriti," se je jezila Ničica in odšla z
učiteljico v hišo.

Stric pa je sedel na klop pod cvetoče veje jasmi¬
novega grma. Solnce ga je božalo s svojimi nežnimi
pomladnimi žarki, zefir ga je pojil z lahnimi valčki
cvetoče vesne, ptice so mu gostolele speve ljubezni, a
njegovo motno oko je strmelo bolestno, brez živ-
življenja daleč, daleč nekam preko mej vsakdanjega
sveta . . .

0

76

Iv. Bonač:

Pero, svinčnik, papir, razgled¬
nica in poštna znamka.

Koliko je v človeškem življenju stvari, ki so
videti na prvi pogled malenkostne, da, ničevne, a so
v resnici največje važnosti in največjega pomena.
Jekleno pero n. pr. je mala stvarca, ki pa igra v
svetu velikansko vlogo.

Koliko bistrih glav je jekleno pero potrebovalo,
preden je postalo to, kar je danes. Še leta 1820. je
navadno jekleno pero veljalo 75 krajcerjev, njega po¬
pravilo pa 25 kr. Danes pa dobiš tako, ako ne boljše
pero, za en do dva vinarja. Na vsem svetu je sedaj
19 tovaren za izdelovanje jeklenih peres.'V Avstriji
imamo eno (Kuhnovo) tovarno. Teh 19 tovarn izdela
vsak teden približno 40 milijonov peres.

Kako težaven je bil pred dobrimi 45 leti v naših
šolah pouk v pisanju!

Učitelj lepopisja je zamudil s prirezovanjem in
pripravljanjem gosjih peres, da so bila za pismeno rabo,
tri četrti šolskega pouka; takisto tudi učenci. In ko je
učitelj prinesel prvo jekleno pero v šolo, kakšna ne-
zaupnost je zavladala! Menili so, da je pretežko, da
bo pisava zaradi tega okorna, ali mehanika je vse
premagala. Da se kultura tako hitro razširja, je vse-

77

kakor tudi velika zasluga peresa, ki razsvetljuje um
človeški.

Precej enako zgodovino ima tudi svinčnik. V
Avstriji je svetovno znana tovarna Hardmudthova. Od
nje sem izbral za šolo tri najboljše kakovosti, ki se
prodajajo na drobno po dva, štiri in osem vinarjev.

Kako velikanska je industrija s papirjem, ni mo¬
goče popisati na kratko, ker ima razvoj papirja celo
zgodovino. Ako premislimo, da dobimo že nadrobno
tri precej lepe pole za dva vinarja, tedaj si je lahko
misliti, kako izboren in naravnost neobhodno potreben
pripomoček za naobrazbo nam je papir. Mlado in staro
lahko poljubno piše in riše; vendar pa ne smemo
pozabiti, da je na miljone otrok, ki si ne morejo kupiti
ne peres ne svinčnikov in papirja, dasi je vse to izredno
ceno. Starši naj bi navajali svoje otroke, da ne raz¬
sipljejo s šolskimi potrebščinami in ne trgajo po ne¬
potrebnem lepega belega papirja in zvezkov. Kar si
na ta način prihranijo, pa naj darujejo revnim so-
učencem!

Kakor pero, svinčnik in papir, je tudi razglednica
velik in znamenit pripomoček naše naobrazbe. Kraje
vsega sveta, vso krasoto narave in vse, kar je ustvarila
umetnost vseh narodov, vidimo lahko dandanes na
razglednicah.

Potovalec, ki potuje po svetu, si kupi v vsakem
mestu, povsod kjer so naravna čudesa ali kjer je
ustvarila umetnost kaj izrednega, razglednice dotičnih
krajev in umotvorov. To velja razmeroma le majhen
denar, a ohrani v človeku živ spomin na vse, kar je
imel kdaj priliko v svetu občudovati. Pa tudi oni, ki
niso tako srečni, da bi mogli na pot, na to najboljšo

78

ljudsko univerzo, tudi onim kažejo razglednice, kakšne
so dežele in mesta, kako je razvita v njih umetnost.

Velikega pomena je tudi poštna znamka, ki budi
v dijakih zanimanje za zemljepis in zgodovino. S
koliko marljivostjo in s kolikim interesom, da, s strastjo
nabirajo mnogi dečki znamenite in redke poštne znamke.
Pustimo jim to veselje in podpirajmo jih v tem, saj je
tudi poštna znamka dobro učilo — in kar je glavno,
otrok niti ne ve, da se uči.

Pero, svinčnik, papir, razglednica in poštna
znamka so veliki razširjevalci kulture. Koliko veli¬
kanskih tovarn izdeluje po svetu te učne pripomočke!
In kjer so ti pripomočki najbolj razširjeni, kjer je njih
promet največji, tam je tudi izobrazba človeštva na
najvišji stopnji. Poslužujmo se tudi mi z veliko mar¬
ljivostjo in vztrajnostjo teh cenenih učil, ki so ključ
izomike; saj nas vodi edino le izomika k prosveti in
svobodi!

79

Dr. E. Bretl:

Naši zobje in njih negovanje.

(Po profesor Jessenovi tabeli.)

1. ) S poltretjim letom ima vsak otrok 20 zob mlečnjakov.

2. ) V 6. letu se pojavi zadaj v ustih prvi stalni

kočnik.

3. ) Od 7. do 14. leta se zobje izmenjujejo.

4. ) V 12. letu se pokaže drugi veliki kočnik, v 18. do

40. letu pa zadnji kočnik, takozvani zob modrosti.

5. ) Zdravo zobovje je neobhodno potrebno

za uspešno prebavljanje in za splošno
telesno zdravje.

6. ) Mlečni zobje imajo za otrokaševečpomena,

nego stalni zobje za odrastlega.

7. ) Le kdor ima zdrave mlečnjake, bo imel tudi zdrave

stalne zobe.

8. ) Že v zgodnji mladosti je treba vse zobe vsak

dan  zjutraj, posebno pa zvečer  temeljito osnažiti.

9. ) Od 3. leta dalje jih je treba dati vsako leto pre¬

iskati pri zobozdravniku.

10.) Če začno gniti, jih je treba takoj zadelati (plom¬
birati), še preden se pojavijo bolečine.

80


I

11.)  Usta,  ki so vhod v človeško telo, morajo biti
popolnoma zdrava.

L 12.) Da ostanejo usta zdrava, je treba odstraniti vse
korenine, ki se ne dado več ozdraviti;
nazobnina se mora redno odstranjevati.

13. ) Glej, da ohraniš svoje zobe s tem, da jih

daš pravočasno zadelati, zakaj umetni
zobje nadomeščajo prave le za silo.

14. ) Kdor pri svojih otrokih zamudi negovanje zob,

jim škoduje za vse življenje.

15.) Zobe zdrave — pol prebave,

skrbno pazi snage prave!

81

6

Minka Govekarjeva:

Moderna mati.

Modernost in materinstvo! Marsikdo bi mislil,
da se ta dva pojma izključujeta, ker materinstvo je
staro veke in veke ter nima z modo nikakega stika.
Drugi pa so drugačnih nazorov.

Nekdaj je bila vzor-žena ona, ki ni niti v svojem
delovanju niti v mislih prekoračila praga kuhinje in
spalnice. Čim manj se je o njej slišalo, čim manj o
njej govorilo, tem bolje. Danes je taka mati in žena
zavira družbe, zavira napredka in razvoja. Ker je kon¬
servativna, daje narodu umstveno zaostala, nerazvita
bitja, ki zaostajajo za svojim časom in njega zahtevami.
Od matere sedanjega časa zahteva človeštvo mnogo
več, nego je zahtevalo včasih. Opravljati mora znati
hišo, biti mora svojemu možu prijateljica in pomočnica
in svojim otrokom — vse. Dandanes ne zadošča več,
da zna mati oprati svojemu otroku plenice in mu zašiti
oblekice ter da zna pripravljati obed. Vzgajati mora
znati iz svojih otrok — ljudi, sposobne za življenski
boj, ki je danes hujši, nego je bil kdajkoli. Ni dovolj,
da mati samo ve, koliko dela in skrbi daje telesno
negovanje otrokovo, marveč mora docela razumeti in
se popolnoma zavedati, koliko odgovornost prevzame
žena s tem, da postane mati.

82

Tako malo, drobno, še nerazumno bitjice se razvija
in raste povsem pod materinim vplivom. Pod njenim
nadzorstvom raste to malo telesce in pod njenim du¬
ševnim očesom se ima razvijati tudi otroška duša, ki
je bila doslej še bel, nepopisan list. Pod njenim nad¬
zorstvom vzklijejo na tej mladi duši prve človečanske
mladike. Mati je priča prvih otroških vzklikov, prvih
misli, prvih kretenj. In tu je treba, da jih razume, da
si jih je v svesti, da jih previdno in modro vodi: Kjer
je potreba, jih nekoliko izgladi, drugje jih izpopolni,
zopet drugje jih ublaži ali pa okrepi.

Da pa more pravilno vršiti vse te velike in težke
dolžnosti, mora mati poznati današnji svet daleč izven
praga svojega doma, poznati mora strujo človeštva, ki
bode nekoč zapadel vanjo njen otrok. Poznati mora
duha časa v vsej njega celoti, da more pripraviti svojega
otroka za življenje, kakršno je in ki ni tako, kakršno
bi moralo biti.

Koliko tragedij se odigra v mladih dušah človeških
bitij, ki pridejo mahoma v povsem nov in nepoznan
svet, za katerega so popolnoma nepripravljena! Misli
so se jim prepojile z zrakom, ki veje med kuhinjo in
sobo, — a dalje ne; njih duh je brez obzorja, njih
duša sicer nedolžna, a tudi nevedna in prazna.

Zato pa je treba ženi kulture, omike je
treba dekletu,da bopravvršila nalogo žene
in matere! Kulture je treba materam, da bo
kulturno tudi človeštvo!  To so že davno uvidele
moderne države v Evropi in izven nje. Ljudje uma so
začutili, da se tudi duševna odgoja otroka začenja v
njegovi najnežnejši mladosti, da torej mati otroka ne
odgaja le telesno, nego da mu mora vzporedno vzga-

83

jati tudi duha. In zato se je misleče človeštvo odločilo,
da da materam — kulture. Ženska učilišča niso usta¬
novljena vsled ničemurnosti države in tudi ne zato, „da
si žensko bitje ospe z vedo in vednostjo cvetlični prah
z nežne svoje duše, da izgubi svoj poklic 11  — kakor
se je izrazil ugleden nemški drž. poslanec in pisatelj,
ki pa je vkljub temu velik nazadnjak, — ženska učilišča
so zato, da ženska izpopolni  svojega duha in svoj
razum, da oboroži svojo dušo in srce za naravni poklic,
da se pripravi za nalogo, ki ji je naložena od narave.

Zato pa je vse žensko vprašanje: delo in kul¬
tura!  In ta kultura žene in žene-matere bo potegnila
vse človeštvo Z orjaškim korakom tja, kamor teži, —
naprej.  Žensko vprašanje je občečloveško, socijalno,
narodno. Zato zavzema danes v ženskem vprašanju
jako veliko važnost moderna mati, ki bode dala člo¬
veštvu bodočo napredno, krepko generacijo.

Prav zato pa je dolžnost človeštva, da vpošteva
ženstvo, da računa ž njim, kakor z važnim faktorjem,
ki se ne sme in ne more prezirati ... In če se
ženstvo povsod in vedno ne zaveda svojih dolžnosti
in svojih pravic, naj bi ga moštvo opozorilo na to ter
naj bi naravnost zahtevalo  od ženske, da je trezno-
misleče, dalekovidno, razborito in duševno popolnoma
razvito bitje, ki nam bo dalo in vzgojilo istotako
treznomisleč, krepko razvit, duševno in telesno zdrav
zarod. Dokler bodo možje zadovoljni z načičkanimi
modnimi damami ali pa z dobrimi, a sicer praznimi
gospodinjami; dotlej ni misliti na kak izdatnejši napredek.

V vsakem, tudi najkonservativnejšem, pod naj¬
hujšim pritiskom vlad in razmer živečem narodu so
napredne stranke, ki teže za tem, da bi odprle svojim

84

rojakom pot do resnične duševne svobode. Poizkušale
so reorganizirati, reformirati življenje, narodne ustanove,
društva, šole — ali uspeha niso dosegle posebnega.
Reakcija, nazadnjaštvo je preko noči porušilo ono, kar
so naprednjaki s težkim, samopožrtvovalnim trudom
zgradili tekom mesecev in let. Neka tajna, neznana sila
je izbrisala vsak sled napornega dela, izpodkopavala
najlepše namene in prekrižavala najidealnejše načrte.

Tedaj pa so šli naprednjaki na lov za to neznano,
a sila mogočno sovražnico. In zasledili so jo končno
— za ognjiščem, ob zibeli. S kuhalnico v rokah, plenice
zvijajočo, metlo vihtečo so jo našli to strašno silo:
bila je ženska.  Ženska brez omike in obzorja, mati
v predpotopni duševni zaostalosti in polna srednjeveš¬
kega mračnjaštva, nevedna, a sužnica vraž,, prazno-
verstva, novošegnega malikovalstva, igrača vplivov
najnepoštenejših sleparjev . . . ženska brez lastnih misli,
brez lastne sodbe, brez samostojne volje . . . mrtvo
orodje v rokah reakcijonarjev, sovražnikov kulture in
napredka!

Zato pa naj bi naše prosvetljena, resnično na¬
predno moštvo in naše misleče ženstvo neprestano
in glasno zahtevalo: Dajte našim ženam več in več
omike, duševne in srčne kulture! Potem šele bodo na¬
prednjaki uspevali s svojim delom in Slovenci posta-.
nemo v istini moderen kulturen narod!

Corrigenda.

V „Baladi Kilijana Najdeniča“ se ima glasiti 13. verz tako:
Iz cunj se otrok  s'meje mu v obraz!
in na str. 2. v 17. verzu mora biti prva beseda Pa (ne: In!)

Aškerc

85 '

{ -1

r

u-

Stalne, najnižje tene!

O


Velika, moderna zaloga

oblek

ra

Mleko doječih mater
: pomnoži in izboljša :

SLHDIN.

Pri otrocih, bolnikih, okrevajočih,
nervoznih in zdravih najbolje pre-
= izkušen in neprekosljiv. =

□ □ □

Mojih 8 otrok

in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Sladin,
t. j. drja. pl. Trnkoczyja sladni čaj (naj se ne zamenja
s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuhanega
kravjega mleka in se daje že en dan starim dojenčkom.
Kot naravno, preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško
redilo zaleže tudi tedaj, kadar druga redila ne izdajo
več. Zadošča navadna dojilna steklenica. Prejel sem

0 njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno
zahvalo mater, ki so obupavale, predno so rabile

Sladin, dalje priznanja zdravnikov in babic.

1 zavoj po */ 4  kg,  50 vinarjev, zadošča za 20 do 30 dni.
Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 2 K 50 v

Lem Mi  el. Mm  v Ljubljani

Kranjsko.

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

ol

o]

33

33

33

33

3

3

3

3

3

o]

oj

3

3

3

3

3

ol

JVIodna trgovina

Mia Mr®

• i •

v .

priporoča svojo

bogato zalogo modnega blaga kakor
vsakovrstnih najjinejših čipk,
ovratnikov, rokavic, steznikov,
damskih in otroških reformnih hlač,
predpasnikov i. t. d.

Velika izbira najnovejših

blu^

iz svile, batista, čipk, volne ter mod. blaga.

Vsakovrstna fina svila ter velika zaloga perila.

Postrežba cena in točna.

Bazar k

„ljubljanskemu gradu“.

C/5

O

€mil Dobrič

Ljubljana, Prešernove ulice št. 9

(poleg c. kt<. glavne pošte).

Priporoča svojo bogato založeno
trgovino z galanterijskim blagom, igra¬
čami, parfumerijami, predmeti za spomin,
darila in srečolov; velika izbera najmo¬
dernejših soh, vaz, slik in drugih pred¬
metov za ozaljšanje domov, najnovejših
albumov,’ okvirov za slike, ročnih, šol¬
skih in potovalnih torbic, denarnic, pri¬
ročnih ogledal, nožarskih predmetov itd

C/3

»3

3

o

3

3

c/>

Cl

3 .


NUK

Narodna in uniuerzitetna
knjižnica