Igrokaz v 4 dejanjih.
Nemški spisal
Pij Aleksander Wolff.
Preložil
os. Cimperman.

Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani.
¥ M
Natisnila „Narodna tiskarna".
ieei_
OSOBE:
Don Prancisco Carcamo.
Don Alonzo, njega sin. Don Pernando Azevedo. Donna Klara, njemu soproga. Don Evgenijo, njiju sin. Don Contrsras. Donna Pstronella. Glavar ciganom. Vijaraa, mati ciganom. Preoijoza,-, Lovro, v cigani. Boštijan, j
Pedro, gradski valpet. Pabijc, gostilničar. Ambrozijo, kmet iz Valencije. Drug kmet.
Don Carcamov strežnik. Don Azevedov strežnik. Nekateri nemi strežniki.
Družba odličnih gospodov in gospij madridskih.
Madridsko ljudstvo.
Don Azevedovi gostje.
Valencijski seljaci.
Štirje naoroženi kmetje.
Kardelo ciganov.
Igra se vrši po raznih krajih Španije.
Prvo dejanje.
Don Carcamov vrt v Madridi. Ob obeli straneh so postavljeni stoli v vrstah.
Prvi prizor.
Don Francisco Carcamo in Don Fernando Azevedo se
pogovarjata.
Fernando. Svoj opravek v kraji tem Sem popolnem okončal, Jutri —
Francisco.
Bodeš še ostal.
Fernando.
Ne, prijatelj, jutri z dnem Brez pomude grem od vas.
1*
4
Dokaj dnij se je stratilo! Vse pak bi vže gladko bilo, Da ni Precijozin kras Ljudstva sesvedral glave, Ki povsodi vedno le O ciganki govori.
Franci sco.
Res, želim i sam zelo, Da mi prišlo bi na vid Čudo, vnemajoč Madrid.
Ferna ndo.
In kaleč mu — pamet vso.
Francisco.
Solnce to poslednjikrat Danes biva še mej nami; Žar njegov da jeden sami Vidim jaz, imel bi rad; Torej moral sem hiteti. Skoro bode v vrt stopila. Mojih znancev privabila Igra je, ki se začeti Ima zdajci, in vesel sem, V našem krogi da imel boš
Tudi ti, prej, kot odšel boš, Videti jo, čas ugoden.
Fernando.
Moji zdravi so možjani. Jaz seljak sem, brate, mi Pa zaklepamo dveri Pred lokavimi cigani.
Francisco.
Te besede so barbarske! Čakaj, sin se bliža nam.
Fernando.
On patron je pravi sam Bratovščine te sanjarske.
Francisco.
Ne repenči se nad njim! Up je moj in radost moja. Če ostrost ga vžali tvoja, Nigdar ti ne odpustim.
6
Drugi prizor,
Prejšnja. Don Alonzo.
Francisco.
Nu, Alonzo moj, povej, Gre li Precijoza vže?
Alonzo.
Hitel sem pred njo naprej, Baš iz Prada semkaj gre. Množica tam gomazeča Na balkonih je sedela, Ljudstva se pehala gneča, Ki iz ulic je privrela. V senčnem se dehtečem hladi Glasi citer nje zibali, In drevesa, vodopadi, Priče neme so slušali. Daleč vkrog povsod tihota Vladala je, kar izlije Rožnim ustam se sjadkota Pesni, polne melodije; In trakov in rožnih cvetov, Dragih vencev ter sonetov, Nanjo vsuje se ne malo, Občinstvo pak je ukalo.
F e r n a n d o. Človek skušaj smeli vdržati! To dekle, zvijače polno, Vara ljudstvo v duhi bolno, Da mu mora um zastati.
Alonzo.
Kder do takšne je natvora Dvignola se visokosti, Tamkaj se kloniti mora I hudobnost vsa v slabosti. Vmolkne vse zaničevanje Pred krepostjo in talenti, Da, celo še elementi Jim skazujejo priznanje.
Francisco.
Čuj, kako ti govori!
Fernando
Kar sem čul, neslišno je; Mladec, vi se motite, Lupežev krepost beži.
Alonzo.
Lupeži so v krogi nje? Srca pleni res po sili,
8
Precijozi se klonili Vže ponosni so možje. Le glasov čutite moč, Kadar v petji se topi; Angelja poglejte vi, Ki temno razsvitlja noč. Glejte nje ponosno lice,
V	kodric sviti nam kažoč se,
V	nje očeh pa lok, pušice Amor dviga, bog, snujoč se. Biseri bleste in cvetje
Na bagrenem ust se vali, In kot Vilo bi slušali Vas zamiče deve petje. Gine spev nas miloglasni — A vesel spet tisti hip Angelju obraz dovtip S tajno močijo razjasni, Begajo oblači gosti, Kakor glasi pojenjujejo, Udov igre da radujejo
V	nadsvetovni se sladkosti.
(Godba v dalji.)
9
Tretji prizor.
Prejšnji. Strežnik. Strežnik. Milostni gospod, cigani — Francisco.
Gredo ?
Strežnik k.
Godba svira vže, Ljudstvo — gosti nepozvani — Silno tukaj v vrt tišce, Da ni moči jim vbraniti.
Franci sco.
Ljudstvo imate pustiti, Semkaj pridi le prosto. (Strežnik otide.)
Franci sco.
Gostov pojdiva vzprijeti, Igre, ki se zdaj začeti Ima, čakajo željno.
10
Fernand o.
Čudo res je to na sveti! Prosto deklice cigansko Moti ljudstvo vse meščansko. Človek moral bi zblazneti!
Četrti prizor.
A Ion z o (sam).
Slednjič zrem zdaj solnce svoje! — Jedenkrat še sij preblažen Žar lepote name tvoje, Potler hčem vmiriti sebe In od tebe Grem vtolažen! — Glej, usoda, svoje delo! Ne po slavi hrepeneti Umeš meni ti veleti; Čar prevzel zdaj bitje smelo Njen je meni, nje kreposti, Vrednost nje mi kažeš ti, Sreče upanje mori Pak mi tvoje moč trdosti!
11
Peti prizor.
Družba odličnih gospodov in gospij prihaje z Don Fernandom in Don Alonzom. Gospe posédejo ob levi strani igralčevi na prve prostore. Don Contreras in Donna Petronella sedeta na prednja stola, igralen na desno. Alonzo stopi poleg' svojega očeta. Ko po-sedejo vsi ob obeh straneh, privre ljudstvo iz ozadja.
Zbor ljudstva:
Slava Precijozi krasni! Venci naj se jej pleto,
Čari nje v čestitki glasni Poslavilo naj vzprejmo!
Srečna, Precijoza. ti! Radost sladi ti življenje!
Cvet prirodin, naj glasi Srčno se ti poslavljenje!
Mej petjem nastopi plešoč kardelo ciganov in cigank s tambnrinami in kastagnetami. Precijoza in Vijarda prideti malo pozneje, in izpremlja ji kardelo ljudstva. Cigani so dražestno fantastično opravljeni, Precijoza sama še mnogo dražestnejše mimo drugih. Ko nastopi Precijoza, začne se ploskanje in vsktiknejo
Vsi:
Živi naj Precijoza! Precijoza, živela!
(Godba vtihne. Precijoza stopi na vse strani se klanjajoč, na prednji del odra.)
12
Femando. Ha, za Boga, krasno dekle! Francisc o. Čara polno dete je!
Fernando. Nje ponos in to obličje!
Franci sc o. Kako blago, milo bitje!
Vij ar da.
če gospodi je po všeči, Moji vnuki Precijozi Staviti vprašanj katero, Bode ona poskušala V rimah vam odgovoriti.
Fernando.
Oj! improvizuje torej! Krasno, to je strdka moja! A predmet hčem sam izbrati, Porojen Valencijanec Sam sem tudi trovador. — Da sem mlad, ljubezen ta
13
Slavka morala bi peti, Mož in oče sme pa le Čuti ob otrok ljubezni In o sreči v krogi svojcev. Prijaznivo pevaj nam Dar najlepši ti nebeški: Pevaj nam otrok ljubezen V srečnih starišev naročji!
(Pi-ecijoza, nekatere hipe ga milo gledajoč, dvigne oči proti nebu, vzdihne in pokrj z obema rokama obraz.)
Fernando.
Joče? Kaj je to?
Alonz o (srdit).
Ne znate ?
Ali bora naj sirota Kratkočasi vas z bolestjo? Od nesrečnice želite, Naj bi pela vam o sreči, Ki nebo je nji jo vzelo, In, ki jo popisovati Reva le nasprotno ve!
Fernando.
Hm! kako bi znal bil, da — Vbožica, mogoče plen,
14
A na videž vredna vsa, Biti starišem radost.
Francisco. Tiho, tiho, zdaj začne!
Precij oza (vzame starki citre. Improvizujoo):
Pred nočjo dan svitli bega, Petje v krogi razlega,
Človek vsak se veseli; In v ljubezni zvesti svoji Skrbni oča svojce broji,
Mati dete podoji. — Tožna le sirota vboga Vrniče se iz sreče kroga,
Nje ne ljubi oj, nikdo; Vsej nezgodi prepuščeno In popolnem osamljeno
V srci žge bolest bridk^o. (Sreča z očmi D op Alonza.)
Prijatelj, srcu drag, Približa se jej blag, Nje prsi mu vesele Naproti so kipele. Nje hipov mirnih sanje,
15
Vsi upi, radovanje,
Skrivnostne nje želje Ljubo se v njem druže. Upa zvezda se je skrila! Brez pomisli je ljubila.
Neizrečna strast jo tre! Slednji dan se mu kazati! — Ljubiti ga in molčati! — Bog s toboj in —zabi te! Mej svet drevi prognano Nesrečnico gorje, Ljubezen, dom, neznano Je to za nje srce. Tešila svet ne daje, Povsod le vlada črt. — Kaj vbožici ostaje? Obupnost, blaznost, smrt! — Ne — ljubo, kot zora zlata, Ti, umeteljnost, jej vrata
V	sveti hram odpiraš svoj!
V	družbi strun se petje glasi, Solz se tok suši počasi,
Ko svetlika žar se tvoj.
V	pesen bol zmeni moč tvoja, Prsi sedež so pokoja,
Lice se zvedri temno, Iz solz kalnega potoka
16
Dvigne pesen se visoka In gorje — zaspi sladko! (Obrne se proti ozadju in omahne vzpehana mladi ciganki v naročje.)
Francisco.
Je li čar to, brate dragi?
Fernando.
Kaj? Čar? To je navdušitev! Fenis je, nebeško dete! Yes zavzet sem, dragi brate!
Francis c o.
Hitro res si spokorjen.
Ferna^-^d^o.
Spokorjen? Zblaznel sem, reci.
Francisco.
Tiho, ljubeč, Donna Klara, Tvoja ve naj to soproga?!
Fernan d o.
Vsega znati jej trebe ni, In jaz danes sem sloboden. Vender, povej, Preeijoza —
(Precijozo so nje ljudje zopet izbrihtali in sedaj stopi z veselim obrazom na prednji del odra.)
17
F ernando.
Oj, kako živi, povedi, Ta krepost in um v tej sredi? Siromaštvu si v oblasti, In nevarnost je vkrog tebe; Moreš li braniti sebe, Ko obdajejo te strasti?
P r e c i j o z a.
V divjem gozdi hčerka Flore Časi roža nas vzradiije, Ki jej rast le pospešuje Tajna, blaga moč natvore. Kar je bitju urojeno, Vže na lici se mu bere, Brez postrežbe vsakatere Svojo si ohrani ceno. Vboštva svojega ne čutim, Da bogata sem, se zdi mi; Kar kuj 6 sovragi zli mi, Svojim bistrim umom slutim. V-se zaup mi je podpora, Ker gojim čiste namene; Upati v nebo se mora, Le nebo vse modro sklene.
18
Franci sco. Red je moj in Bog mi priča! Angelj čist je to dekletce, Biser. Stopi vender bliže!
Precijoza (ponižno se približajoč). Odpustinaj milost vaša — (kažoč na Alonza.) Lepi mladi ta gospod, Je vaš sin?
Francisc o.
Da, Don Alonzo Je moj dragi, ljubi sin.
Fernando.
In razvnet je on čestitelj Tvojega krasu, talentov.
Franci^s^f^o. Ti ga gledaš nezaupno?
Precij o z a.
Res je! — Srep je njega pogled Toda vzroka nema on: Iz očlj mu temnili sije
19
Sreča v jasnem, čistem sviti, Njemu se je nadejati Želj najlepših izpolnitve.
Alonzo.
Precijoza, ti me varaš! Srca želja mojega Ne izpolni se nigdar.
Precij oz a.
Ne? — Ne bodite hudi, Jaz, gospod, ne mislim vselej Kaj golčim, a to ni čudo, Kajti ves dan blebetam Mnogo in kar brez razločka. (Pomembno.) Časi pak pogodim le.
Fernando.
On sanjač je, otrok moj! —• Umeš li prorokovati?
Precijoza.
To, gospod jaz menim znati! Le podajte mi roko; Kar v potezah vidim nje, Hčem naznaniti pošteno.
3*
20
Fernando
(podavši jej dlan).
Tvojih lepih ust prorokba Petje preljubo je. — Nu?
Precijoza
(prime z levico Don Fernandovo roko in nekoliko jo ogledujoč, popiše s kazalcem svoje desnice naslednje).
Drevo čvrsto, različnih vejic njega Do korenine množica dosega, To — sloge, zadovoljnosti je znak, In kaže moški vaš značaj krepak. Trikot tu, štirivogelnik priprost, Nenadno srečo kaže in radost. Poteza, ki iz vej teh prikazuje, A spodaj spet v celoto se združuje, Pomenja — kar ste davno izgubili, Vam dnevi bodo spet rodili. Te črte pak na strani vsaki Darila so za mene znaki.
(Kloni!se in izpusti roko.)
Fernando.
Krasno, ako prav temno —
V uho pa zveni sladko.
21
Fernando.
(potegnivši dragocen prstan s prsta).
Dragotino, dete moje, Nosi to v spomin ti moj, Kajti sama po lepoti, Vrednosti si demant, torej Precijoza po pravici. Toda, ako svitu lišpa Tvoja sestra je lepota: Kakor demant bodi trdna, Neomahljiva krepost.
(Natakne jej prstan na prst.)
Vij arda.
Plešite brž zambarulo, Potler gremo, se mudi.
(Godba. Precijoza pleše in vdarja na tamburino. Cigani in ciganke tndi plešo in njih divje kre-tanje in grupe delajo kontrast, kateri še bolje povzdiga Precijozno prijaznivost.)
Ljudstvo (kaže svojo zadovoljnost in kliče): Živi naj Precijoza! Precijoza, živela! (Vkrog stoječi ljudje jo obstopijo in kramoljajo tiho ž njo.)
Contreras
(star smešen kaval r v groteskni opravi in burkaste-zunanjesti). Starka, pst! pristopi sem!
Vij ar da. Milost vaša, kaj želi?
Contreras (gravitetično se dvignivši). Me poznaš?
V i j a r d a. Cesti še nemam —
Contreras.
Satan, jaz sem Don Contreras, Štirikrat deset in pet let Lajtnant policijski tu.
Vijarda.
Bog se smiluj!
C on trer as.
Tri minute, In minol je vže obrok vaš
23
Vam dovoljen po zakoni Tukaj bivati v Madridi. A poprej še redko milost Ti dovoliti hčem jaz. IKažoč na Donno PetroneHo, karikaturo stare, prevzetne plemenite dame.)
To je Donna Petronella, Vladarica iz Povrette, Moja ljubljena nevesta, Vzor ženstva!
Vijarda. Bog vaju živi!
Contreras.
Čast želi ti izkazati, Da iz rok jej nje velieih Prerokuješ.
Vijarda. Redka milost! A pred vsem ponižno prosim — Da zanesno prorokujem Ima znamenje se križa Na obe roke storiti: Boste li mi kaj darili?
24
C ontr eras. Dar? — Od policije? — Kaj?
A,
Vij ar da.
Dh, srebro in zlati svitli Boljši so od medovine, Kajti srečo opovira Poslednja vsaj mi vsegdar.
Contreras.
Hahaha! Izvrstna misel! Donna Petronella! dajte Zlodju nekatere skude!
Petronella.
Precej! (Išče po žepih.) A spominam se, Vse zlatnike svoje davi Dala vže sem prosijakom,
Contreras (tudi iska.joč po vdeli žepih).
Bog, predobra sva midva! Tudi jaz sem novce svoje Prosija,škim dal otrokom. — Torej čast dovolj ti bodi.
25
Vijarda.
Hm! Sicer to ni stvar moja; Slavni policiji pak Tu se pristoji pokornost. (Ogleduje Donnine roke in se prav čudno vede.) Jedna — dve — in tri — to šest je — (za-
kriči.)
Bog nebeški! Čudne proge!
Contrerasj
Baba stara, kaj li vidiš?
Vijarda.
Bog vas čuvaj! Srečni ste, Sreče pride v del vam dar.
C o n treras.
V loteriji, ka-li. ne?
Vijarda.
Ne, le dvojčka porodi.
Pe tronella
(zakriči in omahne DonContreru v naročaj). Stvar nesramna!
Contreras (vjemši jo).
Up moj sladki! — Zdaj pak brž se poberite, Tu ne smete se muditi.
Vij ar da.
Precijoza, idimo! (Cigani vdarijo v tamburine, ter se pripravijo na odhod.)
Precijoza •	(stopivši na sredo odra).
čas zove, igra se je završila! (Mečejo se jej rože od vseh stranij. Don Al oazo svoj pušljic najzadnji.) Dobrost objema s cvetno me vezjo, Usoda naj raztrga jo drzno, Ta vaš spomin — z njim bodem se krepila. Vihar drevi čolnič moj brez krmila, Zaman očine išče mi oko, Poslavo pak ..veselo to, čestno, V srca zavetji bodem obranila. (Prime Alonzov pušljic.) Cvetlice, slika tihih žblj, vzbudi Vas svitlo solnce, v noči da minite; Na prsih teh lepoto izgubite!
27
Vihar me stresa, solncna luč beži, Solzni, Madrid, ostavijam tebe zdaj, A pomnila te bodem vekomaj!
Lj uds tvo. Živinaj Precijoza! Precijoza, živela! (Cigani zatrobijo marš; zastor pade.)
28
Drugo dejanje.
Zaraščena šuma. Ciganski ostrog. Noč. Mesečna svit-loba. Ciganske družine leže po zemlji vkrog. Vijarda pred velicim kotlom, izpod katerega šviga svitel plamen, deli jed prihajajočim ljudem. V sredi odra parobek, na katerem leži velik kamen ali pa kotel in kladivo.
Prvi prizor.
Zbor (z jekom).
Naš dom je log, Log temni, senčni log,
Kder jek se vkrog, Kder jek se glasi vkrog, Tu petje zveni, rog poje glasno, Po šumi tihotni odmeva prosto: Trara! Trara! Trara!
Noč, tiha noč, Noč vtajna, tiha noč,
Cujoč, čujoč, Tovariši, vso noč!
29
Volkovi prežeči so blizu pri nas, In tem ne prilega ščenetov se glas. Hov, hov! Hov, hov! Hov, hov!
Svet, širi svet, Svet lepi, širi svet Nam je razpet, Nam šator je razpet. Pojoč ko marširamo, jasne višine In gozdi treso se in sive pečine. Halo! Halo! Halo!
Glavar
(vstane mej petjem zadnjega odstavka in vdari močno s kladivom ob kamen. Petje vtihne in vsi se zbero vkrog njega).
Brž, tovariši, od tu! Polunoč je vže minola, Zgodaj mi odhajemo.
Lovro.
Kamo pa, glavar, gremo ?
Boštij an. Precijoze —
30
Glavar.
Kaj Precijoza? Jaz le sem poveljnik vam, In, kar jaz hčem, se godi. Ona ima v našem zbori Glas, ker umna, modra je, Vboga pa kot vi me ona. — Detca, moj načrt je ta: Španijo smo vže pretekli Do pokrajine Valenške. •— Ko mi tamkaj šli na ladjo In na Laškem ali v Nemcih Srečo poskušali bi; Kaj, Vijarda, meniš?
Vij ar da.
Hm!
Res je skoraj vže vasice Ni, da nismo v nji igrali, Svet pa je povsod jednak: Kder si dobro ti vzprijet bil, V drugo Bog zna, če bi spet bil.
Glavar. Nu, zato ne premišljajmo, Srečo srčni mož doseže; Brž v Valencijo!
31
C i g a n i.
Brž v Valencijo!
Glavar.
V roke, hajdi! krampe zdaj, In iz zemlje izkopljite, Kar smo vanjo zakopali. Mulo Precijoze venkaj, In ko se vzbudi, šator Poderite, da gremo.
Lovr o.
To takoj, glavar, zgodi se, Pretijoze tukaj ni! — Kar doma smo, v gozdi sama Tiho se potiče vkrog. Glejte, v sviti lune tam S citrami v rokah sedi.
Vij ar da.
Idite jej le iz pota, Ne motite je; dekle Čudno, znajte, bere zdaj V zvezdah krasne pesni svoje.
Lovro.
Zdelo se mi je, da prej €ul sem jokati jo bridko,
32
Zdaj pa grem po svojo piščal, Če morda mi začne peti,
V	dalji jo izpremljam jaz. Znate pač, da ljubi to.
Boštjan.
Stori, Lovro, prav; rogovi Naši bodo vmes bučali.
Glavar.
Idite! Vi drugi, marš! Gremo pa, ko se zdani. Noč blesti, dan bode vroč,
V	polu dne je čas počitku. (Cigani se razkrope na vse strani.)
Drugi prizor.
Pre c ij o z a (v navadni ciganski opravi, poje poleg citer)..
Sama nisem zapuščena,
Kajti milo in ljubo, Srebrom lune razsvitljena Slika čara mi oko.
33
Moje misli, moje sanje,
Mojo tožnost in gorje, Moje upe, radovanje, Vladaš ti, moj ljubeč, le.
Kot nebeške zvezde zlate,
Nedosežen si mi ti, Vender željno mislim nate, Srce tebi le gori!
Tretji prizor.
Prejšnja. Vijarda, ki je pogasila ogenj pod kotlom, stopi bliže.
Vijarda. Hej, Precijozka, čuješ li?
Precijoza. Luna sije prepjrijazno.
Vij arda.
Kramoljajvi malo skupaj. Dete drago, oj, povej, Ti li v Don Carcama vrti M bil všeči nekov vitez, Mlad, prijeten?
3
34
Precij oza.
Don Alonzo? Ki me vedno tožen, nem je Gledal?
V i j ar da,
Njega baš jaz menim . Ni li on prekrasna roža Mej možmi, in vitezek Kot iz meda in voska? Hm, kaj deš?
P r e c i j o z a.
Prijazen mož!
Vij ar da.
Kaj, prijazen mož, Precijozka! Dete, povej, kaj golčiš? Mož prijazen! Mož on zlat je, Dragocen kot demant, srček!
Precijoza.
Izmej vitezov v Madridi Vseh mi najbolj je po všeči. Mislite si! — Jeden krat, Bilo je v Marije cerkvi —
35
Pred podobo svete Ane Baš pobožno sem molila In na čast jej pela pesen, Kar zapazim Don Alonza, Ki za stebrom je poslušal: Bile so oči mu rosne. Zdajci zdi se mi, svetnica Da je pogled izvedavo Svoj na viteza uprla In ljubo se v-me ozrla.
, V i j a r d a.
Dete, nekaj to pomenja.
Pr ecij oza..
Z manoj bil je on povsod. Kadar z laskanjem neslanim Množica me je čestilcev Do nevoljnosti trudila, Gledal on me je je oddaljen. Nlgdar ni me ogovoril, Vjemal pa njegov pogled Vsegdar nem je z mojim se, In povedal mnogo več, Nego sladki vsi jezici, Ki so hvalo mi trobili.
3*
36
V i j a i d a
(skrivnostno).
Slušaj, Precijožka, me! Ta pobožni vitez planil Pred odhodom iz Madrida Ves obupen k meni je: „Kdaj iz tega kraja greste?" „„Nu, jaz menim, da v obližji Tu še malo se mudimo"" „Se li smem povzdati nate?" „„Smete, mili moj gospod!"" „Dobro, tvoj dobiček bode, Mnogo imam ti odkriti." Potler hitel strani je.
Precij oza (brzo).
Znano pa vam ni, kaj hče? Vijarda. Kaj hče? Kaj li hteti more? Prevoza.
Nu, kaj ?
Vij arda. V-te se je zaljubil
37
Res, res, res, kaj hčeš še dalje Blisek, česa bi ne dala, Ko bi takšen kavalirček Hotel v-me se zaljubiti!
Pr ecij oz a.
Nu, kdo ve •—
Vijarda.
E, molči mi! Da, v mladostnih mojih letih Ljubil me je kavalir Nekov, in na cvet rotil se Moj, da bilo me je strah. Mili Bog mu vse odpusti! Štirideset let je vže, In begoča je lepota,
Četrti prizor.
Prejšnji. Boštijan. Boštij an.
Hajdi! Hola! Zdaj pozor! Vitez jase proti nam Preko polja sem v dolino, V lune sviti se blesteč.
38
Vijar da.
Dete, on je! Boštijan, brž! Vzprimi ga, privedi sem. (Boštijan otide.j Res je! gledi, Precijozka! To ti je brdak jahač! Hu! kako podi v kolop! Hop! ti belec moj, hop, hop! Brrr — stoji, raz konja gre. Prav zelo sem radovedna —
Peti prizor.
Prejšnji. Alonzo. Nekateri cigani.
Alonzo (brzo nastopivšij.
Sem li prav tu? (Vgleda Precjjozo.j D&,
saj tu je.
Vijarda.
Bog obvaruj te, moj sin! Srčno tukaj vas pozdravljam, Milostivi moj gospod!
Alonzo. Res? In tudi Precijoza?
39
Vij arda. Pasja noga! to i menim.
Alonzo (Preeijozi). Ti pa, dete, kar molčiš?
Precij oza.
Saj namena ne poznam, Ki privedel k nam je vas.
Alonzo.
Prav, umejem.
Vijarda.
Govorite, Gospod vitez, kaj bi radi?
Alonzo.
Skoro bodete vse znali, Hip le kratek zdaj pustite Samega s Precijozo me.
Vij arda.
Samega? to pač ne gre. Ne, za ves svet in nigdaar!
40
Vidim vže, da ptič si zvit. Ne, premilostni gospod, Same ne pustim vam nje.
A1 o n z o (podavši jej polno mošnjo).
Le za jeden hip samo!
Vijarda (mošnjo v roči tehtajoč).
Hi! hi! hi! mladič prisrčni! Lepe imaš ti manere.
(Ciganom, ki so se pri Aonzovem nastopi zbrali vkrog njega.)
Kaj stojite tu, zijala? Z nami mnogo je še dela.
(Otide z drugimi.)
Šesti prizor.
Precijoza. Alonzo. Alonzo.
Precijoza!
Precij oz a. Blagi vitez!
41
Alonzo.
Kaj ti hčem še odkrivati — Dolgo, vem, ti vže je znano, Da te vroče ljubim, vdano. Dekle, jaz sem vnet zate Neizrečno; srečo svojo Sem položil v roko tvojo; Kaj pa tebi de srce ? —
Preči joza.
Moj gospod!
Alonzo.
Skazuj dobrost, Rešiti vprašanja moja, Jed no le besedo — tvoja Istina je zdaj dolžnost. Smem, kar pela si, verjeti, Kar je čaralo sladko me? Na besede se opreti, Ki so dvigale v nebo me? Povej mi!
P ro c i j oza (obotavljajoč se). In, če tako je?
42
A1 o n z o.
Če tako je? Reci, je! Sreča rajska me navdaje, Novo solnce meni vzhaje Plameneč v le-tej odkritvi!
Precij oza (se vstraši).
Kaj golčite? V tej odkritvi?
Alonzo.
Ljubiš me! če tudi ti Sramežljivo mi tajiš; Ginena prej bila si, Ginena sedaj molčiš. Moja si za vse življenje! Tirjaj, kar od mene hčeš! Brezkonečno ljubim tebe, Dal srce bi ti iz sebe, Jasen da dokaz vzprejmeš. Morem pa li yeč storiti, Nego strgati vezila, Ki trdo so te obrila, In te vboštvu odtegniti ? Pojdi!
43
P r e c i j o z a.
Jaz ne grem od tod! Svet kot hče naj sodi me, Božja roka vodi me. Vi se motite, gospod, Ako menite da greh Vlada sam tu v našem krogi; Žijem v družbi res le vbogi, Vender brez pregreškov vseh!
A1 o n z o. Jaz o tebi nisem dvomil!
Precij oza. Zadruga ljudij, gospod, Ki živim jih skoraj svojo Igro, ta odlična ne, A poštena, zvesta je. Kar jim koli naj velim, Vse na tanko izvrše, In kraljico me ceste; Vpornosti jaz ne trpim. Znana res mi ni radost, Ki po mestih vam kraljuje, A nasprotno i bridkost Mestna prs ne napolnuje.
44
Alonzo.
Pa bodočnost tvoja, dekle?
Precijoza.
Ker čiste gojim namene, Mi zaup je v-se podpora; Upati v nebo se mora, Le nebo vse modro sklene!
Alonzo (po kratki stanki).
Nu, če ti ne greš z menoj, Mene vodi svit naj tvoj!
Precijoza. Kaj? Vi hčete — ?
Alonzo. V tvojem krogi, Biti s toboj drug v nadlogi, Da spoznaš do dobra me.
Precij oza.
Res?
Alonzo. Res, svoj ostavim dom!
45
Precij oza. Smem li temu jaz verjeiti?
Al onzo.
Bi v oko ti mogel zreti, Da me peče kakšen dvom?
Precjjoza.
Kes vzbudi se rad za šal Strast se bode ta vmirila; Kaj bi potler mi ostalo?
Alonzo. Bi zvestost se ti odkrila.
Precijoza.
Zvitost mene odtegniti Pač ne mogla bi kreposti.
Alonzo.
Tvoj zaup hčem pridobiti, Ako prav tekar v starosti,
Precijo za. In vaš oča?
4(6
Alonzo.
Oča, kaj! V sredi misli on me trume Bojne; česar ne razume Pa prikrijmo njemu zdaj.
Prečijo z a.
Ko bi vaše znal namene, Vgasne upanja vam zora!
Alonzo.
Upati v nebo se mora, Le nebo vse modro sklene.
Preči j oz a (v preobilosti veselja).
Torej naj i blagoslovi Sklep, ki ga storili vi, In poljub vzprejmite mi Prvi Precijozin! (Pade mu na
prsi.)
Alonzo (strastno jopritisnivši k sebi).
Dekle!
47
Precij oza.
Potrpite hipec zdaj, Brž se hočem k vam vrniti, Sklep le vaš grem proglasiti, Potler vrnem se nazaj. — Vender, ni li sanja to? Še vrjamem vse teško! Me ne várate?
Alonzo.
Precijoza!
Precijoza.
Vi ne znate se legati, Vam v očeh moštvo je brati;
(šaleč se.) Dragec moj, in vi mi znajte, Da ljudij je bitje skrito Nam v obrazih njih očito.
Alonzo.
Bes? Sedajte prosim jaz, Kaj li v mojem bereš ti?
P r e c i j o z a.
Oj, nič slabega za vas! — Takšno vedro znak je lice
48
Plemenitosti, resnice; Srčnost obrvi goste, Srčno strast — oči temne Značijo pri vas, sanjač! Usta mala — golča slaj, Gladka brada — zvest značaj, Lic globei: zvit ste laskač! Dragec, tu zvestost kraljuje; A pri moških se zgodi, Čiste da ne zro oči, Torej se ne prorokuje. Da si ta kras prisvojite, Želja vas je v srečo svojo : Le za njim, na radost mojo, Vedno zvesto hrepenite! (Otide.)
Sedmi prizor.
Don Alonzo (sam).
Bitje čarno, vse storim Zate, vse ti podarim. Naj brezum se imenuje, Kar brezsrčnežu je tuje! — Kaj žrtvujem jaz? — Pač sam Prazen svit, nagone nične;
49
Le žene ljubeče, mične, Te slade življenje nam. Kras povsod doseza zmago In kreposti skrivni čar, Njiju moč občuti blago Knez in bori oratar. Zvezde v noči nam gore, Rož in cvet obdajo trni, In demant svital se le
V	dnu nahaje zemlji črni.
V	temni školjki skrit počiva Biser, se svetlikajoč, Solnca luč svitlo zakriva Često megel dim begoč. Precijozin srca boža
Čar, in vzbuja slast povsodi Moja zvezda ona bodi, Biser, demant, solnce, roža!
Osmi prizor.
Don Alonzo. Glavar. Glavar.
Kar Precijoza mi odkrila, Blagi vitez —
50
Alonz o.
Je resnica.
V	slabi strežniški opravi, Neznan pojdem z vašo družbo.
V	kvaro, znajte, vam ne bode!
Glavar.
Ne, v dobiček, moj gospod, Sreča vodi nas Precijoze. Veste li, da kar sklenili, Vi teško bi izvršili?
Alonzo.
Vitez ima biti srčen: Španijolec je vsegdar.
Glavar.
Dobro! — Precjjoza srčno Vas pozdravlja v družbi naši! (Poda -mu roko.) Gospod vitez, če le prija Vam, ker mi vesel smo zbor, In bi'ez vseh skrbij živeč. Kar trebe, imamo vse, Kajti dosta nam je malo; Zmernost naše gaslo je, Bode vselej nam ostalo.
51
Slavohlepja tukaj v nas In zavisti ne poznamo, Strahu se v oblast ne damo, Naj vesel je, tožen čas. Stvarstva luč nas veseli: Ko temino zor prežene, Rože rosne zro oči, Svitom solnca pozlačene: Dviga prsi vseh radost, In čutečim vsem prostost Skalne se dupline zde Pod obokom neba nam, V solnčni luči vse zlate, Velik svitel knežji hram. — Ko nezgode pribuče, Složno v nas ljudje združe se, In ko grom vso zemljo trese, Naše mirno je srce. Noč razburjaj ljut vihar, Srčni gremo mu naproti. Zvezd goreči vgašaj žar, Mi ne stopimo iz poti, Blisek, dež vstrpimo mi, Stavimo se v bran mrzloti; Kadar solnce spet posije, Svet ogrevajoč blesti, Ura nam počitka bije. —
4*
52
Radost nam je toga vaša, Ti nam hlad in pokoj daš, Draga zemlja, mati naša, Zibel nam si, grob si naš!
A1 o n z o.
In Precijoza to prebija?
Glavar.
Ne, gospod premili vi, Bolj kot svojih svit očij Ljubimo dekletce zlato. Ljubeznivost naših rok Šator lep povsod jej stavi, Mula v krasni pa opravi Nosi jo črez hrib in log; V zvestem varstvi mirna jaše, Ker oči so bistre naše. Kri, život radi bi dali, Precijozi žrtvovali; Nji le služimo, živimo, Kot svetnico je čestimo.
Alonzo.
In za stariše nikdo Pr-e^c^ijozine ne zna?
53
Glavar (v zadregi).
Dete prišla je v družbo K nam, gospod, in biser ta Da imamo, nam je dosta. Drugo nas skrbelo ni. (Vesela godba za
odrom.)
Alonzo. Kaj pomenjajo ti glasi?
Deveti prizor.
Prejšnja. Vijarda.
Vij arda.
Milost vaša, je li moči? Je li res, kar baš sem cula? Precijozke še tako Nisem videla vesele; Kakor jutra zlati zdr Srečno se jej lice smeje! Vsi mladiči in dekleta Vriskajo, vkrog nje sučo se, R6ci, nogi ljubkajoč jej.
54

Vpitje silno je in gneča, Glejte, zmršena sem vsa!
Glavar.
Mirna, starka! Povej, ste li Vže gotovi?
Vijarda.
Da, smo vže!
Glavar.
Torej brž od tu gremo, Vže dani se in ne smemo Več Madridu blizu biti. (Vdari s kladivom ob kamen, da zazveni. Godba takoj vtlhne in vse cigansko kardelo se zbere vkrog njega.)
Deseti prizor.
Prejšnji. Pre^ijoza. Cigani, žene in otroci. Glavar.
Brzo gremo zdaj, otroci, Čas določen je mino! nam.
55
P r e c i j o z a.
Moje pravi mi srce, Da privedla bode pot Sreči lepi nas naproti.
Alonzo.
Moja je vže poleg mene.
Precjj o za.
Lovro, ti in Boštijan, Vitez z vama idi v gozd. Od potoka, kder njegov Konj je, dalje pot drži. (Alon Tak ne smete iti z nami. Ko nas poludne ustavi, Vže naj lovca vidim vas. Kakšno radi bi ime?
Alonzo.
Feliks zovi me, srce, Ker spet gledam tvoj obraz.
Glavar.
Ne mudimo se zatorej, Pojte jutranji svoj spev!
56
Alonzo. Stojte! — Svoji jaz ljubezni Rod žrtvujem jn ime, A krvi vezi svete Zame lanci so železni. Prisezite vsi kot j eden, Da v slučajih vseh usode: V sreči, stiski se nobeden Dal prisiliti ne bode Svetu, kdo sem jaz, odkriti.
Glavar.
Mirni bodite o tem. Brzo!
Cigani (dvignejo roke k višku). Vsi prisezamo!
Alonzo
(objemši Prečijo z o).
Zbog lepote se bogovi Časi svoj so svit pokrili; In tako bi ne storili Mi, ki smo prahu sinovi? — Kar je njim le prazna sla
57
Bila, meni je sveto Čuvstvo, ki gori močno V sredi srca mojega.
Precij oz a.
Ti sanjač! ta bajka tvoja Vpliva nema nič na me; Le v Boga in v-te ter v-se Mi ljubezen upa moja.
Zbor:
Zor svet zlati, Iz sna budi V življenje dolino, goro. Oj, hlad vetrov! Oj, vzduh logov! Oj, solnca ljubo zlato!
Veseli spet Mej beli svet! Ne baramo kam, niti kod. Iz kraja v kraj, Naprej, nazaj, Izpremlja nas radost povsod.
58
Vsak vodi čas Svit zvezde nas; Za njo le hodimo zvesto! Precijoza, ti Ta zvezda si, Od tebe ne gre nas nikdo! (Mej petjem sede Precijoza v krasno nosilo in vidi se vse kardelo, idoče črez gore.)
59
Tretje dejanje. t
Odprt kraj v Valenciji. V ozadji višina, držeč do gradu.
Prvi prizor.
Kmetje, v praznični obleki. Pabijo in Ambrozijo, pijoč Kmetisko ženitovanje.
Fabij o
(malo vinjen, kozarec k višku držeč). Zaročenca!
Kmetj e.
Živela!
Ambrozijo. Vam, prijatelji, sosedje, Hvalo srčno svoje hčere! Kad še več bi vam govoril, A beseda mi zastaje.
. \ : . : -
60
Čast največa pa gradščaku, Milostnemu gre gospodu, Ki pripravil je to slavnost In obdaril zaročenca. Živela gospoda gradska!
Kmetje. Živela! Bog živi jo!
Drugi prizor.
Prejšnji. Pedro, idoč iz gradu.
Ambrozij o.
Glejte valpeta gradu, Ne krevsa li k nam v kolop?
Fabij o.
Strela, res! Naš kume, Pedro, Dokaj posla dnes ima! O preslavni „retiradi" Mnogo bode spet ščokotal!
Ambrozij o. In francoščine ne zabi Vemo, spet sloveče svoje.
61
Pedr o.
Hopsasa! ljudje, veseli! Vse prišlo je v pravi tek; Danes skoro bi zblazneli: Luč in godba, ples — vse vprek! Milostivi nam gospod Gostom streže sam povsod.
K me tj e. Ples in godba?
Pedr o.
Buzarona! Kmetje.
Hej, veseli!
Fabij o (podavši mu kozarec).
Pijte, kume! In na troške so gradščaka Danes razsvetlili nas!
Pedro (otre si potno čelo).
Prosti vsi so, toda jaz,
62
Jaz trpim bolj od težaka. Grom in strela!
Kmetje. Vi? Kako?
Pedro (gravitetično). Jaz sem „Peter des plaisirsP
Kmetj e. Kaj ste? Povejte nam še! Pedro.
Vse je meni komandovati, Vse me ima despektovati! „Pedro," je dejal gradščak, „Dnes nadzorstvo izročim ti, Mož stupiden ti si, vem, Nate se povzdati smem. Glej na red, priporočim ti. Ponos javi, svoj ženij, Bodi Peter des plaisirs!"
Kmetje.
Pasja noga!
63
Fabijo.
Pijte, kume!
Pedro.
Torej, kmetje, vi pozor! Služil jaz sem pri vojaeih In v stvareh sem oster tacih. Pri preslavni retiradi, Kder sem pustil to nogo —
Fabij o. Anno štirideset; pijte!
Pedro.
Anno štirideset, res! Sem li pravil vže o tem?
Kmetje. Stokrat vže, gospod in valpet!
Pedro.
Nie ne de, pa zopet čujte. K meni, družba ti vesela! — Bila tudi je nedelja, Zdi se mi še kakor včeraj! General naš, star soldat,
64
Zjutraj nauk da nam zlat. „Detca", nam dejal je „zmeraj Varujte život skrbno! Zvit vojak vas slednji bodi, Venec gre le vojevodi, Če mu ni ubit nikdo. Ne premoti naj sovrag vas; Slednji hodi za menoj! In pri retiradi vsak vas Spet prikaži se takoj!" Bogme, prav nas je učil! Jedva govor okonča, K retiradi znak se da; Strah je nas vse vprek podil. Zdaj imeli smo kuražo ! Drli smo v Seviljo vsi! Jaz sem varoval bagažo, Smrt imel vže pred očmi. Tekel z je dno le nogo sem Z drugo branil se srčno sem. Ko pred mestom vojska je, Ljudstvo skrozi vrata vre Mestna, da je bilo strah. Srečen z nogo desno jaz Pridem skroz-nje zadnji čas, Potler zarožlja zapah. A ko rešim hitro v tem
Nogo to-le vse nezgode, Vže izgubil drugo sem Po zaključbi vrat, usode.
Fab ij o. To je čudo! Pijte, kume!
Tretji prizor.
Prejšnji. Don Evgenijo pride iz gradu. Ambroz jjo. Glejte, mladi gre gospod!
Pedro. Srčno ga vzprejmite, dečle!
D ekl eta. Živel Don Evgenijo naš!
Evgenij o.
Hvalo, krasne deklice! Uživajte veselost, Dvojna bodi vam radost, Ker dnes slavnost dvojna je. Petindvajset let vbegnilo
66
Dne s, kar stariši so moji Pred altarjem potrdilo Dali si v ljubezni svoji. V grad so vas vse povabili! Pridite mi torej vse! Vam povedal Pedro je? —-Kde je ?
Pedro.
Tukaj, gospod mili! Da moči bi naužil se, Pijem malo po navadi, Po preslavni retiradi Nisem kakor dnes potil se.
Evgenij o. Si izvršil moj ukaz?
Pedro.
Stvar ognjičarjeva je In svetilo v redi, vse!
Evgenijo. Kadar solnce gre od nas, Z dnevno lučjo tekmecuje Tisoč lučij naj bliščoba, Da kot rožen vrt dviguje
©7
Pisan v noč se njih svetloba. Postranica naj glasi se, Ve ovenčane vse s cveti Imate se mi vrteti,
Plesa vse naj veseli se! (Godba za odrom.) Kaj pomenjajo ti glasi?
Četrti prizor.
Prejšnji. Kmet. Kmet.
Od Madrida črez pogorje Bliža tolpa se ciganov, Na nosili spredaj — krasnem, Pisanem — sedi dekletce, Ki lepo je neizrečno; Kot mej vrani golobica Gleda prijaznivo vkrog.
Evgenijo. Je Precijoza?
K metje.
Kaj, Precijoza? Pojdimo jej kar naproti!
5*
68
Kmet.
Stojte — skoro z družbo malo Pride potem bližnjim prav Tu po vasi; drugi pa Tam ob reki v gozd gredo.
Evgenij o.
Da je ona, oj, kako Poveličala bi slavnost! Slednji dan moj oča pravi O dekletci tem prekrasnem, Ki je videl je v Madridi.
Kmetje.
Glejte, vže se bliža angelj!
Peti prizor.
Prejšnji. Precijoza. Don Alonzo v lovski obleki, s puško in mečem. Glavar. Vijarda in še mnogo ciganov.
■E vvenij o.
Ha, to je prekrasno dekle! (Gre jej naproti.)
Dete, si li ti Precijoza, Ki umeteljnost in čar jej Hvali španjski svet glasno?
69
P r e c i j o z a.
Milostni gospod, Precijoza Sem; dostavek šala je! Prosto dekle sem cigiansko; Pojem, hleba si služiti, Pesni vam srce topeče; Znam i plesati bolero In povem skrivnosti sreče.
Evgenijo.
Kaj bi se poniževala! Duh se tvoj in kras blesti.
Precijoza.
Govor vaš je sama šala! Rek mi znan je, ki veli: V španjski blaženi deželi Kras, dražestnost kal poganja; A v Valenciji veseli Njiju cvetu svet se klanja.
Evgenij o.
Ta dostojnost! Te besede! Ona res tako se vede, Da vso hvalo sramoti.
70
Pedro.
Kras nebesk je Vile mlade! Od preslavne retirade Videl Pedro takšne ni.
Ev genij o (glasno Precjjozi).
Ker nas vCš tako čestiti, Trsov naših sok presladki Ima ti za govor gladki Ustna tvoja poljubiti. (Migne, in poda se jej kozarec vina.)
Vijarda,
(ki so je takoj pri svojem nastopi plaho ozirala okolu sebe, glavarj u).
Starec, glej za božjo voljo!
Glavar'.
Nu?
Vijarda.
Le spomni se, poglej! Ne poznaš li tega kraja? Danes baš je šestnajst let; Tamkaj grad in tamkaj gozd?
71
Glava r. Strela! Klimo smo zabredli!
V ij ar d a.
Strani brž, preti nesreča. Ljubosumni vitez ta Nam skrbi povsod napravlja, Vedno vzbujajoč prepir. Glej, kako vže spet zija!
Glavar.
Smola, žeplo padi nanj! Slabo vse gre in navskriž, Kar je ta zli duh pri nas; Jaz ga hčem še kaznjevati!
Precijoza, (ki je v tem govorila z Don Evgenijem, tiho Alonzu, kateri, oprt na svojo puško, jo z ljubosumnimi pogledi opazuje).
Znate li, da lovec ste? A čemerni vaš obraz Rad ne gleda se pri nas. (Glasno, podavši mu kozarec in odvzemši mu puško.) Nate, okrepčajte se. — Tii lepo je, nekov glas
72
Tu sladko mi govori! In nikder in dolg vže čas Mir me tak obdajal ni.
(Puško prisloni ob drevo.)
Alonzo (zase).
Ali vitez jo z neznano Vleče k sebi moččjo? Da se hliniti jaz moram, Kri navrača mi v glavo! (P r e c i j o z a mu zopet vzame kozarec in ga da nazaj.)
Evgeni j o.
Skrbna ti si, Precijoza, Pusti lovec drag ti je.
Precij oza (šalivo.)
Ženih moj moj je, zove pa Feliks se —
Evgenijo.
Kes, on je Feliks, Ako prav ne vidi se!
73
Glavar (Don Ev geniju).
Gospod, oprostite vi; Nam sedaj je hitrim biti, Kajti blizu smo noči.
Evgenijo.
Kdo veli vam, se muditi? Kamor hčete idite, Da tli le Precijoza je.
Glavar. Kaj, Precijoza?
E vgenij o.
Da, sladkosti Nje se pesni vzveseljujejo, Slavko to naj občudujejo Slavnosti nocojšnje gosti. Menite, da le meščani Spretnost cenijo dekletsko? Takšni ptici, daleč znani, Čudi se i ljudstvo kmetsko.
(Objame Precijozo.)
74'
Pr ecij oz a (se mu izvije).
Vi, gospod —
Evgenijo.
Čemii bežiš ti?
Prečijoza.
Jaz pošteno sem dekle.
Evgenijo.
Se li ženiha bojiš ti? Huj! Osorno gleda te. Se li Feliks šal boji? Mislim, da je ljubosumen?
Alonzo.
Ne; a govor vaš brezumen, Pust se meni, vitez, zdi.
Evgenij o,
Brž odlazi!
Alonzo (prijemši Precijozo za roko).
Nu, Precijoza!
75
Evgenij o (vmes stopivši).
Stoj, to ni mi bil namen! Jutri dekle vzameš soboj, Za nocoj pa le — Bog s toboj!
Alonzo. Vam pač boj je zaželen? E vgenijo. S toboj? — Moram se smijati! Alonzo. E, vas nič se ne bojim!
Evgenijo (preteč mu).
Dečko!
Alonzo. Jedva srd krotim! Evgenijo. Skušaj brž se mi pobrati! Al onzo. Bes vas lopi!
76
Precijoza.
Stojta nu!
Evgenij o. Kakšna drznost!
Alonzo.
To vedenje!
Evgenijo (prime za meč).
Vstavi svoje govorjenje —
Alonzo Hajdi, nemam ga strahu!
Evgenij o (izdere meč).
Ha, nesramnik! Jaz življenje — (Borita se.)
Kmetje (izvijo Alonzu orožje).
Vdarimo! Naj pokori se!
77
Precij oza.
Groza v srci mi budi se; Mili Bog, vže izgubljen je!
Evgenijo. Dži, je vže! zvežite ga!
Alonzo. Oj, brezumnost ti moja!
Pedro.
Spone!
Precijoza. Milost krvi mladi!
Pedro.
V	lance ga zakujte vi! Po preslavni retiradi Takšen cvet se videl ni.
E vgenijo.
V	grad ga hitro potegniti; V temi ječe najgloboče
Čas imej se pokoriti!
78
Precij oz a (Don Evgeniju).
Jaz klečeč vas prosim vroče —
A1 o n z o.
Precijoza, pred soboj te V prahi jaz ne morem zreti.
Evgenij o. Strani z njim!
Precij oza (Don E vgeniju).
Ne, prosim, stojte — Alonzo.
Tiho! ne jim razodeti; Veš, kaj si prisegla meni!
Glavar (tiho Precijozi). Molči! Vsi smo izgubljeni!
E vgenij o. Brž! velim zdaj zadnjikrat!
79
P e d r o.
Mladci, brž!
Alonzo. Precijoza, z Bogom! P r e c ij o z a.
Mili Bog!
Kmet j e. Brž! Strani z njim!
(Več kmetov ga vede v grad. Precijoza se gane, kakor da hoče iti za njimi, a Vijarda in glavar jej ubranita.)
Glavar (tiho Precijozi).
Stoj, in upaj v-me!
Evgenijo (kmetom, ki so ostali).
Vi drugi
Razpodite rokovnjače;
Vsacega mi povežite,
Ki se klati še tu vkrog. (Precijozi.)
Skušaj hitro k meni priti,
Zdaj imam poroka, znaš;
80
Dolgo se nikar muditi, Smrt, življenje ti mu daš!
(Gre v grad.)
Šesti prizor.
Prejšnji, brez Don Aionza, Don Evgenija in nekaterih kmetov.
Glavar (Vij a rdi).
Zdaj pozor! On shranjen je. A skrbimo, zbog njega Da še nje ne izgubimo.
V i j a v d a (Pr e cijozi).
Pvecijozka mivna, kaj Vsa prepadena molčiš! Vse še dobro bode, srček, Le sovete naše slušaj.
P e d c o (gravitetično napcej stopivši).
Stvani gadje, stari mladi! Kdor mi tu še kontrahuje,
81
Čast preslavni retiradi! Vsak takoj se aretuje.
V ij ar d a.
Precijozka!
Pr eeij o z a.
Jaz hčem iti? Nfgdar! Jaz v gradščinogrem!
Glavar.
Stoj! jaz tebi zapovem!
Precij oza.
Bog, kaj hčete li storiti?
Pedro.
Prosta je! Gospod to zna. Sam je to jej deklamoval In v svoj grad jo persifloval!
(Laskavo Precijozi.) Idi brez strahu srca!
Glavar (pomigne svojim dečakom).
Ta poštena misel ni. če on hoče nas prognati,
9
82
Ona tu ne sme ostati; Nji gospodje smo le mi.
Vsi cigani (bližajoč se Pedru).
Istina, to misli vsak nas; Njega sme on pridržati, Nam pa ima prostost dati.
P e d r o (nazaj se pomeknivši). Nu — poberi vse vže vrag vas
. K m e tj e. Da, vsi strani!
Pr ecij o za. Oj, jaz vboga —
Glavar in Vijarda (tiho Precijozi). Kmetov dražiti nikar!
K me tj e.
■Strani!
83
P i e c i j o z a. Prosimo odloga!
Glavar in V i j a i d a (vedeta Precijozo strani). Pst! še poravna se stvar!
Kmetje. Brž, če ne vam bode v kvar! (Poženo cigane in vse gre za njimi.)
Sedmi prizor.
Pedro. Faltijo. Ambrozijo.
Pedro (kričeč za njimi).
Rokovniki! Lupeži! Dobro pazite mi nanje, In do gozda jih podite. Grom in strela! (Otre si potno
čelo.)
Fabijo. Pijte, kume!
84
Pedro (izpraznivši kozarec na dušek).
Danes res je vroč bil dan!
Ambrozij o.
Oh! treso se mi vsi udje! Dečko je začaran bil.
Fabij o. Kaj še? vinjen bilje, pravim.
Pedro.
Tiho, bil je jalousie, Taka je.
Ambrozij o. Začaran!
F abijo. Vinjen!
Pedro. (srdit).
Mimi, pravim!
85
Ambrozijo (vstrašen).
Bog nas varuj! Pe dr o.
Paraplui!
Ambrozij o.
Nikarte kleti!
Pedro.
Grom in strela!
Fabijo (brž podavši mu poln kozarec).
Pijte, kume!
In povejte —
Pedro (izpraznivši kozarec).
Da povem vam, Z vinom moram se traktovati! Trezen človek je bedak; Ko od vina sem gorak, Potler hčem vas inzultovati.
(Otido.)
86
Osmi prizor.
Precij oza (bleda z razpletenimi kodri).
Srečno sem skrivaje všla Vender divjim jaz ljudem — Nikdo me ne išče — prav! Drzna srčna je ljubezen. — Tam je grad — on v temni ječi! Vse žrtvujem, da posreči Mi se, oprostiti ga. — A kako storim to? — Kaj? Ni priroda li bogato Me z darovi okrasila? Nisem li za nično zlato često srca veselila? Ljubcu ščit sedaj postani Petje, polno vse sladkosti; Ti življenje mu oznani, Slast oznani mu prostosti!
(Vzame citre.) Vam se ves moj bol odkriva, Mojo radost znate ve; V strunah vaših čar prebiva In sočutnost za srce. Da tešila si dobim jaz,
87 _
Milo, pesni, se glasite, In sovraga pomirite — Al kot ve naj razdonlm jaz.
(Napoti sc proti gradu.)
Deveti prizor.
Prečijo za. Glavar. Glavar.
Ha, si tukaj!
P r e c i j o z a. Strani! Brž!
Glavar. Čuj me, Precijoza!
Precijoza.
Mir hčem! Rešiti ga up imam, A nezgoda mi preti.
Glavar. Nam pogin preti le, nam.
88
Če nas tu kdo zasledi. Hitro z manoj —
P r e c i j o z a.
Nigdar več! Kaj ? bojšč naj ubežim, Nj§ga pa ne oprostim, Ki le zame je trpeč? Ne! jaz rešiti ga hčem, Ali tudi z njim umrem.
(Hče oditi.)
Glavar (jej zastopi pot).
Stoj! od tu mi nemaš iti! Precijoza.
Kaj je to?
Glavar.
Ti z manoj greš! Preči j o z a. Kakšen govor!
Glavar. Ti me vbogaj, Jaz sem oster —
89
P r e c ij o z a. Ha!
Glavar.
Izvoli!
Pr e c ij oza. Besnik, kaj te briga to?
Glavar.
Kri, život, d&, vse se tvega; Če ne slušaš vkaza tega, Te prisilim z močijo!
Precij oza. Bog! Alonzo!
Glavar.
BCs ga lopi! On na svoje sramočenje Nas vnicuje; pogubljenje Njemu, sklep je v naši tropi.
Precijoza (preplašena).
Moj Bog!
90
G lavar (silno).
Dosta je besed! Pojdi, nemaš li strahu' Ti ne veš — v zideh gradu Za toboj bi skril se sled.
P r e c i j o z a.
K vam se nehčem povrniti! Vanj le zdaj zaupam jaz. Vam pa kes je obuditi; Za vsegdar ostavljam vas!
Glav ar.
Meniš! oj ne moti se! Z manoj pojdeš spet na tuje, Vbogati dolžnost ti je, Ali, Bog naj me kaznuje! Na teh rokah jaz po sili Nesti v oni gozd te hčem, Da nesreče te otmem!
Precij oza (kričeč).
Na pomoč!
91
Glavar.
Pst! Precij oza. Mož nemili!
Glavar (vzburjen).
Za život gre tu in kri, Izgubi se, al dobi se!
Precij oza (v smrtnem Strahi).
Bog nebeški, kaj goleč?! Moči rešiti mi ni se! Sveta mati, čuvaj me!
Glavar (besen).
Pojdeš?
P r e c i j o z a (na vse strani se ozirajoč, zakriči).
Ha! (z glasom vdanosti.) Nu, zgodi se! k drevesu, vzame A1 o n z o v o puško in pomeri nanj.) Greš, hudobnež!
92
G lavar (otrpnen). Grom in peklo!
Pre cij o z a.
Brž, zločinec, mi pobegni! Al grmeč prodrem ti s tčm Svincem srce nepošteno!
Glavar (slaboglasno). Joj mi! vse je izgubljeno!
Precij oza. Hvalo Bogu, prosta sem!
Glavar (zatepta z nogo). Zlodej! (Hčo ubežati.)
Precijoza (zastopi na pot).
Stoj! — Kaj menim še! Da, za Boga, taka je! Ti me sam izpremiš v grad.
93
Glavar.
Jaz nigdar!
Prečijo za (dvignivši puško).
Tu imam, mislim, Moč, da moraš z manoj iti!
(Glavar hče ubi^izati.)
Precijoza (pomerivši nan').
Ne poskušaj se vtegniti, Svinec moj ujame te!
Glavar (jej pade pred nogi).
Hčeš li res me pogubiti? Precijoza.
Platiti le, nehvaležnik! Kajti za prostost vjetnika Hčem ponuditi v odkup jaz Naše — svoje — vse imetje; Ti pa v kazen bodeš porok!
94
G lavar (preplašen).
Zarotim te —
Precijoza.
Nevoščljivci! Samopasnost gola vas Vnema, vlada, sleharn čas. Zdaj sem takšna jaz s toboj! Sam pomožen imaš biti Meni ljubca ti rešiti! Hodi brzo pred manoj! (Žene ga, s puško nanj mereč, navkreber proti gradu.)
95
Četrto dejanje.
Dvorana v gradi Don Fernanda Azevede. Večer. Luči po mizah.
Prvi prizor.
Don Fernandoo in Don Evgenijo
(vstopita).
Fernando. Kaj sem cul? Kaj ti počenjaš? Ti prepiraš se s ciganom? Tu v Precij ozi, mojem gradi? In glavarja, praviš, ona Je prisilila se vdati?
Evgenijo.
Oča, da, in s prošnjo tako: Naj v zapor se oster dene.
96
Zoper njo hudo grešil je; In življenja ni si v svesti, Če uživa on svobodo, Predno prost je ženih nje, Da pred njim jo lehko brani.
Fernando. Kaj, nje ženih ?
Ev genij o.
Je tist dečko, Ki je, ljubosumja poln, Meč potegnil proti meni.
Fernando.
Kaj, iz ljubosumnosti? In ti zdaj bi sodec bil, Ako je grešil zbog tebe?
Evgenijo.
Nu, tako ostro ne mislim! Kajti samim tem načinom Smo v svoj grad jo privabili.
Fernando,
Kde je zdaj ?
97
Evgenijo.
Tam pri majki. Donna Klara je pri okni Videla dogodek ta; Precijozo imenujem Jedva, ko pozove jo. Baš zdaj pride.
Drugi prizor.
Prejšnji. Donna Klara.
Fernando (jej naproti).
Nu, kaj praviš? Klaram.
Kakšno dekle, moj soprog! Kar o nji je pravil svet, Moje nadeje preseza! Takšen duh pri tej lepoti, In osoba prikupljiva —
Fernando.
Vidiš li, da res je angelj? Toda, kde je?
9
I	Y
98
Klaram.
Tamkaj v sobi, Plakajoča na ves glas. Sme li danes v dan veselja Tožnost nje oko kaliti? Ne, tako vi niste krut; Milost izkažite nji: Ljubček nje jej bodi prost!
Tretji prizor.
Prejšnji. Strežnik. S trežnik.
Milostni gospod, pred gradom Truma je ciganov zbrana, In ciganska mati silno Terja, govoriti z vami; Meni za petami je.
Fernando. Prost jej vstop!
Strežnik k.
Vže tukaj je.
99
Četrti prizor,
Prejšnji. Vijarda.
Vi j ar da.
Bog ohrani milost vašo! Milostno gospo in sina! Blagoslov nebes vazlij se Nad presvetlo vašo hišo, Da cvete in krepko raste!
Fernando. Kaj zahtevaš?
Vij avda.
Pretijozko, Vnukinjo mi, vaša milost! Čas in pot hitrost vkazuje; Dlje se tu ne sme muditi. A predrznež, ki gcešil je Zoper mladega vam sina, Ta ostro naj se kaznjeva; Toda svak moj, in glavar naš, Kaj, za Boga, ta je storil, Da ste vkovali ga v lance? Bodi pvost!
7*
100
Fernando.
Precijoza tu Boddi; rokovnik glavar je, Ki dekle muči in plaši.
Vij ar da.
Bog se smiluj! Vi ste modri, Bodite i milostni! Precijozka zdaj v Valencijo Mora k svete Ane godu, Jutri ima tamkaj biti; Torej ne mudite nas!
Fernando.
Hčeš zakone mi dajati? Precijoza tukaj bodi, Tipa idi!
Vij ar da.
Oj, svetnici! Hčete res me pogubi? Oj, gospa, gospodič mili! Naj objamem vam kolena, Govorita vidva zame, Bog vse tisočkrat poplati!
Evgenij o. Strani, oča to veleva!
101
Klara. Tudi vam ne bode v kvaro!
Fernando.
Dosta! Brž odlazi, satan! Ali moji hlapci brzo —
Vij ar da (vzdihujoč).
Sveti Krištof mi pomozi! Svojimi sorodovinci To ravnanje je tiransko.
Fernando.
Kaj golčiš?
Vij arda.
Ni Don Carcamo Vaš sorodnik in prijatelj?
Fernando.
D&, on je!
Vij arda. Nu, sin njegov Precijozin ženih je!
102
Fernando. Se li babi blede?
V i j a r d a.
Nigdar! Gledite, prekrasni lovec, Ki ste vjeli danes ga, Vitezek prav nežen je!
Fernando.
Kaj?
KI ara. Al res je?
Evgenijo.
Don Alonzo?
Vij arda.
V lovski hodi on obleki Z nami od Madrida vže. Sent! gospodič ta je blazen; Redko se tako godi! In kako se on rotil je! Da jo mora v zakon vzeti: Kajti mi smo vsi pošteni!
F e r n a n d o. Kaj vi hteli —?
Vij ar da.
Kdo bi branil ? Krivda naša ni, on povej; Prenočišče mu odrekli, Vsak svarili smo ga dan; Toda on se ni odstranil.
Klara.
Res, neslišno!
Fernando.
Ni verjeti! Evgenijo. Je li tepec tak na sveti?
Vijarda.
Kaj, je li brezum, če Španije Pol, kot vitez ta blazni? Starost klanja se, mladost Moje vnukinje lepoti. Menim vender, vam in oči Malo to veselja dela.
104
Feman do. Veš, nesramnica, da morem —
V i j a r d a.
Jedno še vam jaz naznanjam ■ Don Carcamo je hvaležen. Delajte v imeni njega: Platite mi tisoč skudov, A glavar nam bodi prost, In odjadramo vže jutri Zgodaj s Precijozo v svet, Ter ne pridemo več v Španijo. Ako nehčete, le glejte, Prej si on konča življenje, Nego pustil bi dekleta.
Klara.
Je li res?
Fernando.
Na Boga, res! Ta sanjač je nagnen temu; Brž trebe je odločiti — Hej, odlazi, kača stara ! čakaj, da te spet pozovem.
105
V i j a r d a.
Dobro, grem, gospod; veli Zakon pak deželni vam, Da nas mirne odpustite; Z^do^ženca vi kaznujte, Črez-nas nemate moči. Izvolite! Tisoč skudov, Ali pa ste moj sorodnik! Hi, hi, hi, križ je voliti! Bog vas čuvaj! Brez zamere!
(Otide.)
Peti prizor.
Prejšnji brez Vijarde; takoj potlej strežnik.
Fernando.
Tudi jaz tako sem menil, Ko v Madridi o Precijozi Čul sem mladca govoriti!
Klara.
Kaj li oča mu poreče? V tej še uri pride k nam!
106
F e rn an do.
Skoraj prav se mu godi! Ves zaljubljen vanj, bil slep Za slabosti vse je sina. O ca meni zdaj ga v boji, Sanja vže o lovorikah, Ki jih njega služi meč; čakaj, brate, vidiš vse!
Strežnik (vstopi).
Don Carcamo iz Madrida Baš zdaj je prijahal v dvor.
(Otide.)
Fernando.
Tukaj, nu zdaj sam uvet S čarovnico lehko sklepa; Moj načrt pa je vže gotov, Da sinit, očeta klonim.
Klara.
V tem jaz idem k Precijozi. Vbogo dekle, kaj prežije, In Bog zna, kaj še v del ti pride! (Gre v stransko sobo.)
107
Šesti prizor.
Don Fernando. Don Evgenijo. Don Francisco.
Francisco. Živela, nevesta, ženih!
Fernando (objemši ga).
Hvalo, hvalo, Bog te vzprimi! Francisco.
Nu, kako je, zali ženih, Si li denes tudi plesal, Kakor v prve dan poroke Denes petindvajset let?
Fernando.
To si misli! (Evgenija kažoč.) Tu moj sin!
Francisco.
Kaj, Evgenijo? Gledi nu! Vi ste brž vrha dorastli! Ko sva videla se zadnjič, Nos gospodič svoj si ranil Tu na mcca križi je.
108
Fernando (Evgeniju).
Pojdi, valpetu povedat — (Govori tiho z. njim, Evgenijo se nasmiha, kloni Don Carcamu in otide.)
Sedmi prizor.
Don Fernando. Don Franciseo. Franci sco. Hm, prav zal dečak, tvoj sin!
Fernando.
On seljak je, dragi brate — In gospodski njemu svet Še neznan je. —Tvoj, se ve, da —
Francisco.
Res, on zlodjev vam je dečko, V njem junaški dedov se Duh je z nova čvrst probudil!
Fernando. Kaj? Izvestno je zdaj v vojski?
109
Francisco.
To si misli. Tist večer še, Ko iz stolnega se mesta Vmikala drhal ciganov, Želja po junaštva delih Gnala ga na pot je slave.
Fernando. To je čudo!
Francisco.
Da, ne veš ti, Kakšne dela mi skrbi! Moj jedinec je predragi. Kaj bi dal, ko htel bi dečko Stopiti mi v stan zakonski; A pohlep po česti, slavi, Sam navdaje mu srce.
Fernando.
Znam! — Oj, trikrat srečni oča! To je radost, da junaka Imaš sina!
Francisco. Res je, res.
110
Feman do. Ti kaj piše?
Francis co.
Nič do zdaj še. Fernando.
Pisal on ti prej ne bode, D6kler vojske ne premaga.
Franci sco.
Res je, res je!
Fernando.
Zdaj pa prosim! Dnes se jeden je ciganov Bil uprl mi zoper sina, In pretil mu z golim mečem.
Francis! co. Vrag, kaj čujem!
Fernando.
Da, tako je! Bi li storil ti ljubav mi, Ker jaz posla baš imam, Da v ime ga sodiš moje?
111
Francisco. Rad, prav rad!
Femando. A svetujem, Da ravnaj mi z njim prav strogo.
Franc; i s c o. To je jasno. Al na kol z njim? Fernando.
Bog ne daj! nasprotno le Vstrašiti ga menim jaz, A potem pomilostiti.
Francisco.
Si li blazen? Lump naj visi! V takšnih slučajih ti vselej Premehak si. Vbogaj mene, Daj nam vzgled!
Ferna n d o.
Ti pač želiš —
Francisco. V mojo radost ga obesi!
112
Fernand o. Vender, ti ga mi obsodi!
Franc isco. Sem ga pošlji!
Fernando. Vže ženo ga.
Franci sco.
Prav; zdaj hodi svojim potem, Jaz pak bodem mu sodnik.
(Sede za mizo na desno.)
Fernando. Brate, ne prenagli se!
Francisco. Molči nu, viseti mora!
(Don Fernando otide.)
I
11.3
Osmi prizor.
Don Francisco. Potem Pedro, z golim mečem naprej. Nekateri smešno opravljeni kmetje naoroženi sulicami in puškami z Don Alonzom,.vklenenim v svoji sredi, mar-širajo zapored noter.
Pedro
(zapovedujoč).
Fronta, stoj!
Alonzo (vgledajoč svojega očeta).
Moj oča! (Zakrije obraz z roko.)
Fra n ci s c o.
Bliže!
(Pedro, vojaški vedoč se, prišvepa prav blizu Don Francisca.)
Francisco.
Kdo, prijatelj, ste?
Pedro
Gradski valpet, milost vaša! Petindvajset let sem v službi:
8
114
Šestnajst let bil mušketir In dnes „Peter des plaisirs!" Pri preslavni retiradi, Kder mi to-le je nogo —
Franci sco. Vže dovolj je! •—• Ujetnik!
P e d r o
(se pokrije in maršira na prejšnji svoj prostor).
Pozor! — V stran na desno! (Obrne se proti Don Franciscu, drugi se obrno na levo.)
Marš!
(Meneč, da gredo drugi za njim, maršira do Don Francisca, a drugi baš v nasprotno stran.) Jedna, dve, jedna, dve, jedna, dve — Fronta, stoj! (Obrne se, hteč pokazati na Alonza.)
Ta —• (osupnen, ko zagleda svoje ljudi na drugem konci sobe.) Grom in strela!
Franci sco (nasmihajoč se).
Dobro tukaj komanduje Gospod valpet.
115
Pedro. Duplikujem.
To novaki, tepci so! čC dovoli milost vaša, Stražo hočem strani vesti.
Franci sco.
Stori to!
Pedro. Hej, vi trabanti! — Znate li dolžnosti svoje? — Juan, Fabijo, Gil!
Kmetj e. Kaj je?
Pedr o.
Paraplui! Ne znate li, Kaj je desna, leva stran?
Kmetje. Mi smo kmetje, mojster Pedro, Jezik vaš pa tuj je nam.
Pedro. Od preslavne retirade
116
Videl bebcev tacih nisem. Vrag vas vzemi!
Kmetje. I vas!
P e d i o.
Merci!
Deveti prizor.
Don Francisco. Pedro. Don Alonzo.
Pedro.
Hčem li vam zdaj zadolženca, Milost vaša, prostitovati ?
Francise o.
Drži jezik za zobmi! Semkaj pridi ta lenuh!
Pedro. Tjakaj, brate, tam je sodec. (Don Alonzo ga pahne od sebe in stopi pred očeta.)
117
Francisco (skoči k višku).
Bog, kaj vidim!
Pedro.
Zvito bučo In lenuha, milost vaša!
Fran cisco.
Smem li tu očem verjeti? Si li, ali nisi ti?
Pedro.
Zna se, da je on, falot.
Francisco. Povej, kaj li delaš tu?
Pedro.
Paraplui! jaz transportujem —
Francisco. Ta obleka?
Pedro. Plen tatev je.
118
Francis; c o. Dej, povej —
Alonzo. Da sva sama —
Francisco (P e d r u).
Strani, hitro!
Pedro.
Serviteur! Kar očara vas na mesti!
Alonzo (Pedru).
Idite, moj to je oča!
Pedro.
Kaj? comment?
Francisco.
Moj sin!
Alonzo.
Moj oča !
119
Pedr o (po Stanki). Zlodej, zdaj se mi svetli!
Francisco.
Strani!
Pedro (vmikajoo se). .
Poklon po navadi!
Alonzoo. Vsaj ne delajte over.
Francisco (teptajoč z nogo).
Strela na-vas!
P e d v o.
Fai Fhonneur. (Otide.)
120
Deseti prizor.
Don Francisco. Don Alonzo. Don Fernando (stopi mej duri.)
Francisco. Nu, moj sin?
Alonzo (pade mu pred nogi).
Oj, milost, oče ! Greh je moj le sad ljubezni.
Francisco. Koga ljubiš?
Alonzo. Precijozo! Francisco. Kaj, Precijozo? to ciganko?
Fernando (naprej stopivši).
Kar ostavil je Madrid, Po gozdeh izpremlja vedno V preprosti obleki jo.
121
Francisco. Ljubi Bog! moj sin cigan je!
Fernando.
To so njega slavna dela, Sad je tvoje vse slabosti In brezpameti njegove. Takovšno dekle ljubiti, Čast zametati rodbine, To je sramno!
Alonzo.
To je sramno? Kaj pradedov vrsta le Vnukom vije vence slave? Ali ni priroda vže Venca splela jej krog glave? Kdo bi slušal klevetanje, Hteč jej kratiti krepost? Njej skazuje spoštovanje Španijolska naj mladost! Jaz ne — vi in domovina Tega se sramujte čina, Ker prepuščate nezgodi Njo, ki se slavi povsodi.
122
Fernando.
Predno dalje govoriva, Storite ljubav, netjak, mi, Pojdite v to sobo z manoj, Kder se boste preoblekli. Ko bi jeden mojih gostov Videl v takšni vas opravi —
Francisco.
Res, za Boga, strani brž!
Al onzo.
A Precijoza?
Fern ando (zapovedujoč).
Idite! Viteški opravljeni, Kakor gre plemenitašu, Mojemu sorodniku, Pridite potem spet k meni! (Vede ga v stransko sobo in zaklene vrata za njim.) Tu sanjari zdaj do jutri!
(Vtakne ključ v žep.)
123
F rancisco. Bog, kaj neki hčem začeti? Fernan do.
Nič, moj brate, tisoč skudov Platil jaz sem zate vže. Še nocoj gredo od todi, Moji pa ljudje skrbeli Bodo, jutri da v Valenciji Vsi se spravijo na ladjo.
(Don Francisco mu poda roko.) Zbog Precijoze žal mi je, Boljše htel sem jej pomoči. Kdo gre?
Fran ci si c o. Tvoja je soproga!
Jednajsti prizor.
Prejšnja. Donna Klara. Potlej Don Evgenijo.
Fernando (Klari naproti).
Kaj? solze?
124
Klara (Don Franciscu).
Oj, dobro došli!
Francisco.
Pregloboko vžaljen oča —
Klara (mu seže v besedo).
Vaš jaz bol—poznam in čutim! (pokaže na srce). Oproščen pa tu vaš sin je. To navadno ni dekletce, V srci nje sem blagem brala; Plemenitnik milovati Mora jo, da je ciganka. Odpovedala Alonzu Trdno se je, blagodušno, In obžalujoč resnično Vam provzročeno bolest, Sama je. v pregnanstvo šla.
Francis c o. To je žrtev!
Ferna n d o. Čudno res!
125
Klara.
V tej še uri loči se, A svečanost dneva hoče Prej še s petjem poslavlti.
Fernando.
More li?
Klara.
To hče v slovo nam! (Objame soproga.) Dragec! meni smili se!
Evgenij o (vstopi).
Vaju čakajo vže v vrti, Zbrana množica je gostov, Bližajo se i cigani; V lišpi vsa in polna mislij Precijoza spredaj gre.
Klara (Don Franciscu).
Dajte roko !
126
Fernando (Don Evgeniju).
Brž, Evgenijo!
(Otideta).
Dvanajsti prizor.
Gledališče se izpremeni v krasno razsvitljen vrt. Kmetje, praznično oblečeni, plešo v posamesnih oddelkih in polno jihje vkrog. V sprednjem deli prinašajo strežniki stole in jih postavljajo ob obeh straneh v vrste. Pedro ukazuje.
Zbor.
Glej, zvezde prijazno bleste se
V življenja otožno temo, Smijo nam iz dalje mračne se, Veselo blesteč se, plešo!
In zemlja v nebo je zmenjena,
Vkrog žarke ognjene vsipljoč, Po lučih je nje razsvetljena Denašnje slovesnosti noč!
A bolj še kot zvezde višine
In luč, se nje sveti obraz, Bližina in dalja izgine,
Ko nje se pokaže nam kras.
127
Veselja nam petje glasi se,
A trojin se žarek blesti, In zemlja in nebes vrti se: Naj vino, ljubezen živi!
(Ko vtihne zbor, se prikažo: Don Azevedo, Donna Klara, Don Carcamo, Don Evgenijo in nekateri vitezi in gospe, ki posedejo po stoleh. Iz dalje se čuje ciganski marš, vedno bliže; kmetje se razpostavijo ob obeh straneh. Ko je vse v redi, se prikažo cigani. Precijoza, v svoji najlepši opravi, kakor v prvem dejanji, gre se citrami v roči pred njimi. Vijarda in glavar za njo. Drugi cigani zadaj.)
Precijoza (začudena vkrog sebe gledajoč).
v Bog, kde sem! pred okom svojim Čudno imam zdaj igro! Ali slutnja v srci mojem Mi vresniči se glasno? Razsvitljeni ti prostori — Te olepšane vrste — Sanj so mojih sladkih vzori — Toda, oj! —- zgolj sence le! —
Klara (k njej stopivši).
Kaj je tej genitvi vzrok —
128
Pre cij oza (plakajoč).
Kaj sem vbožica rojena!
Vij ar da (strahom glavarju).
Vse nas pogubiotrok!
Glavar (tresočim glasom).
Črhni, pa je izgubljena!
Pre cij oza (po Stanki s težavo).
Bol, trpljenje, ki muči te, Zabi, vbogo ti srce ! Strune k petji se glasite, Da se vteši mi gorje!
(Strastno vdari v strune, silno svojimi ouvstvi se boreč; a ko še jedenkrat pogleda vkrog, premorejo bolest in citre jej padejo iz rok.) Ne, ni moči, mi ne gre — Jaz v slovo ne morem peti; Htela čuvstva sem zatreti; A zdaj poka mi srce!
129
Klara. Oj, nesrečna —
P r e c i j o z a.
Joj mi, vbogi! Sleharn bol mi v delež pride, Celo v mislij mi igro Žgoči še brezup zaide!
Klara. Vmiri se, povej, kako —
Precijoza.
Često dvigal je v nadlogi Me obup nad prah, ljubeč, Kazal mi je v moji togi Tempelj nadeje blesteč; — Skroz meglene jaz temine Zrla dom sem otvoren! Upe moje in spomine, Vse vresničil mi je sen; V ljubem sem živela krogi, Srečnem, radostnem z menoj: Našli so se meni vbogi Oča, mati — ljubeč moj!
(Pred-se strmeč se globoko zamisli.)
9
180
Klara. Ha! kaj sluti —
V i j a r d a (silno glavarju).
Zdaj je čas!
G lavar (dvignivši roko).
Brž, Precijoza! (Cigani vdarijo v tamburine, treso kraguljce in se obrno na odhod).
Glavar*.
Hej, Precijoza! (Cigani kakor prej potreso tamburine). Brž v Valencijo!
Pre cij o za (k višku skočivši).
Brž v Valencijo! Da, in dalje, vedno dalje! V dnu se vode Ohladilo srce bode. Solze žgoče
Vzprimljaj reke val deroče; Vodi me obup od tu
131
Brez miru! —
Ko se vmičejo bregovi,
Mi vetrovi
Kot njegov pozdrav šume. Meni poči pa srce Zadnjim vzdihom — večno moj! (z največo težavo in z glasom obupnosti) Brž v Valencijo — brž, takoj!
(Plane strani.)
Cigani
(vriskajoč). Hej, v Valencijo! Brž, takoj! Klara
(prihiteč).
Stoj) Počakaj, Precijoza! (Prijemši jo za roko vede jo na sprednji del odra.)
Jedno prošnjo, moj soprog! Čudno deklice usoda Te prošinja srce mi, In nagiblje mene jej; Ako temu hčete dnevu Staviti vi lep spominek, Naj ne gre od nas otožna! Moč ima, vse drzne želje Svojega srca krotiti;
7*
132
Svojstvo to zasluži plače. Vbožici na povračilo Odkupite jo, naj ima Blizu mene dom, zavetje.
Precij oza. Bog nebeški!
F e r n a n d o.
Dk, zgodi se! Donna Klara, želje vaše So i moje; rad storim vam, Kar sem htel poprej vže sam.
(Ciganom.) Čujte! — Iskajoč pomoči Je pred vami Precijoza Solzna prišla k meni v grad. Kde rojena je, skažite, In do nje pravice svoje; Ako ne, mir bodi z vami! Da ni vašega rodu Jasno je, in izvoliti Prosto si zavetje sme.
Glavar (Vij ard). Oj, zdaj vse je izgubljeno I
133
Vijar da.
Toda, milostni gospod —
Femando.
Ni besede, kajti znate, Jaz na svojih tleh prisilil Bodem svojo vas oblastjo, Da poveste mi, kako ste Tega dobili dekleta!
Vijarda (zaničljivo se smijoč).
Kaj še! — Našli dete smo Vse slabotno mi na poti, Vsej nezgodi prepuščeno; To priseževa vam lehko.
Fernando.
J a z za starišev hčem krutost Vbožici vračilo dati.
Glavar (Vijar d i).
Pusti, ni je zdaj rešiti.
134
Vij acda.
Ne, pozornim je nam biti, Da se vhrumi še kaj vjame. (D o n F e rna n du). Milostni gospod, slušajte! Sreča vodi Precijozo, In nebo naj plati vam, Vse, kav jej storite vi; A še dalje čujte, prosim: Nam slovesno obljubila Je, če bode srečna kdaj, Da polajša naše vboštvo, In da bode vse dobrosti Njej storjene povrnila.
Fernando.
Le mirujte, jaz sem porok, Vse to bode vam storila.
V i j a v d a (poljubi mu plašč).
Bog vam plati! — Jedno še! S Precijoze je usodo Združena še važna tajnost. Hčete li jo vi rešiti?
Fevnando. Rad, povej!
135
Vij arda.
Hčem, milost vaša! Toda obljubite prej, Ne kratiti nam prostosti, In v plačilo meni, mojcem Za življenje vse pravico, V te dežele vaše mejah Stanovati, naredite!
Fernando.
Kaj blazniš? kaj li zahtevaš?
Vij ar d a.
Nič zato se ne jezite! Ako zdi skrivnost nevredna Vam te cene se, gospod! Vsega vi ste oproščeni.
Fernando.
To je čudno! — A kaj stavim! Ako tajnost mi nevredna Zdise, saj še nisem vklenen. Bodi si! besedo dam!
Vijarda (vkrog stoječim posluhom).
Druščina le-ta je priča. —
136
Cujte! — Dnes je šestnajst let, Ko smo ob večerni uri Prišli mimo tega grada. Mej cvetlicami ležalo Blizu ribnika na travi
V	spanji deklice je krasno — Jedva v kacem tretjem leti — Kril jo je ovoj, na prsih Križec svetil se demantov. — Blizu ni nikoger bilo,
Nego pestuna dekletca, Ki pa nas ni opazila, Ker je daleč tamkaj v gozdi Ljubeč jo objemal nje. — Meni, rodom Afričanki, Ki mi dan proroški duh,
V	liip razjasni se bodočnost, Kajti vkrog dekletca glave Videla sem svit blesteč, Kar posebne znak je sreče; Jaz pobrala brzo sem Deklico v svoj naročaj, Vrgla v vodo nje ovoj,
In splazili smo se v gozd.
Klara. Bog, to moja hči je bila!
137
F e r n a n d o.
Ko ovoj na bregi našli, Mislili smo jo vtopljeno.
Vij ar da.
Skrbno dete smo gojili, Ki je hitro v družbi naši Pozabilo na svoj dom. Bila nam nad vse je draga In Precijozo smo jo zvali.
Fern a ndo. Kaj, Precijoza, ta je, ta je —
Vij ar da. Hčerka vaša!
Klar a. Da, da, je! Starost, lice, srce moje Meni pravi to glasno. (Objame jo.)
Vij ar d a.
V mojih besedij svedočbo Najdete še znamenje Dveh zvezd na dekleta srci, Ki je vaše pravo dete,
138
Tu pak je demantni križec, Ki napis ima ob robi: „Anna Klara Azevedo"
F e r n a n d o.
Da, tli dvomiti ni več! Hčerka moja! (Pritisnejo viharno na prsi.)
Evgenijo in Francisco. Res, neslišno!
Vkrog stoječi ljudje. Čudne božje so naredbe!
P r e c i j o z a
(po Stanki).
Jaz na prsih starišem! Naj teko solze veselja — Oče, mati — oj, sladkost Nepopisna v teh glasovih!
Klara.
Kolikrat objokovala, Dete, jaz sem tvojo smrt!
Fern ando.
Upa nismo nič imeli; Pestuna je ubežala.
139
Pre cij o z a. Oj, te sreče neizrečne!
Evgenij o. Sestra moja!
Precij oza. Vi moj brat ste?
Evgenij o (objame jo).
Da, tvoj brat, ki svoj pregrešek Zdaj popraviti hiti.
(Don Fernando mu poda ključ. Don Evge-nijo otide.)
Trinajsti prizor.
Prejšnji brez Don Evgenija. Francisco (roci razprostirajoč). Tu pak je Alonzov oča! (Precijoza mu pade na prsi.) Hčerka moja!
140
Fernando.
Da, moj brate, Srečen vsegdar sin tvoj bodi, On sanjaško je zvestobo Svojo nas osrečil vse!
Klara.
Nje ljubezen mu je plača.
(Don Fran ciscu.)
Ali niste v svojem vrti Vi jo vgledali najpreje?
Fernando.
Res je! kaj si vže, Precijoza, Brala ti iz roke moje?
Precijoza.
Kar se davno izgubilo, Novic bode se rodilo.
Fernando.
Srečno to se zdaj godi'; Denes ti si nam rojena, Anna Klara Precijoza.
141
Pedro.
Svatba, krst in še zaroka! Živeli!
Ljudstvo. Da, živeli!
Glavar in Vijarda (padeta na kolena). Oj, gospod premilostivi!
Fernando.
Strani!
Precijoza
Odpustite, oče! Prvič vas otrok vaš prosi! Naj izpolnim, kar sem rekla. Oh! jaz sem sedaj presrečna; A nesrečne pa naj one Vem, v težavah prej mi zveste?
Fernando.
Bog! to njeno govorjenje — Vi mi prednjo pokleknite,
142
Angelju se zahvalite, Da vam še pustim življenje! (Vijarda in glavar poljubita Precijozi r6ci.)
Štirinajsti prizor.
Prejšnji. Don Evgenijo. Don Alonzo.
Evgenijo.
Le pogledite sami, Zmota ni slepila mene.
Alonzo. Al res vzhaja sreče zora?
Precijoza.
Upati v nebo se mora, Le nebo vse modr o sklene!
Fernan do. Vaji združilo nebo je!
Klara. Naj ljubezen vaji plati!
143
Francisco.
Mesto lovorik nabrati, Dobil tvoj junak ženo je.
Pedro.
Živela!
Vsi navzočni ljudje.
Da, živela! (Trobente in pavke.)
Precijoza.
Kde pač lepša sreča je? Da, ostaje je dna še: In to srečo mi dosegli, Če z igro smo vam ustregli!
(Konec.)