Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava:	hmeljar
Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196	Leto X. Celje, 29. septembra 1939 Štev. 20 |
Iz naše statistike 1938^39
Po statističnih podatkih Banovinske hmeljske komisije je v letu 1938 znašal pridelek hmelja v naši banovini skupno 13.650 stotov. Ves pridelek je bil razprodan v sezoni 1938/39.
Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja je oznamkovala pod znamko »Južnoštajersko-Sa-vinjska dolina« 2582 bal do in 2361 bal nad 170 kg, 424 balotov do in 115 nad 170 kg ter 266 pokeiov do in 147 kock nad 170 kg čiste teže, skupno torej 5895 lovorkov v kosmati teži 11.492,16 stotov, pod znamko »Dravska banovina« 164 bal do 170 kg in 333 bal nad 170 kg ter 15 balotov do 170 kg čiste teže, skupno torej 512 lovorkov v kosmati teži 1101,42 stotov in mešanega hmelja iz obeh področij pod oznako »Hmelj« 135 bal do 170 kg in 50 balotov nad 170 kg čiste teže, skupno torej 185 lovorkov v skupni kosmati teži 316,30 stotov. Skupno je bilo torej oznamkovano 2881 bal do in 2694 bal nad 170 kg, 439 balotov do in 165 balotov nad 170 kg, 266 pokeiov do in 147 kock nad 170 kg čiste teže, to je skupno 6592 lovorkov (5575 bal, 604 balotov, 266 poketov in 147 kock) v kosmati teži 12.909.89 stotov.
Poleg slovenskih je bilo 6219 lovorkov označenih še z angleškimi, 297 s francoskimi in 66 z nemškimi napisi.
Povprečna teža enega oznamkovanega to-vorka je znašala 194,90 kg.
Skupno je bilo letnika 1938 oznamkovanih 6592 tovorkov v kosmati teži 12.909,89 stotov, oziroma po odbitku embalaže v čisti teži 12.394 stotov, to je 89 % celokupnega pridelka, in sicer 79,25 % pod znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina«, 7,50 % pod znamko »Dravska banovina« in 2,25% mešanega hmelja iz obeh področij. Od oznamkovane količine odpade 89 % na znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina«, 8 % na »Dravska banovina« in 3 % na mešani hmelj iz obeh področij.
Kontrolnih potrdil ali overilnic je izstavila Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja za znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina« 3201 za 5500 tovorkov (za 395 ne), za znamko »Dravska banovina« 271 za 480 lovorkov (za 32 ne) in za označbo »Hmelj« 17 za 102 tovorka (za 83 ne), skupno torej 3489 za 6082 tovorkov, dočim se za sicer oznamkovanih 510 tovorkov overilnice niso zahtevale. Največ overilnic, to je 3141 je bilo izdanih za posamezne lovorke, 11 za 2, 8 za 3, 14 za 4, 173 za 5, 6 za 6, 8 za 7, 6 za 8, 2 za 9, 20 za 10, 3 za 11, 9 za 12, 8 za 13, 11 za 14, 3 za 15, 5 za 16, 6 za 17 in 55 za 18 tovorkov skupno.
Poverjeniki v občinah so izdali skupno 5360 poverilnic in plombirali 32.382 bal v približni teži 13.590 stotov, in sicer 4728 poverilnic za 28.823 bal v pr ¡bližnji teži 12.104 stotov, torej 89 % znamke »Južnoštajersko-Savinjska dolina« ter 632 poverilnic za 3559 bal v približnji teži 1486 stotov, torej 11 % znamke »Dravska banovina«. Ker je bilo oznamkovanih skupno le 12.394 stotov, je ostalo torej potem neoznamkovanih 1196 stotov, to je 11 %, ker je znamkovanje fakultativno; seveda pa je to le približno, ker poverjeniki hmelja ne tehtajo, temveč le precenijo težo.
Kakor je iz statističnih podatkov razvidno, se zahteva vedno več oznamkovanega hmelja in se je preteklo leto oznamkovalo že 89 % celokupnega pridelka. Iz tega sledi, da so izgubili svojo upravičenost vsi pomisleki proti obveznemu znam-kovanju našega hmelja in da je nastopil čas, ko bo tudi pri nas treba uvesti obvezno znamkovanje vsega hmelja.
Napisi na tovorkih so dvojezični, in sicer najprej slovenski, potem pa še v tujem jeziku po želji kupca. Iz okolnosti, da so kupci zahtevali poleg slovenskih v ogromni večini še angleške napise, je tudi razvidno, kam je zadnji čas izvoz našega hmelja usmerjen.
J. Barth in sin:
O hmelju 1938/39
(Nadaljevanje.)
Cena za la blago 15—16 din, za srednje vrste 12—14 din in za slabše 6—8 din za kg. Konec decembra je bilo le še prav malo blaga neprodanega. (Vlada dela na novem hmeljarskem zakonu.)
Po kakovosti je bilo v Sloveniji la blaga 45 % in v Vojvodini 20 %; Ha pa 50 in 60 % ter slabšega 5 in 20% .
Izvozilo se je iz Jugoslavije od 1. septembra 1936 do 31. avgusta 1937. leta 49.190 stolov, od
1.	septembra 1937 do 31. avgusta 1938. leta 26.703 stotov in od 1. septembra 1938 do 30. aprila 1939 23.630 stotov.
Na Poljskem je bila zima precej mila in je bilo le malo snega. Marec je bil topel in obrezovanje se je začelo zelo zgodaj, zaradi hladnega aprila pa je zaostalo in se končalo šele konec aprila in v začetku maja.
Bolhači so se pojavili v Wolhiniji, pa jih je kmalu izpral in uničil dež. Uši letos niso napravile take škode kot lansko leto, ko se je nasadom še letos poznalo. V večji množini so se pojavile le v Velikopoljski {Poznanjski), kjer so tudi napravile večjo škodo. Peronospora se je pojavila proti koncu, posebno za časa obiranja, vendar škode ni napravila. Škropili so do trikrat, po nekaterih krajih, kjer se je pojavila močneje, pa tudi do šestkrat. Obiranje se je začelo okrog 20. avgusta in je trajalo vseskozi v lepem vremenu v Wolhiniji in Malopoljski (Galiciji), dočim je v Kongresni Poljski malo nagajalo vreme, prav posebno pa v Velikopoljski (Poznanjski). Temu primerna je bila tudi letina. Slabše je odrezal pridelek Velikopoljske, kjer je zaradi deževja med obiranjem trpelo blago posebno na barvi. Nabrali so v Wolhiniji 17.500 stotov (8,5 stota na ha), tudi v Kongresni Poljski pride na ha 8,5 stotov, pa tu je ostalo 5 % neobranega.
Vnovčenje je potekalo normalno. V Wolhiniji se je plačeval la 1,6—2,6 Z1 (13—21 din), Ila 1,0—1,6 |Z1 (8—13 din) in 'slabši 0,6—1,0 Z1 (4—8 din) za kilogram. V predprodaji z USA so bile cene za la 0,50 dol. (22 din), za srednje slabo pa 0,28 dol. (12 din). Konec decembra je bil hmelj skoro ves razprodan. V Kongresni Poljski že v začetku novembra ni bilo več hmelja na prodaj iz prve roke. Za la so plačevali 2—2,7 Z1 (16 do 22 din), za srednje slabo blago 1 — 1,8 Z1 (8 do 14 din) in za slabše 0,7—1 Z1 (5—8 dinarjev). V Malopoljski (Galiciji) so se cene sukale od 1 do 2,50 Z! (8—20 din) in v Veliko-Poljski (Poznanjski)
za la 1,80 Z1 (14 din) in za ostali hmelj 1,50—0,60 Z1 (12—4 din) za kilogram.
Glede kakovosti se je pridelalo prvovrstnega blaga v Wolhiniji 25, v Kongresni Poljski 45, v Malopoljski 20 in v Velikopoljski 10 %; srednjega 55, 30, 40, 70 % ter slabšega 20, 25, 40 in 20 %.
Površina nasadov je ostala skoraj nespremenjena, le v Galiciji se je za malenkost povečala.
Izvozilo se je iz Poljske v času od 1. sept. 1936 do 31. avg. 1937. leta 29.993 stotov, od 1. septembra 1937 do 31. avgusta 1938. leta 12.095 stotov in od 1. septembra 1938 do 30. aprila 1939. leta 24.066 stotov. Uvozilo se je v Poljsko od t. septembra
1936	do 31. avgusta 1937. leta 96 stotov, od 1. sept.
1937	do 31. avgusta 1938. leta nič stotov in od l.sept. 1938 do 30. aprila 1939 pa samo 22 stotov.
V	Franciji je bila pomlad zelo hladna in šele pozno poletje toplo.
V	Alzaciji je rastlina zaostala v rasti zaradi pomladanskega hladnega vremena. Popravila se je šele tik pred obiranjem. Bolhači so se pojavili posebno v nižavah v maju, listnih uši so se ubranili z večkratnim škropljenjem z nikotinom. Peronospora se je začela nevarno razvijati od srede avgusta, deloma zaradi večkratnega deževja ter so porjavele kobule na več krajih. Škropili so štiri do šestkrat.
Obirati so pričeli 1. septembra in je trajalo do 17. septembra. Imeli so z nekaj izjemami lepo vreme. Blago je po kakovosti in barvi slabše od prejšnjega leta. Kobule so se razvile normalno. Po množini zaostaja pridelek za onim iz prejšnjega leta za 850 stotov. Nasade so skrčili za 43 ha. Povprečno je zraslo na 1 ha 13,2 stota. Neobranega je ostalo 20 %.
V	začetku decembra je bilo pri producentih še kakih 25 % hmelja neprodanega, toda že v januarju le še nekaj tisoč stotov.
V	septembru je bil trg zelo miren in je šele v začetku oktobra oživel. Začetne cene 14—16 ffr (16 — 18 din) in posamezno tudi 18 ffr (20 din) so začele kmalu popuščali in koncem decembra se je plačevalo le še 4—8 ffr (5—9 din) za kg, kar pa še stroškov ni pokrilo. Ostanek se je prodajal v januarju po 20 ffr (23 din) in v maju po 32 ffr (37 din) za kg. Da bi odpomogli hmeljarjem, je izšel dekret, ki obvezuje pivovarne, da morajo od 1. septembra
1938	dalje rabiti domačega hmelja 65 % in šele, kar je več, lahko uvažajo. Če pa kaka pivovarna ne uvozi toliko, kolikor pač sme, pa lahko prepusti drugim ta ostanek. Toda tudi s tem niso še odpomogli krizi. Producenti se še vedno potegujejo za zvišanje carine na uvoz in so ustanovili posebno
komisijo, ki naj jamči za kvaliteto in podpira vnov-čevanje in trg.
V dpt. Nord je pozna pomladanska zmrzel napravila precejšnjo škodo. Proti usem in perono-spori so škropili dva do šestkrat, pa deloma prepozno. Obiranje je trajalo od l.do 15. septembra. Pridelek je bil v splošnem dobre barve, vendar ne povsem dozorel, od prejšnjega leta za 30 % manjši. Začetna cena 12—13 ffr [13—15 dinl je padla na 1 ffr (1,25 din) za kg. Ostanek 250 stotov so prodali v januarju po 14—18 ffr (16—20 din) za kg. Cene so bile tako nizke, da se obdelovanje ni izplačalo.
Po kakovosti se je pridelalo la blaga v Alzaciji 35, v dpt. Nord 30 %, srednjega blaga 35 in 50 % ter slabšega 30 in 20 %.
Izvozilo se je iz Francije 1936. leta 4867 stotov, 1937. leta 7383 stotov in leta 1938 le 5481 stotov.
Uvozili so 1936. leta 12.711 stotov, 1937. leta 11.566 stotov in 1938. leta le 3486 stotov.
(Dalje prih.)
Razno
Pivovarne v Nemčiji morajo uporabljati za varenje piva samo hmelj, ki je bil pridelan v carinskih mejah Nemčije. Le za pivo, namenjeno za izvoz, se sme uporabljati tudi inozemski hmelj.
Več hmelja bodo potrebovale pivovarne v Nemčiji, ker morajo po najnovejši odredbi variti bolj slaba piva, za katera bodo porabili manj ječmena; ker bo tako pivo vsebovalo manj alkohola, mu bo treba pridati več hmelja, da se bo dobro držalo.
Hmelj iz Češkomoravske po najnovejši odredbi pri uvozu v Nemčijo ne plača nobene carine več, čeprav sicer carinske meje še vedno obstojajo.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni se je pri včasih bolj mirni, včasih pa tudi precej živahni tendenci nadaljevalo z vnovčevanjem našega letošnjega pridelka in splošno se računa, da je prodanih iz prve roke že nad 40 %. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se slej ko prej plačuje po 35—38 din za kg, za najlepše blago pa sem ter tje izjemoma tudi do 40 din. Največ zanimanja in povpraševanja je zlasti za glede kakovosti čim boljše blago.
Vojvodina: Končno je kupčija le oživela in so se tudi cene nekako ustalile ter se zadnji čas pri precej živahnem zanimanju in povpraševanju za boljše blago plačuje 25—32 din, izjemoma za večje partije najboljšega blaga pa sem ter tja tudi do 35 din za kg. Računa se, da je prodanega iz prve roke že kakih 70 % letošnjega pridelka, ki je glede kakovosti in tudi barve zopet enkrat brezhiben kakor že davno ne, le da se je pridelalo zelo pičlo ter bo celokupni pridelek znašal
Ali si že član Hmeljarske zadruge? Če ne, pristopi ji nemudoma, prijatelj, ker Hmeljarska zadruga nudi svojim članom vedno več koristi!
komaj kakih 6000 do 8000 stotov; verjetno pa je prav okolnost, da se je pridelalo tako malo, pripomogla k boljšim cenam.
Nemčija: Obiranje je splošno končano in pridelek glede množine nikakor ne bo manjši kakor lanski; glede kakovosti, zlasti glede barve pa letina ni najboljša, zlasti še, ker se je obiranje preveč zavleklo. — Kupčija je v polnem teku in se kupuje največ iz prve roke za domačo pivovarsko industrijo. Pri precej živahnem zanimanju in povpraševanju se plačuje do 4,40 RM za kilogram, dočim je uradno določena najvišja cena 4,80 RM. Največ povpraševanja je predvsem za boljše in najboljše blago, ki pa je že precej redko in zato presoja kakovosti ni več tako stroga. V nemškem okolišu Zateč je prodanega iz prve roke že blizu 35.000 stotov letošnjega pridelka.
Češkomoravska: Pri precej živahnem zanimanju in povpraševanju za domačo in nemško pivovarsko industrijo in sedaj, ko so določene izvozne cene, tudi za izvoz, je prodanega doslej iz prve roke že nad polovico letošnjega češkega žateškega pridelka. Več povpraševanja je zlasti za gladko zeleno blago, ki pa je letos bolj redko. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje 26—33 K za kg. Zaradi raznih novih predpisov pa gre prevzem nakupljenega blaga bolj počasi od rok in mnogo še ni prevzetega. Za hmelj iz Roudnic je tendenca bolj mirna ter se plačuje 20—25 K za kg.
Francija: Vsa poročila izostala.
Poljska: Ni nobenih poročil.
Belgija: Obiranje je v glavnem končano, vendar je letina izpadla slabše, kakor se je pričakovalo, ker je zadnji čas povzročil mnogo škode rdeči pajek. — Na tržišču je tendenca precej čvrsta in se za letošnji pridelek plačuje Alost 16—28 bfrs in Poperinghe 16 do 24 bfrs.
Anglija: Vsa poročila izostala.
Amerika: Poročila zakasnila.
Splošno: Zaradi nestalnosti valut vojskujočih se držav cene ni mogoče prav preračunati na našo veljavo. Tudi ni nobenih pravih poročil iz teh držav. Sicer pa je izvozna trgovina končno le oživela in zlasti izgledi za izvoz našega hmelja zaenkrat niso slabi.
Za dobro voljo
Miha: »Kaj bi delal, če bi našel milijon?«
Cene: »Pet let nič.«
Služkinja: »Gospod profesor, pravkar vam je prinesla štorklja krepkega sinčka.«
Profesor: »Tako? Že prav! Ali ste moji ženi že povedali?«
V zoološkem vrtu občuduje Janezek slona: »Mamica, poglej, kako je ta krava čudna. Rogove ima v gobcu, travo pa je z repom.«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauoč. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUFERFOSFflT 16% in 18% KOSTNI SUFERFOSFflT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN flPNENČEUO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
.	Vsa navedena gnojila prodajamo
po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživilvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Oprejema hranilne vloge in jili obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice