49 I. N. R. I. IezUS NazaReNUS ReX IUdaeoRUM Jeruzalemski dogodki o velikonočnih dneh leta 33 po Kr. drama v treh delih – 14. slikah Po spisih evangelistov, Mateja, Marka, Luke, Janeza, za oder priredila: Edvard Gregorin in dr. Tomaž Tominec (p. Roman, O. F. M.) 50 pasijon sK i DonesK i 2012 7 oSebe : Jezus, Marija, apostoli: Peter, Janez, Jakob st., Andrej, Filip, Bartolomej, Matej, Tomaž, Jakob ml., Tadej, Simon, Juda, Jožef iz Arimateje, Nikodem, Simon Gobavec, Lazar, Simon iz Cirene, Marija Kleopova, Saloma, Marija Magdalena, Marta, Veronika, Pilat, Epafrodit, Melhior, veliki duhovniki: Kaifa, Ana, Natanael, duhovniki: Amiel, Ecehiel, Jozua, Sadok, farizeji in saduceji: Arehelaj, Dariab, Samuel, Amon, Jozafat, menjalci in prodajalci: Datan, Efraim, Abrion, Kore, priče: Eliab, Rafim, Salas, Albiron, Gerzon, stotnik: Longin, rimski vojaki: Kvint, Agripa, Tekstor, Klavdij, sel: Silvij, vodja stražarjev: Selfa, Arfaksad, dekla: Sara, vratarica v Kaifovi palači, hromi Abiud, slepi Bartimej, prvi romar, drugi romar, oče, mati, dvanajstletni deček, prva žena, druga žena, tretja žena, četrta žena, prvi otrok, drugi otrok, tretji otrok, četrti otrok, Baraba, Dizma, Gezma, člani zbora, farizeji, saduceji, prodajalci, menjalci, priče, vojaki, stražarji, ljudstvo, glas. Kronist. 51 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. RazPoRed PRVI DEL: I. slika: Vhod v Jeruzalem. II. slika: Posvetovanje sinedrija. III. slika: Jezus v Betaniji. IV. slika: Sklep sinedrija. V. slika: Zadnja večerja. VI. slika: Getzemani. DRUGI DEL: VII. slika: Peter zataji učenika. VIII. slika: Obsodba sinedrija. IX. slika: Pred Pilatom. X. slika: V sodni palači. XI. slika: Glejte človek. TRETJI DEL: XII. slika: Pot na Golgoto. XIII. slika: Golgota. XIV. slika: Gospodov pogreb. 52 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Prvi del Prva slika VHOd V Jer Uz ALe M Scena: V določenih, hribovitih obrisih mesta, nekoliko v ozadju tempelj iz belega marmorja in s pozlačeno streho. V daljavi v medlih obrisih – Golgota. Dvo- je ulic, odprtih proti sceni: ena gre na levo v notranjost mesta, druga vodi na sceno. – Žarko dopoldansko sonce. Osebe: Prvi romar, drugi romar, Bartimaj, Dariab, Samuel, Amon, Jozafat, Datan, Efraim, Kore, Abrion, prvi, drugi, tretji, četrti otrok, Abiud, Oče, Mati, Dvanajstletni deček, Kvint, Klavdij, Agripa, Tekstor, Jezus, Učenci, Prva, druga, tretja žena, množica Prvi romar: Vse je pozabljeno; dolga, utrudljiva pot, vročina dneva, napor, vse, samo da te zopet gledam, hiša Boga mojih očetov, dom naših obetov, znamenje Mesijevo! Drugi romar: In če bi še dalj bilo, priti se ne bi ustrašil, zakaj obilo povračuje Jahve, naš Bog. Glej – ni še umrla vera, koliko množice. In čuješ hrup? Prvi romar: Pride tudi novi prerok iz Nazareta – Jezus, sin tesarjev. Glas gre po deželi, da pokorna mu je celo smrt. Baje je mrtvega Lazarja obudil, pa naši duhovniki in pismoučenci tega ne priznavajo. Bartimej: Pristava. A, a. – Vi, ki vidite, da ste, čujem glasove vaše. Povejte mi, ali ni to pot, ki bo po njej prišel sin d avidov, Jezus, Božji Sin imenovan? Dariab: Postaja z drugimi. kaj skruniš ime Jahve! Sin božji praviš, ta varljivi prerok, ki ima hudiča. 53 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Samuel: Sin božji? Tesarjev sin, tesarjev sin iz Nazareta. In ni prazen pregovor: kaj more priti dobrega iz Nazareta. Amon: In njegovi čudeži – samo slepilo, pesek v oči. Bartimej: Ozdravi me ti, pa bom veroval. Amon: Grešen človek si, in prav je, da trpiš. Jozafat: Pusti ga. Ne umivaj se z blatom. Umažeš se. Bartimej: Grešen človek sem, toda on tudi z grešniki občuje in sonce vsem sveti; morda ga še danes uzrem – o, sonce … Menjalci in prodajalci na poti v tempelj. Datan: Ima skrinjo z denarjem. Jahve naj naš trud blagoslovi. Smo še blizu svetišča. Mnogo tujcev je in tudi za nas bo dela. Efraim: Z golobi. Obilo se bo žrtvovalo. Gospod vojnih trum, sprejmi tudi mene in moje živali milostno v svojo službo. Kore: Z blagom. Čul sem, da pride tudi sloveči novi prerok za praznike semkaj. Cela Judeja govori o njem. Datan: Ni samo govorica; res je, in baje mu njegovi privrženci pripravljajo slovesen vhod. Od daleč se čuje hrup. kakor vse kaže utegnemo celo ta sprejem sami videti. Abrion: Z živili. Ne maram zanj. z grešniki občuje in k cestninarjem hodi. Celo ženo, javno hotnico je zagovarjal. Klicanje narašča. Par otrok priteče z vejicami in se razbeži po ulicah. Prvi otrok: Naš kralj prihaja! Drugi otrok: Mesija gre! Vsi mu kličejo: Hosana! Tretji otrok: Jezus iz Nazareta je tukaj! Četrti otrok: Hosana sinu d avidovemu! Bartimej: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! … O, da ga vidim! Abiud: Z berglami od stani, se obrne do farizejev. Učeniki postave, ali res prihaja novi prerok, sin iz žene rojen in od Boga poslan? Dariab: kakšen prerok? Abiud: Ali si sam tujec v Jeruzalemu? Celo mesto govori o njem. Jezus iz rodu d avidovega. Dariab: Pojdi in glej, da zoper postavo ne grešiš. Jahve sam te je udaril in zaznamoval. 54 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Farizeji se važno pogovarjajo med seboj. Abiud: Se boječe umakne. Novi Učenik ni tako krut. Težko sinu, ki očetov grehe nosi. Odide v smeri, od koder narašča hrup in klicanje. Družina: oče, mati, dvanajstletni deček, dospejo izza ovinka. Oče: Obstane. Glej, otrok, ali vidiš zlato streho templja! Boga naših očetov, Abrahama, Izaka, Jakoba. Sin, ljubi in spoštuj postavo in ostani Mojzesu zvest, in če pride čas, da vržemo jarem tujcev raz naš vrat … tedaj ... Kvint, Klavdij, Agripa, Tekstor preko trga. Kvint: kaj neki česnaš fantalinu o jarmu tujcev. Poduči ga rajši, naj spoštuje rimskega orla. Sicer boš čutil našo pest. Klavdij: Sune dečka, da omahne proti materi. Spod nog. Agripa: z alega judovska. Mati: Nikomur ni žalega storil moj sin. Testor: Vaš kralj naj ga maščuje. Saj imate nekega Mesijo, prav sedaj ga vodijo v slovesnem sprevodu. Bartimej: Jezus, sin d avidov, prihaja. Blagoslovljen! O, morda uzrem nebeško luč! Kvint: To bo še zabave te dni v Jeruzalemu. Agripa: Saj res, Herod je tu in naš oblastni Poncij Pilat in še ta novi čudni kralj; utegne biti res zabavno. Oče: Mesija se bliža, naš kralj, in bliža se naše odrešenje grozi s pestjo za odhajajočimi vojaki in tempelj Jahve se bo zopet sončil v svobodnem soncu svobodnega kraljestva. O, Bog naših očetov, pospeši čas! Zagleda prihajajočega Jezusa. Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta d avida! 1 Množica: Jezus prihaja z učenci. Množica gre pred njim in za njim ter vzklika. Hosana sinu d avidovemu! Hosana! Hosana na višavah! Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah! 2 Mnogi mu senčijo s palmovimi in oljčnimi vejicami, nekateri steljejo zelenje pred njim in razgrinjajo na pot svoje plašče. Otroci mu sipajo cvetje. 55 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Dariab: Se zaničljivo ozre. kralja ga imenujejo. To velja pomniti. Ne samo zoper Mojzesa je, tudi zoper cesarja ščuva Nazarenec. Samuel: In kako dostojanstveno si pusti pregrinjati pot! Dariab: k do si, da si upaš nositi ime kraljevo? Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje. 3 Učenci: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! 4 Amon: Učenik, posvari svoje učence! 5 Jezus: Povem vam, da če ti umolknejo, bodo kamni vpili. 6 Otroci: Hosana sinu d avidovemu! 7 Jozafat: Slišiš, kaj le ti pravijo? 8 Jezus: d a! Ali niste nikdar brali: »Iz ust otrok in dojencev si sebi pripravil hvalo«. 9 Bartimej: Jezus, Sin d avidov, usmili se me. Gospod, dotakni se me, da spregledam. Samuel: Utihni ti. Amon: kaj vpiješ?! Učenci: Odrivajo množico. Prostor za Gospoda. Bartimej: Sin d avidov, usmili se me! Jezus: Pojdi, tvoja vera te je ozdravila. 10 Bartimej: Vidim – Sonce! – Gospod, zahvaljen bodi! Množica: Hosana! Blagoslovljen kralj! Prva žena: Še mojega otroka se dotakni. Druga žena: In moje blagoslovi z dobrotno roko. Tretja žena: In moje dete osreči. Peter: Nikar ne mudite Učenika. Jakob: Ne nadlegujte ga. Jezus: Pustite otročiče k meni, zakaj takih je božje kraljestvo. Jih blagoslavlja in polaga nanje roke. 11 Jozafat: Vidite, da nič ne opravite; glejte, ves svet dere za njim. Farizeji se jezno odstranijo. Jezus: Stopi naprej in dvigne pogled. 12 Vidite vse to? resnično povem vam: ne bo ostal tukaj kamen na kamnu, ki bi se ne zrušil. – Jeruzalem, Jeruzalem! Otroci: Hosana! Hosana Jezusu iz Nazareta! 56 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Druga slika. POSVeTOVANJe SINedr IJA. 13 Scena: Zborovalnica v Kaifeževi palači. – Proti večeru. Osebe: Kaifa, Ana, Natanael, Ecehiel, Jozua, Arhelaj, Amiel, Sadok, Darib, Samuel, Amon, Jaozafat, člani zbora, Datan, Kore, Abrion, Efraim, Albiron. Kaifa: zbrani očetje! Nenavaden kraj nas je danes združil; pozval sem vas, da sklepamo o važni zadevi tega Nazarenca, ki moti s svojim novim naukom verno ljudstvo. Naj naš modri prisednik Natanael obrazloži visokemu zboru težaven položaj. Natanael: Morda že veste in slutite, kaj nas je primoralo sklicati visoki zbor. Videli ste danes na lastne oči in tudi slišali, kako je naše ljudstvo pozdravljalo upornega Galilejca in mu klicalo Hosana. Vedli so ga skozi ulice svetega mesta in pustil se je nazivati kralja. d a, še več, visoki sinedrij, lastil … Datan: klicali so ga za Sina d avidovega in Sina Božjega. Kaifa: Pozneje, spoštovani trgovci, boste zaslišani. Člani zbora: Groza, to je bogokletje! Nezaslišano! Neverjetno! Ali je to mogoče? Kaifa: Pomenimo se o tem pozneje. Naj Natanael nadaljuje. Natanael: Lastil sije celo veliko duhovniško moč in v svetišču je nastopil kakor človek, ki ima oblast. Albiron: In tepel nas je, poštene trgovce. Efraim: kruto je kršil starodavne pravice. Natanael: kaj še manjka? Še en korak samo in postava Mojzesova bo poteptana, prezirana, ker je prišel Galilejec z novimi nauki. Člani zbora: Sveta resnica je. Natanael: Mar ne vemo, da prezira postno postavo in da sam obredov umivanja ne izpolnjuje? 57 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Jozua: Pa tudi njegovi učenci ne. Arhelaj: Sobota jim ni več sveta. Amiel: d uhovnike je Galilejec preziral in jih imenoval gadja zalega. Člani zbora: z adnji čas je, da sveti zbor kaj ukrene. Kaifa: Ne samo to. Slišali ste, da so ga imenovali kralja. kaj, če se res sam prilakomni slave in moči in prične upor proti r imljanom?! Ecehiel: kakor da ni dovolj gorja. Arhelaj: d ovolj težak je tuji jarem, brez novih spon, ki nas utegnejo zadeti. Kaifa: Od slovesnega sprevoda v glavnem mestu ob prazničnih dneh ni daleč do javnega upora in potem gorje Izraelu! Ana: Še bolj gorje svetemu mestu, gorje svetišču! Možje, visoki zbor, osivel sem v službi Jahve in samo to bi še rad videl, da krivi prerok dobi zasluženo kazen. Ali niste vi duhovniki, čuvarji postav, poklicani, da branite svetost templja, pravice svetišča?! Kore: Iz starodavne navade. Natanael: Mi smo odgovorni za vero naših očetov, za sveto postavo, odgovorni za blagor ljudstva. Kaifa: z ato moramo ukreniti, da čim preje zasežemo tega zvodnika. Člani zbora: Čim preje, da in ga kaznujemo po zasluženju. Arhelaj: d a je tako daleč prišlo – dopoldne vhod s krikom in vikom v sveto mesto, preziranje postav, prilastitev svetih pravic, očitanje učenikom – tega smo krivi sami. Čemu to oklevanje, čemu ta obzirnost, to zavlačevanje?! Ana: To je pametna beseda vnetega učenika postave! Arhelaj: kaj so nam koristili razgovori ž njim? Ali nas ni neštetokrat zavrnil – in to pred ljudstvom. kaj naša svarila? – Ljudstvo je drlo za njim. edino, kar nam zagotovi uspeh, je: zapah in straža rimskih kohort; potem bo mir. Kaifa: Visoki zbor, povsem odobravam moško besedo učenika postave in veseli me, da vlada med nami tolika edinost. Sedaj pa zaslišimo tudi trgovce, priče današnjega nezaslišanega napada v templju. Naj govori d atan. 58 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Datan: Ta predrzni samozvanec nas je izgnal z bičem iz templja, nam prevrnil mize, menjalnice, golobi so zleteli, drobnica se je vsa pomešala – mi štirje zahtevamo, da nam visoki zbor nakloni zadoščenje. Kaifa: kakor veleva pravica. Člani zbora: Vsem pravico. Galilejcu zasluženo kazen. Efraim: In tudi nas same je zaničeval, da ne izpolnjujemo postav naših očetov, da oskrunjamo svetišče njegovega Očeta. Arhelaj: kaj, še to je izrekel? Efraim: Pri templju Jahve – rekel je. Člani zbora: Boga je preklinjal, Boga se je delal. Ana: z a to določa postava smrt. Člani zbora: Ujeti ga moramo. z a vsako ceno ga moramo dobiti. Noben trud nas ne sme ostrašiti. Arhelaj: Nikar na praznik, da morda hrup ne nastane. 14 Jozua: Modro je, ne na praznik, da se ljudstvo ne vznemiri. Ecehiel: Brez odloga! Kaifa: Saj imamo zveste može, ki nam zamorejo pomagati. Datan: Če se ne vem kje skriva, ga moramo najti; poštenega očeta sin in ugleden trgovec in bil sem javno bičan. Efraim: z a vero naših očetov sem pripravljen dati vse, zato bom služil vsem, ki čuvajo svete postave. Kore: Če hočete, kri dam. Abrion: Saj vsak dan v sinagogi uči: tam ga primite. Jozua: Le na skrivnem, da upor ne nastane med ljudstvom. Amiel: kaj, ko bi sveti sinedrij razpisal plačilo tistemu, ki ga ujame in izroči. Ana: To je uvaževanja vredna misel preudarnega moža. Kaifa: Če sinedrij to odobrava, … Člani zbora: Bolj gotovo je in tem lažje se posreči. Prav, Amiel je previden in moder. Tako napravimo. Ne bo dolgo in naš bo! Kaifa: Spoštovani trgovci, zbor sprejme vašo službo in odobrava vašo svetost za postavo Mojzesovo. z adoščenje in naša zahvala vam ne izostane. Glejte pa predvsem, da stvar ostane tajna in skrivna; prazniki so in previdno je treba postopati. 59 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Datan, Efraim, Abrion, Kore: Navodila svetega sinedrija se hočemo držati. Kaifa: Še nekaj vežnega: da se stvar čim preje izpelje, pojdite in zalezujte ga vsepovsod. Pridobite si ljudi, ki bi vam pomagali! Datan: Saj res! Poznam nekoga izmed njegovih; pri njem poskusite. Ana: Naj vas vodi Bog Abrahamov. Jozua: Galilejec bo kmalu na varnem, kakor vse kaže. Ecehiel: Mir mora biti – dovolj je en sovražnik, en jarem in en bič! Sadok: Čemu še na znotraj razdvojenost. Ana: Čuvar postave ne sme biti popustljiv. Sadok: Vemo, da mora biti neizprosen. Kaifa: kar smo sklenili, izvršimo. Čaka nas težko in važno delo. Ana: ki bo bogato poplačano. Člani zbora: To daj Bog Jakobov in Izakov! Tretja slika. Jez US V BeTANIJI. Scena: Bogata hiša s širokim razgledom v cvetočo pokrajino. – Sončno jutro. Osebe: Jezus, učenci, Lazar, Simon gobavec, Marija Magdalena, Marta, Marija Kleopova, Salome, Datan, Efraim, Abrion. Jezus: Obiščemo Simona Gobavca pred odhodom v Jeruzalem. Lazar: Znotraj. To je glas Gospoda, ki me je poklical iz groba! Jezus: Vstopi z učenci. Mir in blagoslov teh hiši! Učenci: In vsem, ki v njih prebivajo! Simon gobavec: V hiši. kralj miru! Bodi mi pozdravljen! Lazar: z magalec smrti! Jezus: Prijatelj moj, Lazar! 60 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Simon gobavec: kakšna čast, da si se odzval povabilu in osrečil moj dom s svojim prihodom. d obrodošli vsi tvoji! Pripravljeno je, Gospod! Jezus: Simon! Poslednjikrat sprejemam z mojimi tvoje gostoljubje. Simon gobavec: O, moj Gospod, često še naj ti nudi mirna Betanija prijeten odpočitek. Moja hiša ti je odprta! Jakob ml.: Ali je resnica, da se približuje veliki dan, ko ustanoviš mogočno kraljestvo Izraela!? Jezus: Glejte, v Jeruzalem gremo in spolnilo se bo nad Sinom človekovim, kar je pisano po prerokih. 15 Janez: Najmodrejši Učenik, zagonetno nam govoriš. Filip: kako naj razumemo? Andrej: r azodeni nam. Jezus: Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali, in ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal. 16 Tadej: Tega ne razumem. Simon: Beseda mi je skrita. Bartolomej: Gotovo je zopet prilika, ki nam jo razloži ob svojem času. Tomaž: Gospod, zakaj omenjaš obenem ponižanje in vstajenje, smrt in zmago? Matej: kadarkoli so ti pismarji in farizeji hoteli škodovati, si jih zavrnil z besedo in dejanjem. Jezus: Že zdaj vam to povem, preden se zgodi, da boste, ko se zgodi, verovali, da sem jaz. Tomaž: Mojster, le tega ne doumem: po prerokih čujemo, da bo Mesija večen! Ti, ki delaš čudeže in obujaš mrtve, ne boš umrl! Jezus: Tomaž! Jaz sem dobri pastir in svoje življenje dam za ovce! 17 Učenci: Brez tebe, Gospod, smo izgubljena čreda. Lazar: d a, Učenik! Farizeji in pismarji prežijo željno, ako prideš za praznike v Jeruzalem, in sklepajo o tvoji pogubi. Simon gobavec: Gospod, ostani pri nas, varen pred njihovimi naklepi! Janez: Učenik, to se ti ne sme zgoditi. Jakob ml.: d obro nam je tukaj. 61 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Peter: Počakaj v tihem zatišju te hiše, ljubeznivo postrežen od tvojih zvestih. Jezus: Peter, ne misliš na to, kar je božjega, ampak, kar je človeškega; 18 zakaj Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak, da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. 19 Juda: Toda mojster, če daš ti življenje, kaj bo potem z nami?! Učenci: Vse naše nade bodo uničene. Peter: Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj; kak bo torej naš delež? 20 Jezus: resnično povem vam. Ob prerojenju sveta boste tudi vi sedeli na dvanajsterih prestolih in sodili dvanajstere rodove Izraelove. Nikogar ni, ki bi zapustil hišo zaradi mojega imena in bi ne prejel mnogo več v tem času in v prihodnjem veku. 21 Marija Magdalena in Marta prispeta v hišo. Marija Magdalena: r aboni! Marta: Pozdravljen bodi, Učenik! Jezus: Blagoslov vama! Marta: d ovoli mi, Gospod, da ti strežem. Jezus: Marta, Marta, veliko si prizadevaš …! Marija Magdalena: S snežno belo posodo iz alabastra. Tudi meni ne zavrni darila ljubezni in hvaležnosti. Jezus: Marija! Tadej: Tolika čast ni bila izkazana našemu mojstru še nikoli. Bartolomej: Pravo nardovo olje! Jakob ml.: kakšen vonj! Juda: Naj bi se porabil ta izkupiček raje za kaj potrebnejšega. Tomaž: Tako dragocena dišava. Jezus: z akaj grajate dejanje – ljubeznive hvaležnosti? Juda: Čemu ta potrata z mazilom? Jezus: Prijatelj! Juda: Vem, Mojster, da ne ljubiš nepotrebnih stroškov; 22 saj bi se moglo to olje prodati za več ko 300 denarjev. Jezus: Juda! Juda: kakšna škoda za uboge in nas! 62 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Jezus: kaj nadlegujete to ženo? Pustite jo. d obro delo mi je storila, že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb. Uboge imate vedno med seboj, mene pa nimate vedno. resnično povem vam: kjerkoli po svetu se bo oznanjal ta evangelij se bo to povedalo v njen spomin. – Čas je. Vstanimo! 23 Peter: Gospod, kamorkoli, samo ne v Jeruzalem. Jezus: Peter, ako želiš ostati, ostani. Peter: Moj Gospod in Mojster! Ti imaš besede večnega življenja! Jezus: Potem pojdi. Marija Magdalena: z dravnik moje duše! Jezus: Žena, kaj jočeš? Bliža se noč, toda ob sončnem vzhodu me boš videla v vrtu. Lazar: Učitelj moj, dobrotnik moj! Marta: resnica in življenje, ti greš in se ne vrneš. Jezus: Mir z vami! Imam oblast življenje dati in oblast ga zopet vzeti. To naročilo sem prejel od svojega Očeta. Juda: Toda Mojster, ako nas res zapustiš, zagotovi nam preje bodočnost. Poglej, to ne zadošča več niti za dan. Jezus: Ne skrbi, Juda. Juda: Tristo denarjev! k oliko časa bi lahko udobno živeli! Jezus: Življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja. 24 Učenci: Ne vznemirjaj Mojstra, Juda. Juda: k do bo skrbel, če ne jaz. kaj me ni sam odbral za denarničarja? Jezus: To si; toda bojim se, da te ne zapelje skušnjavec. Juda: Jaz pa se bojim, da bo to kmalu izpraznjeno in ostalo prazno. Jezus: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice in vaš nebeški Oče jih živi. 25 Učenci: Besedam tvojim zaupamo in verujemo. Marija vstopi v hišo, z njo Marija Kleopova in Saloma. Marija: Moj Sin! Jezus moj! Neutešljiva želja me je privedla s tema ženama, da te vidim, preden greš tja. Jezus: Mati, ne poti sem v Jeruzalem. 63 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Marija: V Jeruzalem, v tempelj Jahve, kjer sem te darovala Gospodu – srce čuti grozo. Marija Magdalena: kako vsi želimo, da ostane Učenik pri nas. Jezus: Moja ura se približuje. Marija: O, Simeon, Simeon! Tvoje besede iz davnine: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu!« In meč bo presunil tvojo dušo. 26 Jezus: Mati, ali ne veš, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?! Marija: Sin, glej, dekla sem Gospodova! Toda le eno mi dovoli. Jezus: Se ozre nanjo. Marija: d a trpim in umrjem s teboj. Jezus: Žena, ne veš, kaj prosiš, ker je skrito pred tvojimi očmi. Marija: Naj grem z vami v sveto d avidovo mesto. Žene: In me s teboj. Jezus: Tvoja ure še ni prišla. Marija: In kdaj te zopet vidim? Jezus: k o se dopolni pismo. Marija: Sin moj. Žene: Mati. Jezus: Omagujete? Učenci: Ne, Mojster; s teboj in zate. Lazar: O, da bi se vrnil, veliki d obrotnik! Simon gobavec: Pospremimo te. Zapustijo hišo. Juda: Ostane sam. Sam ne vem, kaj namerja Učenik. Vedno bolj zamotano govori o svojem kraljestvu; tako se mi zdi, kakor da sam ne veruje več vanj. Venomer govori o trpljenju – a kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ – ha, ha. Juda iz kariota ne bo nosil križa … In kakor vse kaže, nas čaka še uboštvo. Ta potratnost! In kdo naj razume to skrivnostno obnašanje: slovesen sprejem, vreden kralja, ter namesto da bi ugodno priliko porabil in zanetil vstajo, si pa napravi novih sovražnikov v templju; trgovce je izgnal in jih z bičem in besedo bičal. Tako kraljevanje mi nič kaj ne ugaja … d anes je govoril nekaj o pogrebu; če gre res v smrt, kam pa ti, Juda? Še je čas – preudarim, tehtno preudarim … Na steni se pojavi senca, vidi se določen obris. kaj je to?! 64 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Datan: Skozi okno. Juda iz kariota. Juda: k do si, ki me poznaš? Datan: z Nazarencem hodiš, kdo te ne pozna! Juda: Ti želiš? Datan: z aupam ti skrivnost, Juda. Juda: kakšno skrivnost? Datan: Ti ljubiš denar in zaslužek se ti obeta. Juda: Ali je to skrivnost? Čemu vse tako tajno? Datan: Učenika iz Nazareta iščemo. Juda: Ga niste videli, ko je odhajal? Datan: d a, v Jeruzalem gre. Toda kam? Tiho: Vedi: veliki zbor ga išče, da ga zasliši. In radi bi vedeli … Efraim: Se je izvil izza ogla. Juda, ne bo zastonj! Juda: kaj mi mar vaš denar. Datan: Precej – srebrnih, Juda, je razpisanih. Juda: Mar naj ga jaz izdam, njegov učenec?! Abrion: Se pridruži. To ni izdaja! Ti nam samo poveš, kam mojster gre, in veliki zbor ga zasliši. Saj veš, da si je v templju lastil oblast. Datan: Ne razmišljaj. Abrion: Če ne ti, kdo drug. Juda: In kdo naj bi bil? Abrion: Nisi ti sam njegov učenec? Juda: z akaj ga v soboto niso prijeli, ko je v templju nastopil? Javno je bilo. Efraim: z aradi ljudstva. Abrion: r imljani ne ljubijo prepirov. Datan: kaj jih briga, neverne, postava Mojzesova. Juda: Če ni izdaja vam povem. Če ne jaz, kdo drugi … In sinedrij naj upošteva, da je zame težko. Datan: k daj nam poveš? Juda: Brž ko izvem. Abrion: Beseda velja! In kje? Juda: V preddvoru templja, na levem stopnišču, jutri zvečer po vzidu lune. Datan: Sporočimo sinedriju. Efraim: Plačilo ti ne odide. Abrion: Ne pokesaš se. Zdrknejo proč. 65 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Juda: d al sem besedo. d a, izdam Učenika. Ne, nisem rekel – izdam! d a povem, kje se nahaja; to ni izdaja. In sicer, kaj pa se vmešava v tempeljske zadeve?! To je stvar duhovnikov. Sicer pa mi nič ne morejo. Grozili mu dobo in ga odpuste. Prav mu je. d anašnja potratnost in to neprestano oklevanje in še ta vedna negotovost in nejasnost – kam hoče in kaj hoče – dovolj tega. Juda iz kariota hoče imeti jasnost, za kom gre. Ali je kralj ali ne! Če je kralj, se bo sedaj moral izkazati, izpričati in ti, Juda, si dobro zadel. In če ni … preseda mi ta njegova dobrota. z grešniki, s cestninarji se druži in pusti celo, da ga bivša javna hotnica mazili. kaj pa, če me je spregledal?! Tisti njegov pogled preje, kakor da vidi ves moj dvom … In o pogrebu je govoril. Juda, kaj pa če ga sinedrij obsodi! Učenika v smrt izdajaš … Ne v smrt. Še vedno jih je zavrnil. r abonija se boje. Vem, da se ga boje; sovražijo ga pismarji, ker je moder, premoder zanje in premogočen. In če me spregleda – poprosim ga, da odpusti! Javni hotnici je odpustil, tudi meni bo. d ober je. Juda iz kariota – precej srebrnih – to ni šala … In jasnost moram imeti, kam misli, kaj hoče. Če je kralj, naj kraljuje temu svetu, kralj na onem svetu – ne! Juda iz kariota hoče biti prisednik pravega kralja, pravega Mesije. Juda gre svojo pot. Četrta slika. Sk Le P SINedr IJA. Scena: Gazit – zborovalna dvorana poleg duhovniškega dvora v templju. – Večeri se. Osebe: Kaifa, Ana, Natanael, Ecehiel, Jozua, Sadok, Amiel, Arhelaj, Dariab, Jozafat, Amon, Samuel, Nikodem, Jožef iz Arimateje, Datan, Juda, člani zbora. 66 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Kaifa: Tak je torej položaj za nas, za vero naših očetov in za naše ljudstvo. In sedaj presojamo zadevo. Arhelaj: Vstopi. r azveseljivo sporočilo, zbrani očetje: d atan, ugleden trgovec, je pridobil zaupnega spremljevalca – učenca Galilejca, ki nam bo kažipot do njegovega prenočišča. Oba sta že v preddvoru in pričakujeta samo še poziva velikega zbora. Člani zbora: Ugodna vest. d obro poteka stvar. z magujemo. Naklep dozoreva. Arhelaj: Pokličem! Kaifa: Pokliči. r azlagalci postav, svetujte in dogovorimo se o vsoti, ki naj se določi možu za ta njegov čin. Natanael: Mojzesova postava nam sama veleva: na 30 srebrnikov je cenjen suženj. Amiel: Tako je. Ecehiel: Naj obvelja. Jozua: držimo se postave. Sadok: z a ceno sužnja bomo kupili Mesijo. Datan: Vstopi. Velemodri učitelji in očetje! Predstavljamo vam tega moža, Juda iz kariota, ki se je odločil izročiti vam Galilejca. Kaifa: d obrodošel nam, Juda iz kariota! Natanael: Mojzes nam ga pošilja. Jozua: Pozdravljen, spoznavalec naših postav! Sadok: d a, da, že često smo ga opazovali v družbi Nazarenca. Kaifa: zbor velikega starešinstva te pozdravlja kot naklonjenega nam prijatelja in spoznavalca naših pravic! z ato izjavi pred vsemi, ali si zanesljivo odločen slediti našim načrtom in naši volji. Juda: Sem mož beseda, učitelji pisma in prvaki ljudstva. 27 kaj mi hočete dati in jaz vam ga izdam? Kaifa: Sklenili smo in zakon določa 30 srebrnikov. Ecehiel: Poleg tega izvršiš kot privrženec Mojzesovega nauka svojo sveto dolžnost, ako se pridružiš sodno in versko predpostavljenim ter izpolniš njih pravične želje. Kaifa: Pridobiš si tudi naklonjenost vsega sinedrija in vsega ljudstva. 67 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Datan: Sedaj verjameš, verjameš, prijatelj? Kaifa: Premisli in izjavi nam – Juda. Juda: Nemo pritrdi. Kaifa: r abi! Hiti in prinesi denar iz zakladnice. Soglašate, čuvarji Mojzesove postave? Člani zbora: Soglašamo. Naš namen je velik. In sveta naša dolžnost. Amon: Treba nam je žrtev, da odkupimo ubogo ljudstvo! Nikodem: krivično kupčujete, očetje! In ti ne zardiš in izdajaš svojega Gospoda in Mojstra? Na 30 srebrnikov ceniš neprecenljivo ljubezen prijatelja in dobrotnika. Pomni, to je denar krvi, ki vpije po maščevanju! Kaifa: Obmolkni! Torej je resnica, kar že dlje časa opazujejo člani zbora. Ana: z avedaj se, da to ni stvar posameznika, ampak odgovornost razsodišča za blagor vsega naroda! Jozua: Ne zmeni se, Juda, za besedičenje tega učenjaka. Arhelaj: Se vrne. Člani zbora: Mi smo s teboj in zate. Tvoja zadeva je tudi naša. Naša dobrobit je tvoja dobrobit. Naša sreča, tvoja sreča. Kaifa: Na, Juda - preštej in beseda dana naj velja. Juda: z adošča naj vam obljuba; danes še, to noč, bo v vaših rokah. Toda priložnost moramo nemudoma zagrabiti, ker slutim, da namerja v kratkem zapustiti Jeruzalem. Amon: kam hoče ta potovati, da ga mi ne bomo našli? 28 Samuel: Pojde mar k bratom, razkropljenim med pogane, in bo učil pogane? Jozafat: Ali se spominjate, ko nam je rekel nekoč ob prazniku v templju: »Iskali me boste, pa ne našli; in kjer bom jaz, tja vi ne morete priti.« 29 Juda: z ato mi še v tej noči pridružite oboroženo moštvo, da ne izgubim cilja. Ana: Templjevo stražo in naše služabnike pripravimo. Člani zbora: d obro, templjeve stražnike in služabnike ti pridružimo. z anesljivi so in vešči. r azpolagaj z njimi. Kaifa: Pametno je tudi, radi reda, da prevzamejo nadzorstvo nekateri udje sinedrija. Ecehiel: Veliki duhovnik, izberi udeležence. 68 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Kaifa: z a zdaj določam d ariaba, Jozafata, Amona in Samuela. Vi ukrenite tudi, da bo straža o tem obveščena in čakala pripravljena. Dariab, Jozafat, Amon, Samuel: z zadoščenjem izpolnjujemo ukaz velikega duhovnika. Kaifa: Vrhu tega hitite k poveljniku rimskih vojakov in prosite v našem imenu, naj vam doda četo oboroženih mož. r azložite vežen položaj in povejte, da se je ta prerok zelo pregrešil proti izraelski veri in da je nevaren, ker si je pridobil mnogo zvestih pristašev. k o vse uredite, nam javite. Dariab, Jozafat, Amon, Samuel: To poskrbimo nemudoma. Juda: Preskrbljeni naj bodo s svetilkami in plamenicami, če bi se zatemnila noč in bi ga bilo treba iskati po votlinah. Jaz jim bom dal znamenje; in sicer, ko ga zagledamo na Getzemanski pristavi, kamor hodi ponoči molit – pazite: k ogar bom poljubil, tisti je; njega primite in ga varno peljite. Samuel: r azumeš, po poljubu spoznaš Mojstra. Amon: z anesi se. Jozafat: Izvrstno, Juda. Dariab: Prežali bomo. Juda: Sedaj hitim, da zasledujem; ko bo ugodna prilika, vam sporočim. Datan: Jaz, Juda, pa se ti pridružim in ostanem v tvoji bližini, dokler ne storiš, kar si podvzel. Kaifa: Spremlja naj vas sreča naših očetov! Člani zbora: In Jahve z nami! Juda, Datan, Dariab, Amon, Jozafat in Samuel zapustijo dvorano. Kaifa: Stvar zori docela o naših načrtih! Sedaj pa, častiti očetje in učitelji ljudstva – najtežje in najvažnejše vprašanje: kako presodimo njegovo mesijansko poslanstvo, ko bo v naši oblasti?! kakšno je vaše mnenje? Amiel: Veliki duhovnik, sodi: Močne okove, globoko ječo in zanesljivo stražo. Sadok: Pridružujem se tvoji sodbi. 69 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Ecehiel: Potem ga bo kmalu minula oblastnost in mu zatemnila slava. Arhelaj: Tako je; gluhi temnici naj razodeva svoje božje poslanstvo. Kaifa: Prav; toda kdo izmed vas si upa biti porok, da ne dvignejo njegovi privrženci ljudske vstaje, da ne podkupijo straž, da se čudodelec morda sam ne razreši okov in si ne odpre vrat v še večjo svobodo! k do, spoštovani očetje, zastavi poroštvo zanj?! »Sprevidim, da nič ne veste in tudi ne pomislite, da je bolje, da umrje en človek za ljudstvo, kakor da pogine ves narod!« Preden ga ne iztrebimo, ne bo miru v Izraelu, ne bo varna postava Mojzesova, ne bo obstanka nam, svetemu sinedriju. Arhelaj: res, Bog naših očetov je govoril po svojem velikem duhovniku. Samo s smrtjo Galilejca more in mora biti odrešen rod Izraela. Ana: Pri moji sivi glavi prisegam, da ne bom miroval, dokler ne bo v krvi tega zapeljivca očiščena naša sramota! Natanael: d olgo že me je mučila ta beseda, sedaj je izrečena. Jozua: Misli naših src so se združile v izrazu. Člani zbora: Umrje naj Samarijan! Smrt sovražniku izraelske vere! Smrt sovražniku našega ljudstva! Nikodem: zbrani očetje, dovolite mi besedo. Člani zbora: Že spet učeni Nikodem. Govori. Pričaj. Izpovej. Nikodem: Ne sodite po videzu, temveč sodite pravično! Ali mar naša postava koga sodi, če ga poprej ne zasliši in ne poizve kaj dela? 30 Kaifa: kako? kaj si tudi ti iz Galileje? Preišči pisma in spoznaj, da iz Galileje noben prerok ne vstane. 31 Natanael: O tem vemo, od kod je, o kristusu pa, kadar pride, nihče ne bo vedel, od kod je. 32 Ecehiel: Ali ne pravi pismo, da pride kristus iz d avidovega rodu in iz mesta Betlehem, kjer je bil d avid? 33 Jozua: Preuči in potem razsojaj. Nikodem: k o je učil v templju vam je zaklical: 34 Mene poznate in tudi veste, od kod sem! In vendar nisem prišel sam od sebe, ampak je v resnici, kateri me je poslal, in tega vi ne poznate. Sadok: kaj natolcuješ, zaslepljenec! 70 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Jozua: Prisednik si Mojzesovega zbora in zagovarjaš, kar preklinja zakon! Natanael: Očetje, postava zahteva maščevanje! Kaifa: z apusti nemudoma sodni dvor, ako vztrajaš na tem zagovoru! Jožef iz Arimateje: Tudi jaz soglašam in se pridružujem Nikodemu, kajti resnico zagovarja. Nikoli noben človek ni tako govoril, kakor ta človek. Kaifa: kako, pri veri naših očetov! Ali ni znano po vsej Judeji, Galileji in Samariji, da je oskrunjeval sobote, da je zavajal ljudstvo z upornimi nauki, da je s pomočjo Belcebuba delal, da se je izdajal sam za Sina božjega, čeprav je samo človek?! Člani zbora: Čuješ, Arimatejec? Tu imate dokaze. Jožef iz Arimateje: Vem, da je od Boga izšel kot Učenik, zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih dela, ako ni Bog z njim! Kaifa: Sedaj si se izdal; ti sam si tudi že dolgo skriven privrženec tega preroka. Ana: Torej celo v naši sredi se že šopirijo izdajalci svetih postav. Amiel: kaj iščeta še tu, odpadnika! Pojdita in sledita vajinemu kralju, preden premine, kajti naš sklep poznata! Nikodem: Preklinjam ta sklep in nočem biti deležen tega krvi željnega razsodišča! Jožef iz Arimateje: z apustiva to temo in pojdiva za njim, ki je luč sveta! Ecehiel, Amiel: Iz naše srede, izdajalca! Natanael, Jozua, Sadok: Ven, oskrunjevalca naših postav in svetih zakonov! Kaifa: Ali je mar vero vanj sprejel kdo izmed voditeljev ali izmed farizejev? A ta drhal, ki ne pozna postave – prekleti so! Arhelaj: Ne gre za to, modri prisedniki, ali je bolj ali manj kriv, blagor vsega ljudstva zahteva, da smrti umrje! Kaifa: r adi končne obsodbe še predlagam, da si izposlujemo pri deželnem oskrbniku, da jo on izreče. Upam, da razumete našo odgovornost. Člani zbora: Velemoder nasvet. Previdno ravnanje. z aupajmo besedi velikega duhovnika. Kaifa: z aključujem zborovanje. r azidimo se mirno, toda bodite vsako nočno uro čuječi, če bo treba, da vas skličem. 71 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Peta slika. z AdNJA V eČerJA. Scena: Velika opremljena obednica. – Zvečerilo se je in polna luna razsvetljuje noč. Osebe: Marko, učenci, Jezus. Učenci prihajajo v dvorano, poslednji je Jezus. Marko: Gospod, pozdravljen v hiši tvojega hlapca. Nisem vreden, da te sprejmem pod svojo streho, toda rekel si besedo in glej, pripravljeno je zate in za tvoje. Jezus: z ahvaljen bodi. Marko: Odide. Posedejo polagoma okoli mize. Jezus: Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel. 35 Vzemite to in si razdelite med seboj, zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu. 36 Jakob st.: In kakšna mesta odkažeš svojim zvestim v novem kraljestvu? Janez: Gospod, kaj hočeš s tem povedati? Jezus: Odhajam in spet pridem k vam; kam grem, veste, in za pot veste. 37 Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš. 38 Jakob ml.: In kako bi mogli vedeti za pot? Jezus: Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. 39 Filip: Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo. 40 Jezus: Toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? k dor vidi mene, vidi Očeta. 41 In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. Verujte mi; če pa ne, verujte zaradi del samih. 42 Učenci: Verujemo, Gospod, velika so tvoja dela. 72 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Jezus: Jaz sem prišel na svet kot luč, da noben, kdor v me veruje, ne ostane v temi. Nisem prišel, da bi svet sodil, ampak, da bi svet zveličal. k dor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; nauk, ki sem ga oznanil, ta ga bo sodil poslednji dan. 43 Učenci: z a teboj bomo hodili, kamorkoli pojdeš. Jezus: Vstane od večerje, odloži vrhnje oblačilo, vzame prt, se prepaše in vlije vode v umivalnico. Učenci: Se spogledujejo in vprašujejo: kaj namerja r aboni? Jezus: Povabi prvega Simona Petra. Peter: Gospod, ti mi hočeš noge umiti? 44 Jezus: kaj jaz delam, ti zdaj ne veš, a spoznal boš pozneje. 45 Peter: Ne boš mi nog umival, nikoli ne! 46 Jezus: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. 47 Peter: Gospod, ne le mojih nog, ampak tudi roke in glavo. 48 Jezus: Umiva učencem noge in jih briše s prtom, s katerim je opasan. k dor se je skopal, mu je treba samo, da si noge umije, sicer pa je čist. Tudi vi ste čisti, toda ne vsi. Niste vsi čisti. 49 Ko pride na vrsto Juda: kar misliš storiti, stori brž. 50 Ko je gotov, odloži prt, vzame vrhnje oblačilo in sede. Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete »Učenik« in »Gospod« in prav pravite, zakaj to sem. Vzgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil. Ako to veste, blagor vam, če boste to delali! Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem izvolil. 51 Toda glejte, roka mojega izdajalca je z menoj na mizi. 52 resnično, resnično povem vam: eden izmed vas me bo izdal. 53 Učenci: Se spogledujejo, ker ne vedo, o kom govori? Med nami izdajalec? Andrej: eden izmed nas dvanajsterih? Tomaž, Simon: k do je nezvesti? Matej: V srca gleda; ti veš, da nisem jaz. Tadej: Gospod, ali sem jaz? 54 Peter: Pomigne Janezu, ki sedi na Gospodovi desnici: Vprašaj, kdo je tisti, o katerem govori? 55 Janez: Se skloni na prsi Jezusove. Gospod, kdo je? 56 73 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Jezus: Tisti je, kateremu bom jaz pomočil grižljaj in mu ga dal. Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, ali gorje tistemu človeku,ki bo Sina človekovega izdal. Pomoči grižljaj in ga da Judu. 57 Juda: Učenik, ali sem jaz? 58 Jezus: Ti si! 59 Juda: Odide v noč. Simon Peter: kam gre Juda? Tadej: d enarničar je in Gospod ga je poslal. Tomaž: kam le? Jakob ml.: d a nakupi, česar nam je treba za praznike ali da naj da kaj ubogim. Jezus: z daj bo Sin človekov poveličan in Bog bo poveličan v njem. 60 Vzame kruh, se zahvali, ga blagoslovi, razlomi in reče: Vzemite, jejte, to je moje telo, ki se za vas daje; to delajte v moj spomin! 61 Jim deli. Enako vzame kelih, se zahvali, ga blagoslovi in reče: 62 Pijte iz njega vsi, to je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov. Povem vam pa: poslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do onega dne, ko bom z vami novega pil v kraljestvu svojega očeta. 63 Otročiči, še malo časa bom med vami. Novo zapoved vam dan: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci. 64 Učenci: Gospod, zapuščaš nas. Jezus: Vaše srce naj se ne vznemirja, ker odhajam, da vam mesto pripravim. V hiši mojega očeta je mnogo bivališč. Verujte v Boga, tudi v me verujte. 65 resnično, resnično povem vam: če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom to izpolnil. 66 Ako me ljubite, ohranite moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj: d uha resnice. 67 Peter: Gospod, kam greš? 68 Jezus: kamor grem, zdaj ne moreš iti za menoj, pojdeš pa pozneje. 69 Peter: z akaj bi ne mogel iti za teboj? Življenje dam zate. 70 Jezus: Življenje daš zame? resnično, resnično povem ti: ne bo petelin zapel, dokler me trikrat ne zatajiš. 71 74 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Peter: r aboni. Jezus: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor svet daje, ga vam jaz dam. 72 Jaz sem trta, vi mladike. k dor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, zakaj brez mene ne morete nič storiti. 73 z a vas je dobro, da grem; zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam. Še malo in ne boste me več videli in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu. 74 Učenci: Govorijo med seboj. 75 kaj je to, kar nam pravi: »Grem k Očetu«? kaj je to – »malo«? Ne vemo, kaj govori. Jezus: resnično, resnično povem vam: jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. 76 To sem vam govoril v prilikah. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu. 77 Učenci: Glej, zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. z daj vemo, da vse veš. z ato verujemo, da si izšel od Boga. 78 Jezus: z daj verujete? Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite in zapustite mene samega. Vendar nisem sam, ker je Oče z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. 79 Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas; 80 ali zaupajte, jaz sem svet premagal. 81 Učenci: z aupamo, tvoja beseda je resnica! Jezus: Vstane, povzdigne oči in reče: Oče, prišla je ura; poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. Poveličal sem te na zemlji – dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim. r azodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Jaz sem jim izročil tvoj nauk; kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet. z anje prosim. A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Vstanite, zapojmo zahvalno pesem in pojdimo od tod. 82 Vsi: Hvalite Gospoda vsi rodovi, slavite ga vsa ljudstva; zakaj velika je do nas milost njegova in resnica Gospodova traja vekomaj. 83 Zapuščajo obednico. 75 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Šesta slika. GeTze MANI. Scena: Oljčni vrt z razgledom na Jeruzalem. – V svitu mesečne noči. Osebe: Jezus, učenci, Juda, Natanael, Arhelaj, Dariab, Samuel, Amon, Jozafat, Datan, Efraim, Abrion, Kore, Selfa, Stražarji, Strežniki, Longin, Vojaki, glas. Jezus: Pride z učenci in obstoji pred vhodom v vrt. Vsi se boste to noč pohujšali, zakaj pisano je: »Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.« k o bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo. 84 Peter: Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz nikdar ne bom. 85 Jezus: resnično, povem ti, nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil. 86 Peter: In če bi bilo treba umreti s teboj, te ne bom zatajil. 87 Janez: Učenik! Filip, Tomaž, Andrej: Tudi mi ti zatrjujemo vdano zvestobo! Jakob ml.: Nobeden izmed nas te ne bo zatajil. Matej, Bartolomej, Jakob st., Tadej: Tvoji smo zdaj in ob času izkušnje! Jezus: Sedite tukaj, med tem pojdem tja in bom molil. 88 Se oddalji in vzame s seboj Petra, Jakoba st. in Janeza. Jezus: Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte z menoj. 89 Se oddalji, pade na zemljo in moli. Peter: kaj je Učeniku? Jakob st.: Tako žalostnega še nisem videl. Janez: z aupajmo Gospodu; čuli smo na gori spremenjenja glas: Ta je moj ljubljeni Sin nad katerim imam dopadenje; njega poslušajte. 90 Jakob st.: In razodel nam je, da je elija že prišel, pa ga nismo spoznali, ampak so z njim storili, kar so hoteli. Takoj bo trpel od njih tudi Sin človekov. 91 Janez: z ato čujmo in molimo. 76 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Jezus: Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene: vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti. Vrne se k učencem in jih najde speče. Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Peter: Odpusti mi! Pozna ura je že. Jakob st.: Oči so nam dremotne. Janez: r aboni, prevzema nas hlad noči. Jezus: Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. Peter, Janez, Jakob st.: Bedeli bomo s teboj. Jakob st., Peter: Strah mu pretresa dušo. Janez: O, Jeruzalem, Jeruzalem, zakaj ne spoznaš časa svojega obiskanja! Jezus: Se je vrnil in spet moli. Moj Oče, ako ne more ta kelih mimo iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja volja. 92 Pride k učencem in jih najde zopet speče; pusti jih, gre in v tretje moli. Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi. 93 Klone; obsveti ga žarek in začuje se glas. Glas: Sin človekov! Tvoje učlovečenje je skrivnost Vsemogočnega, da preženeš z zemlje oblast teme in razsvetliš dušam pot v resnico in življenje! d opolnil boš odrešenje človeštva z žrtveno daritvijo sprave. To je volja tvojega Očeta! Jezus: Vstane od molitve in gre k učencem. Spite zdaj in počivajte. 94 Janez: Moj Gospod! Jezus: d osti je, prišla je ura. 95 Janez: Jaz sem s teboj. Jezus: Vstanite, pojdimo. Glejte, Sin človekov bo izdan v roke grešnikom. 96 Jakob st.: k do so tam? Peter: k oga iščejo? Janez: Templjevi stražarji! Jakob st.: Vojaki, množica! Učenci: z mečem in koli! Mi smo s teboj, Učenik. Branili se bomo. Pripravljeni smo. Selfa: Mirno in previdno! 77 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Dariab: Pazite na znamenje. Juda! Juda: Počakajte! Jezus: Glejte, kateri me bo izdal, se je približal. 97 Peter: kako je ta noč čudno grozna. Juda: Pride pred množico in se hitro približa Jezusu, ki mu je stopil nasproti. Jezus: Prijatelj, zato si prišel? 98 Juda: Pozdravljen, Učenik! 99 Jezus: Juda, s poljubom izdajaš Sina Človekovega? 100 Janez: Gorje tebi, človek! Tomaž: Ta je tisti izmed dvanajsterih! Jezus: Boljše bi bilo zanj, če bi se ne bil rodil. 101 Množica prihaja. Učenci se zberejo okrog Jezusa. Dariab: Poglejte družbo! Samuel: Cestninar Levi iz kafarnauma. Jozafat: Simona kananejca vidim in Cebedejeva sinova. Amon: Ali ni Natanael iz kane Galilejske? Jezus: Stopi naprej. k oga iščete? 102 Množica: Jezusa Nazarečana. 103 Jezus: Jaz sem. 104 Množica: Odstopi in nekateri popadajo na tla. Peter: Gospod, ali naj mahnemo z mečem? 105 Jezus: Spravi meč na njegovo mesto; zakaj vsi, kateri primejo za meč, bodo z mečem končali. 106 Množica: Od kod ima oblast? In ta pogum? z Belcebubom je v zvezi. Čarovnik je. Jezus: Pustite, ne več! 107 k oga iščete? 108 Množica: Jezusa Nazarečana. 109 Jezus: Povedal sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, naj ti odidejo. 110 Natanael: Le razbežite se, prijatelji cestninarjev in grešnikov; samo, da imamo vašega Mesijo. Datan: Juda, junak Izraela! Jezus: kakor nad razbojnika ste prišli, da bi me prijeli. d an za dnem sem sedel pri vas v templju in učil in me niste prijeli 111 – ampak to je vaša ura in oblast teme. 112 Selfa: Stražarji, zgrabite ga. 78 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Dariab: d a, sedaj je naša ura. Jozafat: In oblast moči. Amon: r azodel ti jo bo visoki sinedrij. Datan: Maščevanje je naše! Kore: Učeni tesarjev sin! Efraim: Gospodar templja! Abrion: Oblastnik Jeruzalema! Natanel: Selfa! Na izrecno željo tasta velikega duhovnika Ane ga odvedite najprej tja; midva, Arhelaj, pa obvestiva zborovalce. Proč. Longin: Vojaki, razvrstite se! Selfa: Previdno naprej, v Jeruzalem! Samuel: V palačo na Sion. Datan: k jer te pričakujejo prvaki, da te okličejo za kralja. Abrion: z a kralja vsega ljudstva. Kore: O čemer si sanjaril. Samuel: In potem ti razloži veliki duhovnik kaifa! Se v smehu razgubljajo v dolino. Janez in Peter se pojavita in sledita boječe za njimi. Janez: Učenik, velika je tvoja ljubezen do nas. Peter: Besede se izpolnjujejo. Moj Gospod, dobrotnik moj, kaj naj storim, kako naj ti pomagam – jaz ubogi?! Janez: Ne bojva se surovih stražarjev in pojdiva za njim – za njim! 79 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Drugi del. Sedma slika. PeTer z ATAJI UČe NIk A. Scena: Dvorišče v Kaifovi palači; mimo njega vodi obokan in s stebri podprt tlakovan hodnik. – Pozno v noči. Osebe: Kvint, Avrelija, Agripa, Tekstor, Peter, Janez, Vratarica, Sara, Arfaksad, Selfa, Vojaki, Stražarji, Služabniki, Jezus. Vojaki sede okoli ognja in kockajo; igri sledi tudi nekaj stražarjev. Kvint: Avrelij, stresi že vendar! Avrelij: Strese čašo s kockami. Tekstor: enajst! Agripa: k o bi sedem dobil, to je sveta številka. Kvint: e , sveta, tudi tale je svet, ki ga imajo sedaj v precepu. Tekstor: Ali se imenuje svetega? Agripa: Pravi, da je Sin božji, kali. k je naj se človek spozna, ko je toliko skrivnosti in tajn v življenju. Janez: Zunaj. Ne boj se. V palači me poznajo. kar vstopiva. Peter: Nikar, straža naju lahko prime. Janez: Stopim sam in poizvem. Počakaj me! Avrelij: kam, tujec? Vratarica: Pusti ga, Cebedejev je. Janez: V palačo grem. Gre in zove Petra za seboj. Vratarica: Glej ga – ali nisi ti izmed učencev tega človeka? Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem! Peter: Nisem. Ne vem, kaj praviš. Tekstor: kaj ti je? Avrelij: Saj se ves treseš! Peter: Mrzla noč je. Agripa: Pristopi, Galilejec. 80 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Avrelij: Pogrej se. Peter: Se boječe približa. Sara: Mimogrede. O, tujec! Tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom. Ali nisi tudi ti izmed njegovih učencev? Peter: Taji s prisego. Ne poznam tega človeka. Sara: Videla sem te s prerokom iz Nazareta. Tekstor: res, čuden je ta prerok; preje sem ga videl in le za hip, pa mi njegov obraz ne gre iz spomina. Agripa: Ali bo obsojen? Kvint: e , pri Herkulu! k do naj razume to deželo. d anes imajo to za greh, jutri ono. – d evet! – Če se ne umiješ pred jedjo, grešiš; če ješ svinjsko meso, grešiš. Ta čudni r abi jim ni nič preveč po godu. Agripa: Lastno kri koljejo. – Šestnajst! Arfaksad: Se pridruži. A, ali ste dobili še enega kockarja? Saj ti si bil tudi z novim prerokom! Ali nanj čakaš? Peter: Ne vem, kaj misliš. Tekstor: z ares si tudi ti izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja. Peter: Ne poznam ga. Od kod naj vem, kaj imate z njim. Tujec sem; mrzla noč je in sem stopil k ognju. Agripa: Nazarenca vedejo. Avrelij: r azprava je končana. Šli bomo. – Štirinajst! Tekstor: Čas je že; poglej luno! Kvint: Tretja nočna staža gre h koncu. Selfa in stražarji privedejo zvezanega Jezusa, ki se mimogrede ozre na Petra – pogleda se ujameta … Možje: Pokrijejo Jezusa čez glavo in ga zasramujejo. k do te je udaril, prerok? – He, nič ne odgovori! – Ali je nem? – In pravi, da je kralj! – Mogočen kralj brez kraljestva! – Preden pride dan, boš na prestolu! – Utegneš priti visoko, vladar! – Tvoji privrženci že komaj čakajo dne, da te proglasijo za kralja! – In zapovednika vsega ljudstva! Peter: Omahne od ognja, vstane, stopi par korakov in zastrmi za Jezusom… »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil!« 113 Se bridko razjoka … 81 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Osma slika. OBSOdBA SIN edr IJA. Scena: Gazit – zborovalna dvorana poleg duhovniškega dvora v templju. – Zgodaj proti jutru. Osebe: Kaifa, Ana, Jozafat, Natanael, Samuel, Arhelaj, Selfa, Albiron, Rafim, Saras, Eliab, Grzon, Dariab, Jozua, Sadok, Ecehiel, Amiel, člani zbora, Jezus, stražarji. Kaifa: Težko sem čakal, spoštovani učeniki, jutra, da sodbo nad Jezusom iz Nazareta pravomočno potrdimo. Ana: z a storjeno krivico in za nemi zasmeh nad menoj stavim duhovnikom – naj smrti umrje! Člani zbora: Naj umrje! Kaifa: z apočetek je ugoden; vse gre po sreči! Vsem članom sinedrija bodi zahvala za sodelovanje! Jozafat: Predvsem zahvaljen ti, odlika našega zbora, za moder preudarek. Lahko bi nam očitali prehitro sodbo, češ, da smo sklepali ponoči in brez prič; tudi rimski prokurat bi utegnil razsodbo zavreči. Tako pa se vrši vse po postavi. Kaifa: Čim prej zadevo uredimo, tem bolj gotov je uspeh! Natanael: d obro bi bilo, da je že vse opravljeno, preden se njegovi privženci zavedo in pričnejo z uporom. Kaifa: To ravno hočemo dovršiti. Samuel: Modrosti našega velikega duhovnika lahko brezpogojno zaupamo. Kaifa: Sedaj hočem Nazarenca zaslišati povsem postavno, da se visoki sinedrij sam tudi prepriča o njegovi krivdi javnega hujskanja ter napovedovanju kraljestva duha in mesijanstva. Samuel bo preskrbel potrebne priče in Arhelaj bo poskrbel, da privedejo ujetnika. 82 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Ana: Videti hočem, če bo tudi tukaj pred visokim zborom enako prezirljivo govoril in odgovarjal kot pri nočnem zasliševanju. Ecehiel: Smrtni strah mu bo že dal zgovornost. Selfa in stražarji privedejo Jezusa. Selfa: Tu je ujetnik. Ana: Naj se prične zasliševanje, da prevarano ljudstvo čim preje spozna krivega Mesijo. Kaifa: Ti si torej tisti sloveči ujetnik, ki si je nadel ime Mesije in ki je govoril, da prinaša dopolnjenje svete postave Mojzesove? Selfa: Ne odgovarjaš? Člani zbora: Velikega duhovnika prezira. Kaifa: Obtožen si, da si narod hujskal zoper postavno oblast in novo kraljestvo duha napovedoval. Božjo postavo sobotnega miru si kršil z delom in besedo. 114 Povej nam, kakšen je tvoj nauk? Jezus: Jaz sem očitno govoril svetu; vedno sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, in na skrivnem nisem nič govoril. kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim govoril; glej, ti vedo, kaj sem povedal. 115 Ana: Visokemu zbranemu zboru prav tako predrzno odgovarja, kakor meni. Selfa: Tako odgovarjaš velikemu duhovniku? 116 Ga udari. Jezus: Če sem napak govoril, izpričaj, da napak; če pa prav, kaj me biješ? 117 Kaifa: Naj torej govore priče. Albiron: Jaz vem, da je ta človek hujskal narod zoper sveti sinedrij, ker je posamezne člane zbora in učenike javno imenoval volkove v ovčjih kožuhih, slepe vodnike slepih in še rekel, naj se po njih delih ne ravnajo. Rafim: Izpričujem, da je to in še mnogo drugega govoril, kar žali postavo in vero naših očetov. Člani zbora: Nezaslišano! In to skozi tri leta! Saras: In jaz, zbrani očetje, sem ga ponovno videl, kako je ta Galilejec sedel k mizi neumitih rok in tako žalil starodavne 83 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. obrede. Videl sem ga, kako je s cestninarji in javnimi grešniki prijazno občeval in hodil v njih hiše. Eliab: Celo s Samaritani je govoril in se z njih ženami javno razgovarjal. Gerzon: S temi očmi sem videl, kako je v soboto, ki bi naj bila posvečena, ozdravljal bolnike in hrome. In celo druge je k temu nagovarjal. Videl sem, da je rekel ozdravljenemu, naj nese svojo posteljo domov, in vem, da je rekel betežnemu, naj se okoplje v potoku Siloah. Eliab: Tega sem tudi jaz priča. Amon: In rekel si, da moreš mogočni tempelj našega Boga, ki so ga zidali naši očetje štirideset let, podreti in ga v treh dneh zopet sezidati. Gerzon: Ne, ni tako rekel, temveč trdil je: »Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in postavil v treh dneh drugega, ki ne bo narejen z rokami.« 118 Dariab: In še trdil bogokletno, da je eno z Očetom, ki je v nebesih. Boga se je delal! Kaifa: kakor čuješ, niso očitki majhni! In obtožba je po postavi izrečena. z agovarjaj se, če moreš. Vstane. Ne boš nič odgovoril na to, kar ti zoper tebe pričajo? 119 Jezus: Molči. Kaifa: Vidim, z molkom hočeš rešiti sebe in svoje. Pač ne upaš ponavljati pred zbranim zborom krivega nauka o mesijanstvu in o novem čudnem kraljestvu, kakor si učil preprosti narod. Ana: Govori, maziljeni tesarjev sin; pričaj, povej! Člani zbora: Govori! z agovarjaj se! Sedaj modruj! Jezus: Ako vam rečem, ne boste verjeli, in ako vas vprašam, mi ne boste odgovorili in me ne izpustili. 120 Kaifa: Stopi v sredo. rotim te pri živem Bogu, da nam izjaviš, če si ti kristus, Sin božji?! 121 Jezus: Sem. Toda povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba. 122 Člani zbora: Gorje! Ecehiel: Boga je preklinjal! 84 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Amiel: Človek, pa se dela Boga! Kaifa: Bogokletje je izrekel! kaj nam je treba še prič? Glejte, zdaj ste slišali, kaj se vam zdi? 123 Ana: Saj smo sami slišali iz njegovih ust. Smrt zasluži! 124 Člani zbora: Smrt zasluži! – V smrt z njim! – Boga je preklinjal! – Preklet, v smrt naj gre! Jozafat: Ali čuješ zdaj in pomniš še, da si klical večkrat gorje na nas, učenika ljudstva, in nam grozil s sodbo živega Boga! Amon: Gorje si nam klical in nas imenoval pobeljene grobove, ti sam grob božjega prekletstva in poln gnusobe. 125 Dariab: In še si nas neodpustno žalil ter nas imenoval pred ljudstvom gadjo zalego ter obetal trikratno gorje, češ, da smo slepi vodniki. Kaifa: In sedaj gorje tebi, krivi prerok Izraela! Pokaže s kretnjo ven. Selfa in stražarji odvedejo Jezusa. Kaifa: Čas je ugoden, visoki zbor! Veste, da ima cesarski namestnik tri obsojence in da ima navado za praznike enega osvoboditi. Namesto njega lahko vrinemo Nazarenca. Ana: Toda kakšen smrti naj umrje? Jozua: Ne mi – postava veleva! Kaifa: kaj sodi postava o človeku, ki se upira oblasti? Sadok: »Kdor ni pokoren besedam duhovnikov, ki služijo Bogu, naj po sodbi sodnika – smrti umrje in zlo naj se izbriše iz Izraela!« Kaifa: kaj sodi postava o človeku, ki je Boga preklinjal? Arhelaj: »Kdor skruni ime Gospodovo, naj smrti umrje; – kamenja ga vsa skupščina in najsi je domačin ali tujec!« Člani zbora: Pod kamenjem naj izdihne! Ana: Mi ga ne bomo usmrtili, mi ga sodimo. Sodbo izvrši cesarski namestnik; po šegi poganov naj umrje: na križ naj gre, da bo povišan! Kaifa: Arhelaj bo obvestil (tu vrstica ni dokončana, manjka besedilo) prej izvrši. Stvar je nujna. Čim prej se uredi, tem manj bo hrupa. 85 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Arhelaj: Seboj vzamem Natanaela in Samuela, da uradno zahtevamo v imenu sinedrija potrditev obsodbe. Kaifa: Hiteti bo treba. Člani zbora: Čas je skopo odmerjen. Jutranje straže se že bližajo. Arhelaj, Samuel, Natanael odidejo. Juda: V dvorano: kri pravičnega bo prelita. Gorje vam in gorje meni! Amiel: kaj hoče ta človek v svetem zboru?! Juda: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri! 126 Dariab: Juda, molči! Amiel: d enar si prejel, kaj hočeš več. Jozua: Ni tvoja stvar, kar ukrene sinedrij z Nazarečanom. Juda: Gorje vam in trikrat gorje meni! Nedolžno gre v smrt! Ana: Če hočeš služiti njemu, pojdi. Juda: k njemu ne morem; izdal sem ga. kako naj bo še dober z menoj?! Toda izpustite nedolžnega! kri bo vpila do neba! Kaifa: Pred visokim zborom stojiš, Juda! Juda: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri! Prekleti denar! Tu imate srebrnike…! 127 Jih vrže po templju. Ana: kaj nam mar?! 128 Kaifa: Ti glej! Juda: Izgine. Dariab: Pobira z drugimi denar. kaj storimo s temi srebrniki? Kaifa: Ne smemo jih dajati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi. 129 Sadok: res, ne smemo jih. Ana: Tujci prihajajo sem v velikem številu, in mi, da jih pokopljemo v grobove naših očetov: naj bo za pokopališče tujcev. Člani zbora: Moder nasvet! Pametno! z a ceno preroka kupimo pokopališče tujcev. Kaifa: k upili bomo Lončarjevo njivo. Sedaj pa, zbrani očetje, moramo hiteti, da se pravočasno prične jutranja daritev; ljudstvo čaka. k o izvem, kaj sodi namestnik o Nazarencu, vam sporočim. Člani zbora: Boga je preklinjal – umreti mora! 86 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Deveta slika. Pred PILATOM. Scena: Trg Litostratos – Gabbata. S kamnitimi ploščami tlakovan vzvišen prostor pred pretorijem. Na njem sodni sedež prokuratorja. – Palača blesti v jutranjem soncu. Osebe: Vojaki, Natanael, Samuel, Arhelaj, Lognin, Kaifa, Ana, Amiel, Ecehiel, Jozua, člani zbora, Sadok, Dariab, Amon, Jozafat, Datan, Efraim, Abrion, Kore, Eliab, Rafin, Saras, Albiron, Gerzon, Selfa, Jezus, tražarji, Pilat, Apafrodit, Melhior. Natanael: Straža nas prijavi. Samuel: Arhelaj, v pretoriju si poznan. Arhelaj: Longin, čakajta, on nam izposluje. z dravo, stotnik! Naprošamo te, da prijaviš cesarskemu namestniku naše starešinstvo, ki je došlo, kakor je obljubil odposlanstvu, da ga pred koncem četrte nočne straže zasliši. Longin: Stopite v pretorij. Prokurator pričakuje razprave. Samuel: Ne gremo v sodno hišo. Natanael: Praznujemo pasho in po postavi ne smemo prestopiti praga te palače. Arhelaj: z ato prosimo namestnika, naj kot r imljan tudi to pot upošteva naše verske običaje in naj blagovoli sprejeti nas tu, pred sodno hišo. Longin: Sporočim mu. V pretorij. Kaifa, Ana, Amiel, Ecehiel, Jozua, člani zbora. Arhelaj: Prvaki! Še danes bo rešena vera Izraela in čast naše sinagoge! Člani zbora: In zmaga postave Mojzesove za vso bodočnost! Ana: Samo previdno do cilja in vztrajajte na zahtevi ! Omahljivega ljudstva se ne bojte. kakor hitro izve, da smo mi, poglavarji, Nazarečana ujeli, obsodili in izročili rimskemu oskrbniku, bo takoj zdvojilo. 87 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Sadok, Darib, Amon, Jozafat, Datan, Efraim, Abrion, Kore, Eliab, Rafim, Saras, Albiron, Grezon, Selfa, Stražarji – privedejo Jezusa. Ana: Ta siromašni tesarjev sin vendar ne more biti Mesija in rešitelj naroda iz rok oblastnega r ima. Ecehiel: Majmonid, Sanhedrim 11,1. »kadar pride Mesija bodo ljudje angeli in bodo večno živeli.« Jozua: Množili se bodo in večno nastanili po vesoljnem svetu. Amiel: »Mesija bo živel s pomočjo Jahve.« Člani zbora: Mesija bo osvobodil in osrečil Izrael! Na terasi se pojavi Pilat in za njim Epafrodit in Melhior. Kaifa: Namestniku cesarja Tiberija, pozdrav! Člani zbora: Slava in čast ti! Kaifa: Privedli smo pred tvoj sodni stol tega ujetnika, ki se imenuje Jezus, ter te naprošamo, da potrdiš smrtno obsodbo. Pilat: Pripeljite ga predme.kakšno tožbo imate zoper tega človeka? 130 Jozua: k o bi ta ne bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili. 131 Sadok: Ampak ga sodili sami po svojih predpisih. Pilat: Česa ga torej dolžite? Kaifa: Že tri leta je skrunil javno po vsej deželi sveto postavo Izraela. Ana: Od cesarja imamo besedo, da se mora naša postava spoštovati. Sadok: Ta pa jo onečašča. Amiel: Ali ni kaznivo, če oskrunja, kar nam je po najvišji besedi zaščiteno?! Pilat: Vzemite ga vi in ga sodite po vašem zakonu. 132 Ana: Sinedrij ga je že obsodil in smrti vrednega spoznal. Člani zbora: Po naših zakonih mora umreti! Kaifa: Toda mi ne smemo nikogar usmrtiti. 133 z ato prepuščamo tebi, rimski upravitelj, izvršitev obsodbe. Pilat: kako naj obsodim človeka, ko ne poznam njegove krivde?! kaj vam je storil? Kaifa: z akonita obsodba vsega zbora proti temu človeku je bila soglasno sprejeta po vestni preiskavi. z ato ti, visoki 88 pasijon sK i DonesK i 2012 7 oblastnik, v imenu zbora predlagam, da si prihraniš ponovno preiskavo in potrdiš našo obsodbo. Pilat: kako? Meni, cesarjevemu namestniku predlagate, naj pri izpeljavi vaših sklepov ravnam kar na slepo?! Vedeti moram, kaj in v čem se je pregrešil. Kaifa: Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker se je delal Sina božjega! 134 Amiel: kaj potrebujemo še pričevanje? 135 Sadok: Saj smo sami slišali iz njegovih ust. 136 Člani zbora: z ato vztrajamo na zahtevi – smrtni kazni! Pilat: r adi takšnega govorjenja, ki je morda sad sanjave domišljije, ne more r imljan nad nikomer izreči smrtne obsodbe; zakaj, kdo tudi ve, če ni morda ta človek resnično sin kakega boga. Če ni kriv hujšega pregreška, potem, prvaki, ne mislite, da bi vam izpolnil zahtevo. Jozua: Ne samo proti Izraelu, ampak celo proti cesarju samemu se je pregrešil. Ecehiel: Tega smo našli, da zapeljuje narod in brani cesarju davke dajati, in pravi, da je on kristus –kralj! 137 Pilat: Ta beseda še nikakor ne zadošča, da ga obsodim. Pri nas se nazivajo modrijani tudi kralji. d ejstva pa, da bi si prisvajal kraljevsko moč in oblast, ne morete izpričati. Ana: Veleizdajnik in upornik je! Pilat: Mnoge sem slišal o nekem modrijanu, ki potuje po deželi, uči in izvršuje čudovita dejanja; še nikoli pa nisem slišal o kakšnem uporu, ki bi ga on zanetil. Če bi se kaj sličnega dogodilo, bi izpovedal jaz prvi, saj sem nastavljen kot samostojen upravitelj te dežele in sem o početju Judov vedno dobro poučen. kakšne dokaze torej navajate? Samuel: k dor ni z menoj, je zoper mene« je govoril. 138 Darib: In izjavil je: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« Natanael: zbiral je okrog sebe tisočere ljudske množice in vseh oči so bile vanj uprte. Jozua: ki so ga spremljale iz Judeje, Galileje, iz okolice Tira in Sidona, iz Idumeje in vse z one strani Jordana. 89 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Sadok: In še ni teden tega, kar je sam uprizoril, obdan od preslepljenega našega ljudstva – zmagoslaven vhod v Jeruzalem. Pilat: Vem, toda pri tem se je razodel v znamenju miru, ne bojevitosti. Kaifa: Cesarski namestnik! Ali ni to upor, če brani cesarju davek dajati in ščuva po deželi, ki je podložna cesarju? Natanael: Izdaja se za Mesijo – kralja Izraela! Pilat: Občudujem vaše nenadno vzplamtelo navdušenje za cesarja. Ne slišiš, koliko zoper tebe pričajo? 140 – � Glej, kolikih reči te tožijo. Jezus: Mu ne odgovori. Pilat: Ne odgovori nič? Natanael: Njegov molk je najboljše pričevanje. Člani zbora: Obsodi ga in potrdi naš sklep! Pilat: Čakajte! Stotnik, prevzemi nadzorstvo in moja straža naj ga odvede v pretorij. Sam ga hočem izprašati. Notri. Člani zbora: Je že vse izprašano. Postava sama ga zaklinja k smrti! Kaifa: Prvaki, ne izgubite poguma: kdor vztraja – zmaga! Deseta slika. V SOdNI PALAČI. Scena: Bogato okrašena in opravljena sodna dvorana. Osebe: Pilat, Jezus, Kvint, Silvij, Epafrodit, Melhior. Pilat: Slišal si, koliko zoper tebe pričajo. Odgovori mi. – Ti si judovski kralj? Jezus: Praviš to sam od sebe, ali so ti o meni povedali drugi? 142 Pilat: Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovniki so te meni izročili. kaj si storil? 143 90 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Jezus: Moje kraljestvo ni od tega sveta, ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da bi ne bil izročen Judom; tako pa moje kraljestvo ni od tod. Pilat: Od kod si ti? 144 Jezus: Mu ne da odgovora. Pilat: Meni ne odgovarjaš? Ne veš, da imam oblast te križati in oblast te oprostiti? 145 Jezus: Nobene oblasti bi ne imel do mene, če bi ti ne bilo dano od zgoraj; zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh. 146 Pilat: Torej kralj si? 147 Jezus: Tako je, kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas. 148 Pilat: kaj je resnica? 149 Kvint: Vstopi. Cesarski namestnik! d ospel je sel z nujnim sporočilom, poslan od gospe klavdije. Pilat: Naj vstopi. – Stotnik! Odvedite obtoženca v preddverje; tam naj čaka. – kaj mi prinašaš, Silvij, od moje klavdije? Silvij: Gospa te pozdravlja in naproša: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti veliko sem trpela danes v sanjah zaradi njega.« 150 Pilat: Težke sanje moje žene zaradi njega?! – On pravi, da je višjega izvora?! Čudno. – Vrni se in sporoči dragi klavdiji, naj se ne vznemirja; zastopam pravico! Silvij: Ven. Pilat: epafrodit! Melhior! Ju pokliče v dvorano. – kako sodita o tej obtožbi judovskih duhovnikov? Epafrodit: Namestnik, zdi se mi , da jih žene zlobna zavist in častihlepnost. Melhior: Hinavski priliznjenci kriče, kakor da jim je za oblast cesarja, medtem ko so v skrbeh sami zase; zakaj velik je. Pilat: Tako sodim tudi jaz. Strmim nad razumnostjo in odgovori tega pravičnega. Nobene krivde ne najdem na tem človeku. 151 Pilat, Epafrodit, Melhior odidejo ven; scena ostane prazna. Pilat: Glejte, pripeljem vam ga ven, da spoznate, da ne najdem na njem nobene krivde. 152 91 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Člani zbora: Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je delal Sina božjega! 153 Dariab: Hujska narod, učeč po vsej Judeji, začenši od Galileje do tod! 154 Pilat: Ali je on Galilejec? Člani zbora: Nazarečan, izpod Herodove oblasti. Pilat: Izročam vam ga in pojdite z njim k Tetrarhu, ki je te dni sam v Jeruzalemu; on naj sodi svoje obtožence! Člani zbora: Proč z njim, k Herodu! Enajsta slika. GLeJTe , ČLOVek! Scena: Trg Litostratos – Gabbata. S kamnitimi ploščami potlakan vzvišen prostor pred pretorijem. Na njem sodni sedež prokuratorja. – Nekaj časa pozneje. Osebe: Kaifa, Ana, Natanael, Amiel, Ecehiel, Jozua, Sadok, Arhelaj, Darab, Samuel, Amon, Jozafat, Datan, Efraim, Abrion, Kore, Eliab, Rafim, Saras, Albiron, Gerzon, člani zbora, Selfa, staržarji, Jezus, Pilat, Epafrodit, Melhior, Longin, Kvint, Agripa, Tekstor, Klavdij, vojaki, Baraba, strežaj. Veliki zbor se vrača. Kaifa: Čuvarji postave, tem odločneje moramo sedaj pritisniti na Pilata, in če ne bo obsodil po naši volji, mu zapretimo, da ga zatožimo cesarju. Ana: Ali naj na svoja siva leta dočakam poraz sinagoge?! Arhelaj: Prej nas pokopljejo pod razvalinami templja, kakor da popustimo od naklepa. Člani zbora: Ne popustimo, preden ne izdihne! Kaifa: k dor ne vztraja na tem, naj bo izobčen iz sinagoge! Ana: z adene naj ga prekletstvo očetov! 92 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Kaifa: z astaviti moramo ves svoj vpliv, vso našo moč, da se še danes, še pred praznikom izvrši, da se mora izvršiti! na terasi se prikaže Pilat; za njim Epafrodit, Melhior, Longin, Kvint, Agripa, Tekstor, Klavdij. Pilat: kaj je zopet? Kaifa: Visoki oskrbnik! Privedli smo Nazarečana nazaj pred tvoj sodni stol. Pilat: kako? Galilejec je in izpod Herodove oblasti; zato sem ga njemu izročil. Kaifa: Oblastnik Herod se ga je sicer silno razveselil, ter ti sporoča svojo vdanost, vendar pa ni hotel soditi, ker si ti oskrbnik Judeje. Pilat: Pripeljali ste mi tega človeka, češ, da hujska narod, a glejte, jaz sem ga izprašal, in v tem, česar ga tožite, nisem našel na njem nobene krivde. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte, nič smrti vrednega ni bil storil. d al ga bom torej pretepsti … 155 Ana: To ne zadošča! Kaifa: kajti po zakonu je kriv smrti! Člani zbora: Tako je! V smrt z njim! Pilat: d al ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil. Kaifa: Proč s tem, izpusti nam Barabo! 156 Člani zbora: Proč s tem. Barabo nam izpusti! Pilat: d ovolj imam že vaših predlogov in tožba; vem, kaj vas podžiga – prvaki! Glas ljudstva hočem slišati! Kaifa: krivično sodiš, cesarski namestnik! Člani zbora: Ne mi, postava Mojzesova zahteva smrt za bogokletje! Pilat: kaj je hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. d al ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil. 157 Člani zbora: Barabo izpusti! Ana: Tega na križ! Člani zbora: Na križ z njim! Pilat: Glas ljudstva bo odločil! – Odvedite ga na dvorišče! Odide z Epafroditom in Melhiorjem. Longin, Kvint, Agripa, Tekstor, Klavdij – odvedejo Jezusa. Kaifa: Pilat se sklicuje na glasovanje ljudstva! d obro! Ana: Tudi mi se sklicujemo na ljudstvo! 93 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Arhelaj: V kratkem se itak zbere tukaj, da po običaju glasuje za sproščenje jetnika. Kaifa: Sedaj, zvesti Jeruzalemčani, sedaj je naš čas. r azbežite se po vseh ulicah, pridobite prijateljev in zvestih pristašev; združite se in v skupinah prihitite in napolnite trg sodne palače. Poskrbite, da bo navdušenje naših prekričalo in oglušalo kričače Galilejčeve. Ana: Ne zamudite trenutka! Arhelaj: Če želi Pilat slišati glas ljudstva, ga bo slišal. Kaifa: enoglasno zahtevamo: Izspustiti nam Barabo, Galilejca na križ! Člani zbora: Izpustite Barabo – Galilejca na križ! Datan: Vrnemo se na čelu navdušene množice. Ana: Ne mi, on naj pogine! PReMoR. Med tem je poteklo nekako pol ure. – Od vseh strani narašča vedno večja množica – na čelu sinedrij. Natanael: Jeruzalemčani! Mojzes, vaš prerok vas kliče! Maščevanje zahteva njegova sveta postava! Množica: Mi smo Mojzesovi! – Mi smo in ostanemo spoznavalci Jahve in njegovega nauka! – Mi se držimo naših duhovnikov in naših učiteljev! – Proč z njim, kdor se jim upira! – Vi ste naši očetje! – Mi smo in ostanemo z vami! Ana: Otroci Izraela, zanašajte se na sinedrij; ta vas bo rešil! Ecehiel: Odrecite se ga in ugonobite zapeljivca! Množica: Več nočemo slišati o njem! – Vam sledimo, vam smo vdani! – Vse ljudstvo je z vami! – Mi gremo, kamor nas kličete! – Biti hočemo prosti krivih naukov Nazarečana! – Vi ste naši voditelji! – Živi naj visoki sinedrij! – Živijo naj razlagalci postav! Ana: In Galilejec naj umrje! Gerzon: Njegovo kri, njegovo smrt zahtevamo! Množica: Galilejec mora umreti! 94 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Kaifa: Potvarjal je postavo! z aničeval Mojzesa in preroke in Boga preklinjal! Množica: V smrt s krivim prerokom! – V smrt na križu! – Bogokletnik naj umrje! – Pilat ga mora križati! Kore: Na križu naj zadosti svoji pregrehi! Množica: Ne mirujemo, dokler se ne izvrši obsodba! Kaifa: Blagoslovi naj vas Jahve, otroci Izraela! Ana: Še živijo zvesti potomci očeta Abrahama! Kaifa: Srečni, da ste se pravočasno oteli pogube, ki jo je pripravljal vam in vašim otrokom! Abrion: Samo odločnost naših prvakov je obvarovala narod pred padcem. Množica: Živi naj visoki zbor! – Umrje naj Galilejec! Ecehiel, Jozua, Amiel: In preklet naj bo, kdor ni z nami! Množica: Poguba nanj! Kaifa: d eželni oskrbnik vam bo dal izbiro, med oskrunjevalcem postav in Barabo. Jeruzalemčani, ne odnehajte, preden ne izpusti Barabe! Množica: Barabo naj izpusti! – Galilejec naj pogine! Ana: Češčen bodi Jahve, ker si uslišal naše želje! Ecehiel: Pilat mora pritrditi; ves narod to zahteva! Kaifa: Veliki dan v Izraelu! Jeruzalemčani, vztrajajte! Sadok, Arhelaj, Amiel: Ta dan bo v čast sinagogi in v rešitev ljudstva! Kaifa: z ahtevajte odločno obsodbo! Ana: In če ne gre drugače, zagrozite s splošnim uporom! Sadok: Pokažite pogum! Jozua: Neustrašeno naprej! Arhelaj: Pravična razsodba nas ščiti! Množica: Pilat naj izreče smrtno obsodbo! (Cela vrstica lastnoročno prečrtana.) Epafrodit in Melhior prihitita na teraso. Epafrodit: Izraelci! Melhior: V imenu oblastnika velevam: Mir in red! Množica: Izpusti nam Barabo! Proč z njim! Epafrodit: Oblastnik pride takoj. Množica: Galilejčevo smrt zahtevamo! Kaifa: Sedaj bo slišal, kakor želi – glas ljudstva! 95 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Longin: Na teraso. Cesarski namestnik! Množica: Sodi! – Obsodi ga! – V smrt! Pilat se pojavi na terasi, za njim privedejo Kvint, Agripa, Tekstor, Klavdij z vojaki – Jezusa, ki je zbičan, na glavi ima trnjevo krono, ogrnjen v škrlatni plašč in trst v desnici. Pilat: Pripeljem vam ga ven: Glejte, človek! 158 Člani zbora: Ko ga zagledajo. križaj ga! križaj ga! 159 Množica: Na križ z njim! – križaj ga! – Umrje naj! – Na križ z njim! Pilat: Vzemite ga vi in križajte, kajti ja ne najdem na njem nobene krivde. 160 Množica: Imamo postavo in po postavi mora umreti, zakaj Sina božjega se je delal! 161 – Stori nam, kar si nam storil za vsake praznike! križaj ga! Pilat: Hočete li, da vam izpustim judovskega kralja? 162 Množica: Proč s tem, izpusti nam Barabo! 163 Kaifa: Cesarski namestnik, poslušaj glas ljudstva! Ana: Poglej! Ves narod soglaša z našo obsodbo in zahteva, da ga usmrtiš. Množica: križaj ga! Pilat: Tekstor, k vint! Hitita k ječarju in privedita Barabo! Ana: Živi naj Baraba! Obsodi Nazarečana! Množica: Na križ z njim! Pilat: Ne razumem tega ljudstva: pred nekaj dnevi so spremljali tega moža zmagoslavno po Jeruzalemu, in danes ga ženo v smrt. Kaifa: Ljudstvo je končno izprevidelo, da je bilo varano od tega človeka, ki si je lastil ime Mesije in kralja Izraela! Natanael: Ljudstvo se je streznilo, ko vidi, da je oni, ki je oznanjal življenje in svobodo narodu, postal sam brez moči in oblasti. Jozua: Izrael na mara za Mesijo, ki se da ujeti in zvezati ter dopusti zasmeh in zaničevanje. Množica: z ato naj umrje! – križan naj bo krivi Mesija! – Pogine naj zapeljivec! Agripa in Tekstor privedeta Barabo. Pilat: Možje – Judje! Poglejte jih: sklicujem se ponovno na vaš trezni preudarek in vašo človeško vest! z nano vam je, da je 96 pasijon sK i DonesK i 2012 7 bil ta razbojnik zaradi upora,ki je nastal v mestu, in zaradi uboja vržen v ječo. Torej, katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim? 164 Množica: Proč s tem! – Izpusti nam Barabo! Jozua: Obljubil si, da izpustiš tistega, ki zanj prosi ljudstvo. Pilat: držim obljubo, ne da bi me kdo opozarjal. kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje kristus? 165 Člani zbora: križan naj bo! (vrstica lastnoročno prečrtana) Množica: križaj ga! križaj ga! 166 Pilat: Vašega kralja naj križam? 167 Člani zbora: Nimamo kralja razen cesarja! 168 Pilat: kaj je vendar hudega storil? 169 Člani zbora: križaj ga! 170 Množica: križan naj bo! 171 Pilat: Nič smrti vrednega nisem našel na njem. d ovolj je kaznovan: bičan je bil; oprostil ga bom. Člani zbora: Ako tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj! 172 Kaifa: kajti kralja se je delal! Člani zbora: Vsak, kdor se dela kralja, se cesarju upira. 173 Množica: d olžnost oblastnika je, da ga odstrani! Kaifa: Mi smo, kot cesarjevi podložniki, storili svojo dolžnost in ti izročili tega upornika. Če torej naše tožbe in zahteve ljudstva ne upoštevaš, smo oproščeni krivde. Ti sam, cesarski namestnik, si potem odgovoren za posledice. Ana: Če nastane po tem hujskaču vsesplošen nemir in upor po deželi, potem vemo, čigava je krivda. Datan: z adeva mora v r im pred cesarja! Abrion: Usmrtiti ga moraš, sicer ne bo miru v Judeji. Pilat: kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. 174 Jozafat: kako je mogoče, da sodiš tega človeka tako obzirno, ko je vendar bilo pred nedavnim časom pomorjenih več ljudi radi malenkostnega krika in to celo brez razsodišče in brez obsodbe. Rafim: z ato tudi tega ne smeš oprostiti, če si zvest cesarjev namestnik in skrben upravitelj te dežele. Pilat: Prinesite vode. 97 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Kaifa: Ljudstvo ne zapusti trga preden ne sliši smrtne obsodbe nad cesarjevim sovražnikom. Množica: Mi se ne umaknemo. Pilat: Glejte, vaš kralj! 175 Množica: Proč, proč; križaj ga! – Nimamo kralja razen cesarja! 176 Pilat: kaj je vendar hudega storil? 177 Množica: Še bolj pritiska nanj in njih vpitje zmaguje. križaj ga! križaj ga! Suženj prinese vode. Pilat: Vzemite ga vi in ga križajte; glejte, jaz si umijem roke. 178 Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega, vi glejte! 179 – epafrodit in Melhior, poskrbite za razglas obsodbe in ga javno razglasite. Množica: Njegova kri pridi na nas in na naše otroke! 180 Pilat: Na vašo zahtevo vam ustrežem in izpuščam Barabo! Toda, peljite ga ven do mestnih vrat, in da ne prestopi več tega obzidja. Člani zbora: Sedaj si razsodil pravično! Množica: Živel cesarski namestnik! – Živel Poncij Pilat! Pilat: Pripeljite tudi ona dva morilca. Člani zbora: Častna straža za kralja na njegovi zadnji poti. Množica: In sredi med razbojnikoma! Pozdravljen, kralj judovski! Datan: Sedaj boš v družbi grešnikov, katere si zagovarjal. Gerzon: Ali boš sedaj podrl tempelj in ga v treh dneh sezidal? Rafim: Modri tesarjev sin, kmalu ti stešemo prestol. Saras: Prerok iz Nazareta! Arhelaj: Ali nam boš še klical desetkratno gorje? Epafrodit in Melhior z obsodbo. – Fanfarista. Epafrodit: Razglasi: V imenu cesarja klavdija Tiberija izrekam, jaz, Poncij Pilat, cesarski namestnik v Judeji, na izrecno zahtevo visokega sinedrija in po glasovanju ljudstva – obsodbo nad Jezusom iz Nazareta, ki je kriv hujskanja ljudstva k uporu, ki je branil cesarju davek dajati in se sam imenoval kralja Judov – k smrti na križu! Obsojenec naj bo križan zunaj mestnega obzidja z razbojnikoma dizmo in Gezmo, ki sta obsojena zaradi upora, ropa in uboja k enaki smrti. d ano v Jeruzalemu, 14. nizana leta 781 po ustanovitvi r ima. 98 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Pilat: Vzemite ga torej in ga križajte! Z Epafroditom in Melhiorjem v palačo. Množica: z maga! – z maga je naša! – Sovražnik sinagoge je uničen! – Živi naj sinagoga! Člani zbora: Živi naj Izrael! Kaifa: Skozi Jeruzalem naj gre naš zmagoslavni pohod! Jozafat: k je so sedaj privrženci, da ti kličejo: Hosana?! Množica: Na Golgoto! kralj Izraela! – Čaka te prestol! – Na križu! 99 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Tretji del. Dvanajsta slika. POT NA GOLGOTO. Scena: Križišče ulic. – Žarko predpoldansko sonce. Osebe: Prvi, drugi, tretji, četrti otrok, prvi, drugi romar, Gerzon, Rafim, Marija, Marija Magdalena, Janez, Marija Kleopova, Saloma, Longin, Kvint, Agripa, Avrelij, Tekstor, Selfa, Stražarji, Vojaki, Jezus, Simon iz Cirene, prva, druga, tretja, četrta žena, Veronika, prvi, drugi deček, Arhelaj, Amiel, Jozua, Daton, Sadok, Abrion, Efraim, Kore, Dariab, Dizma, Gezma, Priče, člani zbora, množica. Od daleč se razlega fanfara in čuje se vrišč in hrup. Po ulicah živahno vrvenje. Od vseh strani se zbira ljudstvo in obrača pozornost na prihajajočo trumo. Prvi otrok: Kliče drugim. Ali že veste? Jezusa iz Nazareta peljejo! Drugi otrok: kako peljejo? Tretji otrok: Pa zakaj? Četrti otrok: kam peljejo? Prvi otrok: Ali ne veste? Obsodili so ga in danes ga bodo pribili na križ. Četrti otrok: Ali tistega kralja, ki smo mu v soboto potresali cvetje? Drugi otrok: Pa pravijo, da je bil tako dober. Tretji otrok: Ali bodo šli tod mimo? Prvi otrok: z ato sem vas poklical. Pojdimo nasproti. Četrti otrok: Bomo videli. Prvi romar: Spotoma. Tistega slovečega preroka bodo danes križali. Boga se je delal in sedaj je našel svojo pogubo. Drugi romar: In kakšno vrvenje po ulicah. Prvi romar: Mnogo je takih, ki ga ljubijo. In celo iz daljnih krajev, kjer je preje učil, so prispeli za praznike. Drugi romar: Pa ne bo morda kakih nemirov. 100 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Gerzon: Pojdite, pojdite, da pozdravimo Galilejca; danes bo zasedel prestol. Rafim: Hitimo, da vidimo. Prvi romar: Pa pojdiva še midva. Janez, Marija, Marija Magdalena, Marija Kleopova, Saloma – dospejo po ulici. Marija Kleopova: kako naj te potolažim, hči sionska; velika kakor morje je tvoja bolečina! 181 Marija Magdalena: r aboni nedolžen v smrt izgnan! Marija: Bičan, zasramovan, tako ponižan! kaj jim je storil moj sin? Janez: z godilo se je zavoljo grehov prerokov in zavoljo krivic duhovnikov, ki prelivajo kri pravičnega. 182 Se umakne v zatišje. – Vpitje narašča. Množica: Naprej z njim! – kaj zopet čakate?! – Sobota se bliža! – Pot tako ni več dolga! – Mora zdržati! – Na križu se odpočiješ! Fanfare in sprevod. Glasovi iz množice: Tesarjevega sina peljejo. Preroka iz Galileje. Sina d avidovega in z njim dva zločinca. Ljudje se zbirajo ob potu in se pridružujejo sprevodu. Deček nosi belo desko, na kateri je viden trojni napis: I. N. R. I. Kore: Okronani kralj Jeruzalemski! Sadok: Pozdravljen, kralj judovski! Dariab: Ali ti ne bo prestol premajhen, mogočni oblastnik? Selfa: Povej, kdo te je udaril. Saj si prerok. Datan: Sicer tak čudodelec, in sedaj brez moči in brez besede. Arhelaj: d osti dolgo si kraljeval, sedaj razpada tvoje kraljestvo. Longin: Hitro, hitro, čas hiti. d o opoldne mora biti vse gotovo. Agripa: Ali je že sedaj pretežko? Požuri se! Arhelaj: Udari Nazarečana, da hitro stopi! Tekstor: Nalašč se obotavlja. Kvint: z grudil se nam bo. Pazite. k do bo nosil potem križ? Jezus: Nese globoko sklonjen – križ. Za njim gredo žene, ki jokajo in tožijo. Prva žena: O gorje! Človek, ki si iz žene rojen, tako trpiš. Druga žena: Pravičen je bil in le dobrote je delil. Tretja žena: Mojega otroka je ozdravil. Četrta žena: kako trpi. 101 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Jozua: kaj objokujete javno sovražnika naroda. Prva žena: Pada! Gorje! Nedolžen trpi. Veronika: Pristopi. d ovoli, Gospod moj, da ti obrišem ranjeno obličje. Mu poda prt. Jezus: Jo hvaležno pogleda. Veronika: Razpre prt in ga pokaže jokajočim ženam. Učenikov obraz! Prva žena: Čudo, čudovito, od kod to? Tretja žena: Gospodovo obličje. Druga, četrta žena: Usmiljeni dobrotnik. Arhelaj: Tiho, ženske. Boga je preklinjal, zato mora umreti! Sadok: Ali naj tempelj in sveto mesto pred njim izgine?! Člani zbora: Smrti je kriv! Na križ! Longin: Pomagajte mu, onemel je! Kvint: To je delo sužnjev. Agripa: k do bo nesel križ? Jozua: Tu prihaja njegov privrženec – Simon iz Cirene. Ta naj nese. Agripa: Čuj, ti tam! Simon iz Cirene: Jaz, jaz nisem … z akaj prav jaz? Jozua: Poslušal si njegov nauk o ljubezni do bližnjega, sedaj ga ubogaj! Člani zbora: Pomagaj, da nam pred kaznijo ne umrje! Agripa: Poprimi, Jud, če ne … Zavihti bič. Jezus: Ga pogleda. Simon iz Cirene: Ponesem križ in mu pomagam. Arhelaj: z elo si obziren, stotnik. Longin: Mar naj nam spotoma izdihne? Prva žena: d obri učenik! Druga žena: d obrotnik moj! Tretja žena: z a toliko ljubezni – toliko plačilo! Četrta žena: Glej, moj otrok, ta je tisti, ki te je blagoslovil in rekel: »Takih je božje kraljestvo«. Jezus: Hčere Jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki. z akaj glejte, prišli bodo dnevi, ob katerih bodo začeli govoriti goram: »Padite na nas!« in gričem: »Pokrijte nas!« 183 Selfa: z opet stojite? 102 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Longin: Naprej, naprej! Kore: S poti, ženske! Arhelaj: Prerok, že zopet prerokuje. Efraim: Stran, tu ni časa in prostora za solze! Jozua: Vojaki, čemu nosite orožje? Sadok: d an pripravljanja je; podvizajte se! Kvint: Molči, Jud! Sam vem! Datan: O, kralj kronani, ne boš več bičal poštenih trgovcev, ne! Glej, tempelj stoji, hiša tvojega Očeta – ampak ti greš v smrt! Agripa: Stotnik, zopet slabi; izkrvavel nam bo, preden dospemo na Golgoto. z bičem mu pomagaj. Efraim: Hlini se. Gerzon: Čemu ta obzirnost? Longin: kaj vam mar? Naprej! Tekstor: Mora iti, ni več daleč. Prva žena: Mati! Jozua: kaj nas briga mati obsojenca. Longin: Tudi obsojenci imajo matere. Janez in Marija se srečata z Jezusom. Janez: r aboni! Marija: Sin moj! Jezus: Se ozre in zagleda mater. Mati! Arhelaj: Stotnik, zastajamo! Datan: Poldanska ura se bliža. Longin: Jud zavistni! Naprej! Naprej! k vint, Agripa! Tekstor! Tekstor: d alje! Marija Magdalena: z dravnik moje duše! Janez: Pojdimo od tod. Marija: k jer je sin, tam je mati. Janez: Mati mojega Gospoda, ali bo zmoglo srce? Marija: Prosila sem pomoči – pojdimo. Sprevod se pomika proti Golgoti. 103 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Trinajsta slika. GOLGOTA. Scena: Nizki, goli griček blizu Jeruzalema. – Temni se. Osebe: Jezus, Dizma, Gezma, Kvint, Tekstor, Klavdij, Agripa, Ana, oče, dvanajstletni deček, Longin, Kaifa, Arhelaj, Jozua, Sadok, Ecehiel, Jozafat, Natanael, Samuel, Marija, Janez, Marija Magdalena, Marija Kleopova, Saloma, prva žena, druga žena, Datan, Eliab, Amiel, Dariab, Amon, Efraim, Abrion, Kore, Rafim, Saras, Albiron, Gerzon, Selfa, stražarji, člani zbora, množica. Kvint: d elo je končano! Tekstor: Povzdignjenje zemlje! Klavdij: Povišan na križ! Agripa: Sin tesarjev! Ana: In ljudstvo je rešeno krivega Mesije! Oče: Sinu. Glej, sin, tako umira prerok za svoj nauk! Longin: In za svoje kraljestvo! Kaifa: kaj pomeni ta napis? Člani zbora: To je norčevanje! z asmeh sinedrija in naroda! Ana: kako se glasi? Arhelaj: »Jez US NAz Are ČAN kr ALJ JUd OV«; 184 pisan je še z grškimi in latinskimi črkami. Ana: To bero mimoidoči romarji in čast naroda je trpko žaljena. Člani zbora: Ta deska mora s križa! Kaifa: r imska šega nam zabranjuje; zato hitite: Arhelaj, Jozua, Sadok! k Pilatu in zahtevajte v imenu Izraela, naj spremeni napis. recite: »Nikar ne piši: »Judovski kralj«, ampak, da je on rekel: »Judovski kralj sem.« 185 Arhelaj, Jozua: kakor velevaš. Kaifa: r azložite tudi in prosite, ker je dan pripravljanja, da bi se strle križanim kosti in se sneli pred sončnim zatonom; da bi trupla ne ostala na križu v soboto. 104 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Kvint: Odelo smo si razdelili, toda suknja; brez šiva je in od vrha izcela stkana. Klavdij: Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bodi. 186 Tekstor: Storimo to. Agripa: Imam kocke. Žrebam prvi. Klavdij: Vrzi! Kvint: Izgubil. Agripa: Nazarečan, če znaš delati čudeže, osreči moj žreb! Tekstor: Pusti ga, kaj nam mar. – Pet! Klavdij: Jaz poskusim. – Osem! Agripa: Pri Herkulu, tvoja je! Kvint: Vzemi jo. Tekstor: Ne zavidamo ti je, od judovskega kralja. Agripa: Če si ti judovski kralj, pomagaj sam sebi! 187 Vojaki pristopijo in se rogajo. Mimoidoči: Ga sramote in zmajujejo z glavami. 88 Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavljaš, reši samega sebe! – Če si Sin božji, stopi s križa! – Saj je rekel: »Sin božji sem!« Natanael: z aupal je v Boga, naj ga zdaj otme, če mu dobro hoče. 189 Tekstor: kristus, Izraelov kralj naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in verovali. 190 Jezus: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. 191 Jozafat: Če je Izraelov kralj, naj stopi zdaj s križa in bomo vanj verovali. 192 Gezma: Se mu roga. Ako si ti kristus, reši sebe in naju. 193 Dizma: Ga svari. Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ki si v isti obsodbi? In midva po pravdi prejemava, ta pa ni storil nič hudega. 194 Jezusu: Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo! Jezus: resnično povem ti, danes boš z menoj v raju. 195 Marija, Janez, Marija Magdalena, Marija Kleopova in Saloma pristopijo. Kaifa: Čujte! r azbojniku obljublja »paradiž« – še vedno kakor oblastnik! Ana: Celo s križa oznanja božje kraljestvo! 105 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Prva žena: Došlim. In dajali so mu vina, mešanega z miro in žolčem. Druga žena: Poskusil je, pa ga ni vzel. Janez: Gospod, dopolnjuje se pismo. Agripa: Ženam, ki žele bližje. kam zopet? Proč! Od daleč glejte! Janez: Stotniku. Vidiš to ženo? Mati je njegova. d ovoli ji, da stoji pod križem. Longin: Pritrdi. Množica: Mati Nazarečana. Žalostna je izvoljenca. Marija Kleopova: Stotniku. Jaz sem ji sorodna in ta ga spremlja iz Magdale. Jezus: Se ozre na mater. 196 Žena, glej, tvoj sin! – Učencu: Glej, tvoja mati! Marija: Sin moj! Janez: Učenik! Magdalena: rešitelj moj! Jezus: Žejen sem. 197 Longin: Tu je posoda kisa. k vint, natakni gobo na hizop in mu podaj k ustom. Datan: Pustite! 198 Eliab: Glejmo, ali pride Jahve, da ga sname. 99 Amiel: Saj je rekel: »Sin božji sem!« 200 Jezus: Zakliče z močnim glasom. 201 Eloi, Eloi, lama sabaktani! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Glasovi iz množice: Glejte, elija kliče. 202 – Ta kliče elija. – Poglejmo, če ga pride elija rešit. 203 Jezus: d opolnjeno je. 204 Glasovi iz množice: Umira! Jezus: Zakliče z močnim glasom. 205 Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo. Nagne glavo in izdihne. Nastane tema in zemlja se strese. Ljudstva se polasti groza in se razbeži; nekateri od množice popadajo na zemljo in se trkajo na prsi. Longin: resnično, ta človek je bil Sin božji! 206 Glasovi iz množice: resnično, ta je bil Sin božji! – Grešili smo; reši nas, Gospod! Jezus, Sin d avidov – usmiljenje – usmiljenje. 106 pasijon sK i DonesK i 2012 7 Štirinajsta slika. GOSPOd OV POGre B. Scena: Griček je izpraznjen in križani sneti; le pod Jezusovim križem so ob mrtvem, z belim prtom pokritem truplu zbrani: Marija, Janez, Marija Kleopova, Marija Magdalena, Saloma, Jožef iz Arimateje in Nikodem. – Večerna zarja. Janez: k ončana je daritev. Marija Magdalena: In vse je dopolnjeno. Marija: Betlehem – Golgota! Janez: Na svetu je bil in svet je po njem nastal in svet ga ni spoznal. Marija Kleopova: Oznanjal je blagovest ubogim, delil dobrote, in kateri so potrebovali ozdravljenja, jih je ozdravil. Saloma: In od rodu do rodu bo segala njegova milost. Marija Magdalena: Sedaj pa je umolknil glas r abonija in dobrotna roka je onemela; nevede sem mazilila njegovo truplo za pogreb. Marija: O, vi vsi, ki greste po poti, ozrite se name in poglejte, ali je bolečina, kakor bolečina moja! 207 Marija Kleopova: Ne žaluj, blagoslovljena ti med ženami! Saloma: Glej, blagrovali te bodo vsi rodovi, zakaj mati si Njemu, ki je mogočen! Janez: Tvoje srce naj se ne žalosti: On je odšel, da ti v hiši Očeta pripravi bivališče, kjer bo kraljeval vekomaj in te vzel k sebi. Marija: Njegove besede hranim in premišljujem v svojem srcu. 208 Janez: z opet ga bomo videli, ker obljubil nam je: 209 »k o bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo«. – In kar je govoril, je resnica, zakaj – »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle!« 210 Nikodem: z ato bodi zahvaljen, Gospod, Bog Izraela, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje! Vsi: In mir njegov bodi z nami! 107 edvard Gregorin in roman Tominec I. N. r . I. Jožef iz Arimateje: Proti večeru gre in dan se je že nagnil; zato nesimo Gospoda v grob, ki je izklesan v skalo in v katerem še nihče ni bil položen. Marija Magdalena: In ko bo minila sobota, bomo kupile dišav in prvi dan v tednu bomo prišle na vse zgodaj v vrt in mazilile njegovo truplo. Odidejo in križi ostanejo osameli. k ONeC Pretipkala: Tanja Jenko, v imenu Gospodovem 2012! oPoMbe 1 Mr 11,10 2 Mr 11,9-10; Lk 19,38 3 Jn 14,6-7 4 Lk 19,38-39 5 Lk 19,39-40 6 Lk 19,40-41 7 Mt 21,15-16 8 Mt 21,15-16 9 Mt 21,16-17 10 Mr 10, 52 11 Lk 18,15-17 12 Mt 24,2-3 13 Prirejeno po: Mt 26,1- 5;14-16; Mr 14,1-2;10-11; Lk 22,1-67 14 Mt 26,5 15 Lk 18,31-32 16 Lk 18,32-34 17 Jn 10,11-16 18 Mt 16,23-24 19 Mr 10,45 20 Mt 19,27-28 21 Mt 19,28-30 22 Mr 14,5-6 23 Mr 14,6-10; Jn 11,7-8 24 Lk 12,15-16 25 Mt 6,24-27 26 Lk 2,34-35 27 Mt 26,15-16 28 Jn 7,35-36 29 Jn 7,36 30 Jn 7,51 31 Jn 7,52-53 32 Jn 7,27-28 33 Jn 7,42-43 34 Jn 7,28-29 35 Lk 22,15-18 36 Lk 22,17-18 37 Jn 14,28-29 38 Jn 14,5-6 39 Jn 14,6-7 40 Jn 14,8-9 41 Jn 14,9-12 42 Jn 14,23-26 43 Jn 12,44-50 44 Jn 13,6-7 45 Jn 13,7-8 46 Jn 13,8-9 47 Jn 13,8-9 48 Jn 13,9-10 49 Jn 13,10-12 50 Jn 13,27-28 51 Jn 13,12-19 52 Lk 22,20-21 53 Jn 13,21-22 54 Mt 26,23-24 55 Jn 13,24-25 56 Jn 13,25-26 57 Jn 13,26-27 58 Mt 26,25-26 59 Mt 26,25-26 60 Jn 13,31-32 61 Lk 22,19-20; Mr 14,22 62 Mt 26,28-29 63 Mt 26,29-30 64 Jn 13,36 65 Jn 14,1-4 66 Jn 14,12-14 67 Jn 14,15-25 68 Jn 13,36 69 Jn 13,36-37 70 Jn 13,37-38 71 Jn 13,37-38 72 Jn 14,27-28 73 Jn 15,2-8 74 Jn 16,5-16 75 Jn 16,16-18 76 Jn 16,19-25 77 Jn 16,25-29 78 Jn 16,29-31 79 Jn 16,31-32 80 Jn 15,18-19 81 Jn 16,33 82 Jn 17,18 83 Ps 117 84 Mr 14,27-29 85 Mt 26,33-34 86 Mr 14,30 87 Mr 14,31 88 Mt 26,36 89 Mt 26,38 90 Mt 17,5 91 Mt 17,12-13 92 Mt 26,42 93 Lk 22,42 94 Mr 14,42 108 pasijon sK i DonesK i 2012 7 95 Mr 14,41 96 Mr 14,41-42 97 Mr 14,42 98 Lk 22,49 99 Mt 26,49-50 100 Lk 22,49 101 Mr 14,21 102 Jn 18,4 103 Jn 18,5 104 Jn 18,5 105 Lk 22,49 106 Mt 26,52 107 Lk 22,51 108 Jn 18,7 109 Jn 18,8 110 Jn 18,8-9 111 Mt 26,35 112 Lk 22,53 113 Lk 22,61 114 Jn 18,19 115 Jn 18,20 116 Jn 18,22 117 Jn 18,23 118 Mr 14,58 119 Mt 26,62 120 Lk 22,67 121 Mt 26,63 122 Mt 26,64 123 Mt 26,65 124 Lk 22,71 125 Cfr. Mt 23 sekv. 126 Mt 27,4-5 127 Mt 27,4-5 128 Mt 27,5-6 129 Mt 27,6-7 130 Jn 18,29 131 Jn 18,30 132 Jn 18,31 133 Jn 18,31-32 134 Jn 19,7-8 135 Lk 22,7 136 Lk 22,7 137 Lk 22,2-3 138 Mt 12,30-31 139 Mt 10,34-35 140 Mt 27,13-14 141 Mr 15,4 142 Jn 18,34-35 143 Jn 18,35 144 Jn 19,9 145 Jn 19,10-11 146 Jn 19,10-12 147 Jn 18,37 148 Jn 18,37-38 149 Jn 18,31 150 Mt 27,19-20 151 Lk 23,5-6 152 Jn 19,4-5 153 Jn 19,7-8 154 Lk 23,5-6 155 Lk 23,14-16 156 Lk 23,18-19 157 Lk 23,21-23 158 Jn 19,6 159 Jn 19,6 160 Jn 19,6-7 161 Jn 19,7 162 Mr 15,9 163 Jn 23,18-19 164 Mt 27,21 165 Mt 27,22 166 Mr 15,14 167 Jn 19,15-16 168 Jn 19,16 169 Lk 23,22-23 170 Mt 15,14 171 Mt 27,24 172 Jn 19,12-13 173 Jn 19,12-13 174 Lk 23,22-23 175 Jn 19,15 176 Jn 19,15-16 177 Lk 23,22-23 178 Jn 19,6-7 179 Mt 27,24-25 180 Mt 27,25-26 181 Cfr. Jer 2,13 182 Cfr. Jer 4,13 183 Lk 23,28 184 Jn 19,19-20 185 Jn 19,21-22 186 Jn 19,24-25 187 Lk 23,37-38 188 Mt 27,39-41 189 Mt 27,43-44 190 Mk 15,32-33 191 Lk 33,34-35 192 Mt 27,42-43 193 Lk 23,39-40 194 Lk 23,40-43 195 Lk 23,43-44 196 Jn 19,27-28 197 Jn 19,28-29 198 Mr 15,36-37 199 Mr 36,37 200 Mt 27,43-44 201 Mr 15,34-35 202 Mr 15,35-36 203 Mt 27,48-50 204 Jn 19,30-31 205 Lk 23,46-47 206 Mr 15,39-40 207 Iz Threni 1,12 208 Cfr. Lk 2,51 209 Mr 14,27-28 210 Mt 24,35