ns % M l d1 el [-ETO XIII ŠTEV. 302 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 SOBOTA, 21. MARCA 1959 Poštnina plačana v gotovini TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Industrializacija ne vodi iz tržaške krize ej! 'V;| tržaškem obzorju ni nikakšnega Plamen ja, ki bi napovedovalo zboljša-v£ 'C Prometa v pristanišču. Zastoj pro-•Peta v pristanišču odkriva že sam po m sebi ne samo zastoj v tranzitu čez Trst, pf , 'nveč tudi nazadovanje trgovine s tuni! .In°- Razume se samo po sebi, da ima-, pojavi za posledico zmanjšanje ohodkov tržaškega prebivalstva, a ob-em vplivajo neugodno tudi na socialne1 11 e razmere. Manj prometa, manj trgo-lnei manj dela pa tudi manj zaslužka. 'O Nič čudnega, če. so ljudje zaskrblje-jk J11 in se ozirajo naokoli, od kod bi u-(V .fSntla priti rešitev iz te stiske. Oko se j; ''P ustavlja ob žaveljskem industrlj-j ®m pristanišču, o katerem je bilo že uko govora v tisku pa tudi na raz-ijC1 Put shodih, zlasti volilnih. Čas je, da si nit P0staviino vprašanje v kakšni meri lah-,v-cmdustrija in še posebej industrij-jS 0 Pristanišče v žavljah nadomesti gubo, ki jo povzroča tržaškemu gospo-jg' arstvu nazadovanje prometa v prista-)S usču in trgovine pa tudi pomorstva. Of Razvoj v industrijskem pristanišču )V‘na* ne navdaja v tern pogledu s pojili . “Uim optimizmom. Ne zanikamo, da njl ,.v razmerah, v katerih se danes raz-i,, lla tržaško gospodarstvo, vsaka po-^P^a dobrodošla, toliko bolj seveda, K1 ‘ ko gre 2a t a k o obsežno akcijo, kakor jlt° Predstavlja ureditev industrijskega IfC^tanišča in graditev industrije na □V1 ko razmeroma veliki površini. Toda še ta- dobro zamišljene in utemeljene in- s[jC dustrijske pobude na Tržaškem ne mo-j1 eJo iz razlogov, ki jih bomo pozneje 3pi ,lavedli, nadomestiti velikih izgub v ji pristaniškem prometu in trgovini. Trst te nastal ob morju ter se gospodarsko pzvija vzporedno z življenjem v prista-lscu in z mednarodno trgovino. Ob -glJtnorju se je tivjgnil kot posrednik med ^ledjem in čezmorskim svetom in se . ato izven te zemljepisno gospodarske tlllfogg posu§j kgj sui,a veja. . ^ Trstu je dana gospodarsko zdrava J Podlaga samo tistim vrstam industri-pe!le, ki jim cenen prevoz po morju daje ;n2 določene prednosti pred drugimi indu-re1 r* kuni. Naj v tej zvezi samo omeni-11,0 nastanek tržaške (škedenjske) žele-Z‘Une, rižarne, ladjedelnic, in petrolej-[jp.skih čistilnic; surovine za železarno in Slj^rolejske čistilnice dovažamo iz pre-. oniorskih dežel, medtem ko je povsem ! , naravno, da ladjedelnice nastanejo ob jaiuiorju. Druga industrija, ki ne more ;0i 'ačunati na ugodnosti, ki jih prinaša Ptorje, je izpostavljena trdemu konku-/enotemu boju ostale industrije v no-s tranjosti in mora biti zaradi tega gle-jVfde vloženega kapitala in cene strokov-[pffPo sile pa tudi glede potrošnega trga jpjP.a isti višini. Vprašanje je, ali so vsi u pogoji dosegljivi za dolgo vrsto no-Ve tržaške industrije? Ali ima ta na o—'’azpo!ago dovolj kapitala? Ali je nje-Pint izdelkom zagotovljen trg? Ali lah-jg ko zdrži konkurenco druge industrije, aj ima na razpolago delovno silo po ,skfnižjih cenah? le‘ prj tem ne smemo pozabiti, da je v obširno zaledje predstavljalo za tržaško ro 'Pdustrijo zanesljiv trg. Le' >>l,,,, ker je prilagodljivo ter se da z lah-koto razvrstiti v stisnjenih sodobnih stanovanjih. Pohištvo mora biti prepro-st.e oblike in omejenih razsežnosti. Za-Pirnivo je, da Američan nima rad pre-Več pološčenega pohištva, zato .naj bo |to loščeno le, kolikor je neobhodno potrebno. Po solidnem pohištvu se malo-kdo ozira. Njegov čas je mimo. Ameri-ean kupuje danes pohištvo iz vezanih Pjošč. Kar zadeva posamezne dele po-(hištva, kakor na primer obzidne mize, Predali, kotne police itd., se povpraše-vanje vedno bolj usmerja k tistim ko-s°rn, ki se lahko nemoteno uporabljajo 'f tej ali oni sobi, v sprejemnici ali pa fierkoli v stanovanju. Dobro se proda-Jajo zlasti zelo majhne mizice s plo-seatim delom iz lesa, marmorja ali stekla, servisne mizice na kolescih in jholi. Za prevleko vatiranih delov po-htštva pa .naj se uporabljajo v prvi vr-S,I nylon in podobne sintetične preseke. Diamant V primerjavi z vsakdanjim železom ali .nafto, o katerih pišejo kemiki in blagoznanstveniki debele knjige in ki sta tako važni rudnini v sedanji dobi jekla in tekočih goriv, se da o diamantu pravzaprav le malo povedati; saj je tudi korist, ki jo imamo od njega, precej omejena. Je pa vendarle zanimiv in tudi v gospodarstvu nekaterih držav in v nekaterih vejah industrije pomemben. Že od nekdaj so uporabljali diamante za .nakit. Spričo tega, kako lomi svetlobo, ter zaradi izrednega sijaja in najčistejše prozornosti je diamant gotovo najžlahtnejši dragulj. Njegovi naravni kristali, ki so redkokdaj težji od dveh gramov, navadno še niso pripravni za nakit. Prej jih izbrusijo v briljante, ki imajo izbrušene ploskve v obliki rozete, tako da se lom svetlobe mnogo poveča. Največje brusilnice diamantov na svetu so v Amsterdamu, Rotterdamu, Antwerpnu, Londonu, Parizu, Moskvi in New Yorku. Razume se, da je cena tem, za nakit namenjenim diamantom najvišja; čeprav gre od vse svetovne proizvodnje komaj pičlih 20% v brusilnice, znaša njihova vrednost 80 % celotnega izkupička. Obratno razmerje velja za industrijski diamant, ki ni povsem čist ah brezbarven in ki je lahko celo črn (»kar-bonado«). Ker ima diamant naj večjo trdoto, ga vdelavajo v žage, svedre in druge podobne priprave, ki služijo brušenju in vrtanju še tako trdih kamenin; rabijo ga tudi za rezanje stekla ter za brušenje diamantov samih in drugih draguljev. Merska enota za diamante je karat, ki ustreza 205 miligramom (ali približno 5 karatov za en gram), medtem ko A. Krupp ni več vojni krivec Ameriški načrt za uničenje nemške industrije pozabljen Zahodna Nemčija je danes v sklopu Atlantske zveze (NATO), torej pravi zaveznik zahodnih sil; drugi del Nemčije (Nemška demokratična republika) je pod vplivnim območjem Sovjetske zveze. Ko je danes na dnevnem redu vprašanje združitve obeh Nemčij in sklenitve prave mirovne pogodbe, je toliko bolj zanimivo, kaj so nameravali napraviti iz Nemčije v času, ko je v Evropi divjala še krvava vojna. Nemčijo so imeli tedaj za glavnega krivca vojne, ki je stala ogromne človeške žrtve pa tudi velike finančne napore ne samo Evrope temveč tudi Amerike in drugih držav po svetu. Ni dvoma, da je treba resnične vzroke za zadnjo vojno iskati v nacionalsocialističnem gibanju in v njegovih pogubnih načelih. Z druge strani je pa tudi res, da bi se Hitler nikdar ne spustil v boj, ki ga je zaplel v spor s tolikimi državami, ako bi ne imel zaslombe v močni in dobro organizirani industriji. Med glavne organizatorje nemške industrije je sodila znana družina Krupp. Načrt, ki ga je predložil predsedniku Rooseveltu septembra 1944 tedanji finančni minister Morgenthau, je prav iz tega razloga predvideval razdejanje vse nemške industrije; poleg tega naj Angleški tisk se obširno bavi z vprašanjem trgovinskih kreditov, ki naj bi jih želela Sovjetska zveza od zahodnih držav. Londonski Times poroča, da je predsednik Hruščev na to zadevo namigoval za časa obiska angleškega predsednika Mac Millana v Sovjetski zvezi. Hruščev je to željo sovjetske vlade izrazil tudi zahodnim poslovnim ljudem med svojim obiskom na velesejmu v Lipskem. Angleškim izvoznikom je bilo iz sovjetskih virov, nadaljuje Times, v zadnjih mesecih večkrat na-mignjeno, da bi od sovjetskih podjetij prejeli še več naročil, ako bi sovjetskim kupcem v Vel. Britaniji dovolili kredite pod zadovoljivimi pogoji. Ker namerava v smislu uradnega poročila, ki je bilo izdano po Mac Milla-novem obisku v Moskvi, eden izmed angleških ministrov oditi v Sovjetsko zvezo na razgovore o razširjenju trgovinskih poslov s Sovjetsko zvezo, meni Times, da je vredno pomuditi se pri vprašanju, zakaj si želijo Sovjeti kredite in na kakšne roke naj bi se ti krediti glasili. Že podpredsednik Mikojan je med svojim obiskom v Združenih ameriških državah omenil vprašanje trgovinskih posojil. Se poprej je predsednik Hru-ščev omenil to zadevo v svojem pismu predsedniku Eisenhovverju. Po vsem tem je jasno, nadaljuje Times, da mislijo Rusi resno. Sovjetska potreba po tujih kreditih se da razlagati tudi z razvojem v zadnjih 12 mesecih. Tako sc je sovjetski izvoz nekaterih vrst blaga, kakor cina, aluminija, plutonija in do neke mere tudi petroleja povečal. Mnogi so v zahodnih državah bili prepričani, da je Sovjetska zveza namenoma povečala izvoz tega blaga, da bi v zahodnem gospodarstvu povzročila zmešnjavo z nizkimi cenami, toda Times je mnenja, da je bolj verjetna domneva, da je Sovjetska zveza, kakor se je to zgodilo tudi na Zahodu, v pre-nekaterih svojih industrijskih panogah že dosegla nadprodukcijo in da je zaradi tega prisiljena iskati nove poti svojemu izvozu prav teh vrst blaga, da bi lahko z izvozom plačala svoj uvoz. Da drži ta domneva, dokazujejo tudi številne trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila Sovjetska zveza zadnje mesece. V zadnjih devetih mesecih so sovjetska podjetja izjavljala angleškim izvoznikom, da so pripravljena več kupovati na Angleškem pod pogojem, da bi tudi angleški uvozniki kupovali več sovjetskega blaga. Tako so bili Rusi pripravljeni kupiti na Angleškem več cementa, ako bi Angleži kupovali v zameno sovjetski petrolej; pogoj za sovjetske nakupe angleških tkanin bi bil bi zmagovalne sile zasedle vso Nemčijo, Nemčija bi se tudi nikdar več ne smela oborožiti. Morgenthau je predložil Rooseveltu ta načrt v času, ko so se zavezniki srečno izkrcali v Franciji. General Einsenhower, ki je bil tedaj glavni poveljnik zavezniških čet, je menil, da so ti načrti prezgodnji, dokler je sovražnik še vojaško močan. Roosevelt ni tedaj o njem izrekel svojega mnenja. Vsekakor so zavezniki po zmagi demontirali mnogo velikih industrijskih podjetij in proglasili nekatere nemške industrijce, med njimi tudi Kruppa, za vojne krivce. Pozneje so Nemci z ameriškim denarjem lahko obnovili svoje tovarne in nemški in-dustrijci, med njimi tudi Krupp, so kmalu postali popolnoma enakopravni državljani. Prav na Kruppovem primeru lahko jasno vidimo, kako se je spremenil mednarodni položaj Nemčije v zadnjih 15 letih in kako so se v tem času spremenili tudi pogledi vsaj zahodnega sveta nasproti vprašanju, ki ga predstavlja obstoj 70-milijonskega naroda sredi Evrope. Do konca preteklega januarja bi bil moral Alfred Krupp von Bohlen-Hal-bach, edini lastnik Kruppovega finančnega imperija, likvidirati svoja premo- uvoz sovjetskega lanu. Ti dogovori dokazujejo, da iščejo sovjetske oblasti razne poti, kako bi finansirale svoj naraščajoči uvoz. V zvezi z vprašanjem trgovinskih kreditov nagiašajo, da izvedba sedemletnega načrta zahteva povečanje uvoza; zato pa postaja zadeva finansiranja toliko bolj pereče vprašanje. Na vprašanje, ali bi Anglija lahko ugodila sovjetskim željam po trgovinskih kreditih, odgovarja Times, da je to vprašanje pravzaprav preprosto. Oddelek za jamstva izvoznih kreditov že podeljuje jamstvo za angleški izvoz v Sovjetsko zvezo, ako angleška podjetja podobno jamstvo zahtevajo. To se le redko zgodi, ker se trgovina s Sovjetsko zvezo vrši proti takojšnjemu vplačilu, in sicer v 30 dneh. Pogoji za takšna jamstva so prav malo slabši, kakor tisti, ki jih dovoljuje ta državni urad za izvoz v države Britanske skupnosti (Commonwealtha) ter so približno enaki kakor pogoji za izvoz v zahodne države. Po vsem tem nastaja samo vprašanje, ali želi Sovjetska zveza običajne trgovinske kredite v Vel. Britaniji, to je seveda drugo vprašanje. •...iii.nii ■-'i-i | ||in iai.>_in.|| ! CENE RABLJENIH AVTOMOBILOV RIM. Navajamo cene 70% ohranjenih rabljenih vozil. Alfa Romeo: 1900 berlina super (1954) 570-600.000; (1955) 670.000; (1956) 760 tisoč; Giulietta berlina (1955). 650.000; (1956) 700-750.000; (1957 ) 900.000 lir. Lancia: Aprilia (1950) 50.000; Ardea (1952) 130-150.000; (1953) 170-190.000; Au-relia B 10 (1952) 150.000; (1953) 190-210 tisoč; Appia (1953 ) 370-390.000; (1954) 390-400.000; (1955 ) 480-500.000; Appia II. serija (1956 ) 780-810.000; Flaminia Berlina (1957 ) 2,000.000 do 2,200.000 lir. Fiat: 600 berlina (1955) 270-300.000; (1956 ) 320-350.000; (1957) 420.000; (1958) 500-520.000; 1100 E (1950-53) 160-180.000; 1100/103 (1953 ) 300.000; (1954) 320-350 tisoč; (1955 ) 400-430.000; (1956) 450-500 tisoč; 1100/103 E (1956 ) 500-570.000; (1957 ) 580-600.000; 1400 (1957 ) 700-730 tisoč; 1400 Diesel (1953 ) 400-450.000; (1954) 550.000; (1955) 650-700.000; (1956) 700-800.000. Nova 500 ekonomični tip 250-270.000; normalni tip, 320-340.000; Bianchina 380.000. NOV ARABSKI NAFTOVOD Petrolejska komisija Arabske lige je sklenila speljati nov naftovod od Ku-waita čez Saudovo Arabijo in Irak do obale Sredozemskega morja, ki bi jo naftovod dosegel v Libanonu in Siriji. Delo bi stalo pol milijarde dolarjev. govna in jeklarska aktiva po zavezniških odredbah iz leta 1950; te je 1953. leta usvojila tudi zahodnonemška vlada. Ne samo, da Krupp tega ni storil; čim bolj se oddaljujemo od tistega roka, tem manj je verjetno, da ga bodo v to prisilili, ne glede na to, ali mu bodo dovolili razširitev njegovih obratov, ki je zanjo zaprosil, ali ne. Vrednost Kruppovih aktiv (premoženja) so cenili na kakih 300 milijonov zahodnonemških mark (45 milijard lir). Nekaj manj ko polovico jih je po omenjenih odredbah že »prodal ali odstopil«, več ko polovica pa mu je še ostala. »Izgubljeno« premoženje pa bodo, kakor vse kaže, zasenčile nove pridobitve, ki se mu obetajo. Evropska premogovna in jeklarska skupnost ga je namreč letos januarja pozvala, naj se posluži opcijske pravice, ki jo ima od leta 1957, in prevzame 75-odstotno interesenco v koncernu Bochumer Ve-rcin, ki izdeluje specialna in visokokakovostna jekla. Bochumer Verein je imel lani obrat, ki je dosegel vrednost nad 700 milijonov mark; z vstopom vanj bi Krupp povečal svoj sedanji obrat na kakih 3.600 milijonov, svoja knjižna aktiva pa na blizu 1.200 milijonov mark. Kruppova skupina je sedaj razdeljena na dve sekciji: Rheinhausen in Es^ sen. Prva je imela lani obrata za o-krog 1.200 milijonov, druga pa za kakih 1.800 milijonov mark. MED NAJMOČNEJŠIMI GOSPODARJI JEKLARSKE INDUSTRIJE Rheinhausenska skupina obsega jeklarsko proizvodnjo v Rheinhausenit z zmogljivostjo 2,4 miljona ton surovega jekla letno in manj pomembno premogovno skupino v Hannovru. Po številkah, ki smo jih navedli, bi Krupp skupaj z Bochumer Vereinom obvladal proizvodnjo letnih 4 mil. ton jekla ali 16 odstotkov celokupne zahodno-nemske proizvodnje, ki dosega 25 milijonov ton. Postal bi najmočnejši gospodar nemške jeklarske industrije, posebno ker so tri druge močne skupine, Dortmund-Horder, Ph6nix-Rhein-rohr in August Thyssen, ki so obvladale vsaka po 13 % jeklarske proizvodnje, več ali manj že izpolnile svoje c'v-^nosti po ustreznem dekoncentra-cijskem zakonu. V proizvodnji premoga pa bi Krupp po vstopu v koncern Bochumer Verein obvladal nekako 4 % skupne nemške proizvodnje. Z essensko skupino je Krupp udeležen v mnogih drugih panogah nemške industrije; skupina obsega kakih 14 trgovinskih in 27 tovarniških podjetij, v katerih so delnice stoodstotno Kruppova last. Večinski paket delnic (57%) ima v letalski tovarni Weser Flugzeugbau, v kateri je manjšinska solastnica družba American Aviation Incorporated, in pa v ladjedelniškem koncernu Aktiengesellschaft Weser (82 odst.). Druga dejavnost essenske skupine obsega mimo drugih tudi ladje-delstvo, proizvodnjo lokomotiv, karbida, volframa, strojegradnjo, električne stroje, obdelavo jekla, proizvodnjo avtomobilov in tudi stanovanjsko gradnjo. OKOLI 150 LET V TEŽKI INDUSTRIJI Kruppova družina se je uveljavljala v težki industriji že kakih 150 let. Njen ustanovitelj je bil Friedrich Krupp, ki je leta 1811 ustanovil jeklarno. Firmo pa je izgradil do znanega ogromnega razmaha njegov sin Alfred, ki je obo-roževal Bismarckovo armado. Sedanji Alfred Krupp von Bohlen-Halbach, ki sodi v Kruppovo družino po materi, je delal enake usluge Hitlerju in so ga po vojni obsodili kot vojnega krivca na 12 let ječe. Ni jih odsedel, kajti izpustili so ga že leta 1951. Od takrat je svoj obrat povečal za približno štirikrat, svoje posle s tujino pa še bolj; najbolj značilno pa je, da je vsaj za sedaj znal vsem odredbam navkljub o-hraniti nadzorstvo nad svojim premogovnim in jeklarskim premoženjem, ki je hrbtenica Kruppovi finančni moči. - najžlahtnejši dragulj pomeni karat pri zlatu njegovo čistino (24-karatno zlato je popolnoma čisto, 18 karatov je 750/1000 itd.). AFRIKA DEŽELA DIAMANTOV Svoje dni so imeli Indijo za najbogatejšo z diamanti. V Hajdarabadu je bilo pred 300 leti zaposlenih 60 tisoč ljudi pri iskanju teh iskrečih se kamenčkov in mesto je bilo središče bru-silnic in svetovna borza za briljante. Dandanes jih pridobivajo tudi v Burmi, Avstraliji, Braziliji in Sovjetski zvezi (v Uralu), toda največja ležišča so na črnem kontinentu. V Južnoafriški uniji, kjer leži znamenito najdišče Kimberley, jih izkopljejo letno za 11 mil. funtov šterlingov, v Jugozahodni Afriki, ki. je bila nekoč nemška kolonija in za katero teče še vedno spor med Unijo in Organizacijo združenih narodov, za 22 mil. (po večini nakitnih diamantov), v Belgijskem Kongu za 9 mil. (industrijskih diamantov), v Gani tudi za 9 mil., v britanski koloniji Sierra Leone pa za 15 mil. funtov šterlingov. Svetovna trgovina z diamanti je do 90 % v rokah trusta De Beers Central Selling Organisation; trust ima seveda močno interesenco tudi v samih proizvodnih, rudarskih podjetjih, n. pr. v Afričan Selection Trustu. Vendar so v deželah, ki so dosegle ali ki so na tem, da dosežejo samostojnost, močne težnje, da bi se trustov osvobodile. Ta-‘ ko gre v Gani preko trusta Diamond Corporation na trg samo še polovica njene proizvodnje; sklenili so tudi že, da pogodbe s korporacijo ne bodo več obnovili, ko poteče prihodnje leto njena veljavnost, in da bo prevzelo trgovino z diamanti državno podjetje v Akkri. Zanimiv je tudi položaj v britanski koloniji Sierra Leone. TIHOTAPSTVO IN NEURADNA TRGOVINA Sierra Leone je dežela, kjer imajo tudi domačini pravico kopati diamante na določenih najdiščih, že nekaj let sem pa so začeli hoditi v koruzo na diamantna polja, ki jih ima pravico izkoriščati samo Sierra Leone Selection Trust. Od lanskega oktobra je zavzela ta akcija domačinov tako nevaren obseg, da grozi omenjenemu trm stu polom. Od celotne proizvodnje v tej deželi je bilo izvoženih diamantov po uradnih kanalih komaj za 6 mil. funtov. Domačini jih namreč ne odstopajo De Beersovi zastopnici, ki je Diamond Corporation, Sierra Leone, temveč so povezani z ljudmi, menda sirskimi in libanonskimi trgovci, ki so znali ustvariti v sosedni Liberiji močno neuradno tržišče z vtihotapljenimi diamanti. Iz Liberije so napeljane zveze z Bejrutom in Antwerpnom, kjer nekatera podjetja ne morejo ali nočejo kupovati blaga pri International Diamond Syndicate v Londonu, ki je seveda De Beersov eksponent. Na tem neuradnem trgu se je še pred kratkim oskrbovala z diamanti Zahodna Nemčija; nedavno pa se je pogajala in menda tudi pogodila z De Beersovo skupino. Še bolj pa je na ta trg navezana Sovjetska zveza, ki jo strateški razlogi izključujejo od nabav pri De Beersu. Sodijo, da kupi Sovjetska zveza zunaj okrog 2 mil. karatov industrijskih diamantov na leto; med njenimi dobaviteljicami je tudi Gana. Sicer se govori tudi o zelo.bogatih diamantnih poljih v Sibiriji, to- da uradnih poročil o tem še ni bilo. Vsekakor pa računajo na Zahodu, da bi utegnila postali Sovjetska zveza v doglednem času izvoznica diamantov. DIAMANTI PONOS ZAKLADNIC Rekli smo, da so redki diamanti, ki bi tehtali več kot dva grama (10 karatov). So pa primeri, ki jih občudujejo vprav zaradi izredne velikosti in, seveda, zaradi krasote. Tako je tehtal »Veliki Mogul« neizbrušen 787, izbru-šen pa tehta 250 karatov. »Koh-i-noor«, ki spada v diadem angleške kraljice, tehta sicer samo 106 karatov, je pa tako lep, da so mu Indijci vzdeli gornje ime, ki pomeni »gora svetlobe«. Leta 1905 so odkrili »Cullinan Diamond« in ga podarili Edvardu VIL; v Amsterdamu so iz tega diamanta naredili devet briljantov, od katerih so prvi štirje tehtali 516, 309, 92 in 62 karatov. Znan je tudi »Orlov«, 195 karatov, ki ga je neki francoski vojak ugrabil v Indiji z nekega kipa; njemu ga je ukradel kapitan neke ladje, potem pa prodal knezu Orlovu za 50 tisoč funtov šter. Orlov ga je podaril carici Katarini II. in diamant je danes last sovjetske države. Še ni dolgo tega, kar so v Londonu priredili razstavo zgodovinsko znamenitih diamantov; baje je to največja razstava te vrste, kar jih je kdaj bilo. Mnogo stvari je prispevala angleška kraljica od svojega nakita. Vojvoda iz Northumberlanda je prispeval redek rožast briljant, ki ga je svoje dni nosila Madame Dubarry in ki ga cenijo na 450.000 funtov šterlingov, Churchill pa diamantno ovratnico z 42 kamenčki, ki jo je kraljica Ana podarila njegovi prababici, vojvodinji Marlborough. Kako bogata je razstava, se vidi tudi po tem, da so jo zavarovali za 5 milijonov funtov šterlingov ali osem in pol milijarde lir. D. S. Za še večji ftos kruha Koper, marca Osnovno obeležje petletnih perspektivnih planov zveze, republik in okrajev (1956 _ 1961) je prizadevanje za hitrejše izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. To se kaže v raznih oblikah. Omenimo naj le spremembe v strukturi investiranja: na področju gospodarstva daje družba vedno več sredstev za kmetijstvo, obrt, gostinstvo in turizem, torej za panoge, ki jih do sedaj zaradi velikih nalog v izgradnji temeljev v industrializaciji in elektrifikaciji dežele ni bilo mogoče dovolj upoštevati; obenem pa se z vsakim letom veča odstotek investicij v tako imenovane negospodarske panoge, to je v stanovanjske in komunalne gradnje, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo itd. Isti smoter zasledujejo letošnje spremembe v načinu nagrajevanja (plačevanja) delavcev in .nameščencev, spremembe, ki težijo za tem, da dobe delavci in nameščenci plačilo v skladu z doseženim delovnim učinkom. Tu ne gre le za delovni učinek kot tak, temveč tudi za prihranke, ki jih je z vestnejšim ravnanjem in delom povsod po tovarnah, na kmetijskih posestvih in podobno mogoče doseči pri porabi za delo potrebnega materiala in pri režijskih stroških. Delavci namreč ne bodo prejemali večjega zaslužka samo za preseženo normo ali akord, temveč bodo prejemali tudi del prihrankov na materialu in režiji. Upravičeno je pričakovanje, da bo ta sistem pri delavcih in nameščencih močno povečal zanimanje za vprašanje gospodarjenja v podjetju in da se bo tako okrepil tudi sistem delavske samouprave, to je delo upravnih odborov in delavskih svetov. Utemeljenost tega pričakovanja dokazuje veliko zanimanje, ki ga za nagrajevanje po učinku kažejo vsepovsod tudi v koprskem okraju. To zanimanje se je močno odrazilo v poročilih in razpravah ob treh nedavnih, zelo pomembnih dogodkih: na okrajni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva konec februarja v Portorožu, na letni konferenci okrajnega sindikalnega sveta začetek mdrca in na seji o-krajnega ljudskega odbora Koper 10. marca ob sprejemanju letošnjega družbenega plana in okrajnega obračuna. "l Indijske jeklarne gradijo tujci Britanci niso zapustili Indiji, kar zadeva jeklarsko proizvodnjo, kaj laskave dediščine. V deželi proizvedejo namreč sedaj samo 1,800.000 ton gostih jeklarskih odlitkov (lingotov), tako da mora posegati vlada globoko v sklad tujih denarnih sredstev, da omogoči uvoz jekla, ki ga država nujno potrebuje. Zato so razumljiva prizadevanja, da bi domačo proizvodnjo dvignili; po načrtih bi se morala do konca leta 1961 početvoriti. V ta namen so sprejeli Indijci tujo pomoč, tako v materialnih sredstvih kakor v specializiranem osebju. Eno jeklarno gradijo v Rurkeli v državi Orisi z nemškim kapitalom in z nemškimi inženirji, drugo v Bhilaju, v žgoči ravnini osrednje Indije, in sicer po sovjetskih načrtih. Tretja in četrta jeklarna, ki naj bi imeli vsaka po en milijon ton zmogljivosti, se bosta zgradili z angleško in ameriško pomočjo. Angleži in Američani gradijo v zah. Bengaliji, Angleži v Durgapuru, Američani pa v Jamšedpuru, indijskem Pitss-burghu. V Durgapuru je pri gradnji zaposlenih 29.000 domačinov in 400 angleških strokovnjakov; tovarna bi morala začeti obratovati prihodnje jeseni. Ameriško tovarno že dokončujejo; gre za zasebno investicijo velepodjetja Tata Iron & Steel Co., ki ga je omogočilo posojilo 75 milijonov dolarjev, najeto pri Mednarodni banki za obnovo. Za gradnjo tovarne v Bhilaju so poslali Sovjeti, kakor sami pravijo, svoje najboljše strokovnjake. Gradijo pa jo iz kredita v znesku 130 milijonov dolarjev, ki so ga dovolili in ki bi ga morala Indija vrniti proti 2%% obrestim v 12 letih. Dali so polno jamstvo za tovarniško opremo, ki so jo poslali, dovolili pa so tudi 370 Indijcem specializacijo v svojih lastnih tovarnah. Sovjetskih strokovnjakov je v Bhilaju zaposlenih 854; pripeljali so s seboj tudi družine in so povezam z lastnim radiom z domovino. Pravijo, da nimajo služničadi in da se tudi ne poslužujejo lastnih avtomobilov, ker da se rajši vozijo z avtobusi. Delajo pa baje do 16 ur na dan in o politiki ne govorijo. CEAT V INDIJI Italijanska tovarna CEAT iz Turina gradi v okolici Bombaya tovarno avtomobilskih obročev, in sicer s sodelovanjem indijske družbe Tate of India. Pretežni del glavnice (60%) je v rokah družbe CEAT, 40% delnic pa ima indijska družba. V začetku bo tovarna izdelala 400 ton obročev na mesec, ko bo v popolnem obratu pa 1000 ton na mesec. V začetku bo v njej delalo 600 delavcev. Za graditev tovarne bodo potrošili 900 tisoč funtov šterlingov (1 milijarda 530 milijonov lir). Tovarna CEAT v Turinu je bila zgrajena po vojni ter je sodobno opremljena. Lansko leto je izdelala 17.000 ton avtomobilskih obročev, to je 25% vse italijanske proizvodnje. Zaradi sodobne opreme se ne boji nemške konkurence v okviru Skupnega evropskega trga. NOVA TOPILNICA BAKRA V TURČIJI. Na pobudo turške banke za industrijski razvoj so v Carigradu dogradili novo topilnico elektrolitičnega bakra, ki bo proizvajala 4-6.000 ton bakra na leto. Predsednik Mcnderes si je ogledal tovarno, ki bo začela obratovati te dni. Opremili so jo predvsem Nemci, deloma tudi Angleži. Ob koncu leta bo obratovala z zmogljivostjo 2.400 ton na leto. Ti dogodki so dali dovolj gradiva, tako da sedaj delovnim kolektivom ne bo težko izdelati takšnih tarifnih pravilnikov in drugih določb o nagrajevanju, da bo kar najbolj zagotovljena uresničitev načela, naj prejme vsakdo (kot plačilo) toliko, kolikor je s svojimi napori doprinesel k'izpolnitvi proizvodnih nalog. F. M. Tako vošči slikar Milko Bambič vsem znancem in bralcem »GOSPODARSTVA« vesele velikonočne praznike. Njegovemu voščilu se pridružujeta uredništvo in uprava »Gospodarstva«. nn nase I I I I nenjg Doba mrzlih jedi V pekarnah, pravzaprav v trgovinah, kjer prodajajo kruh in pecivo, nisem že mesece opazil ničesar posebnega. Vojne razmere so že daleč za nami, zato me posebno ne bodejo posebne želje tržaških gospa: »da bo dobro pečena, »zelo mehkega...«., »svežega, svežega...«, »davi pečenega«, kruha namreč. Privadil sem se že tudi Jugoslovankam v obmejnem prometu, ki izbirajo »bombete« ali kaj finejšega za na pot ali za svoje otroke. Začudeno pa sem obstal v pekarni tisto jutro, ko je bila prodajalnica natrpana s škatlami vseh vrst do stropa, da so kupci komaj lahko vstopali. Na škatlah označbe tovarn peciva vseh vrst in vseh mest daleč v notranjosti Italije. Pisane škatle torej s kričečimi napisi v vseh barvah in strojno simetrične, toda mrtve. Sadovi mehanike, morda že avtomatizacije. Nobenega duha iz njih in samo z napisov sem razbral, da je v njih velikonočno pecivo: maslen kruh (vsaj po barvi), čokoladna jajca, zajčki itd. časi se spreminjajo. Kako je nekdaj dišalo v kuhinji (pri nas pravijo »v hiši«), ko je na Veliki petek mati z loparjem jemala iz peči maslen kruh in potice. Redkokje na kmetih še sami pečejo kruh v pečeh, če sami pripravijo kruh ali potice za Veliko noč, ga nesejo peč h peku. Drugod in še posebno v mestih dela »fa-brika«. Gospodinje so morda bolj zadovoljne, manj se mučijo in se laže pripravljajo na avtomobilske izlete za praznike, toda iz tovarn nekje daleč od doma he veje Velika noč. Njihovi proizvodi so lahko na višku in zagotavljajo industrijcem sijajne velikonočne kupčije, toda ne dišijo po domu, po kuhinji in »hiši«. Iz njih ne diha materina ljubezen. Z našimi materami je legla v grob cela doba; odpira se nam nova — doba tovarn pripravljenih jedi, ki jih bruhajo iz sebe avtomati na pritisk človekovega prsta, a te jedi so mrzle, tako mrzle! ib IZ SODOBNE CIVILIZACIJE Pravijo, da niso bila občevalna (komunikacijska) sredstva nikdar tako popolna kakor so danes: toda komunikacije so pravzaprav iluzija, ker nikakor ne pospešujejo skupnosti. — 0 — Najhujši izmed sodobnih izumov je tehnika stalnega ponavljanja, to je mehanično ubijanje molka. — 0 — Na svetu, kjer niso nikdar toliko govorili, umira človeški jezik, umira zaradi pomanjkanja dvogovora in predvsem pomanjkanja dvogovora samega s seboj, v katerega se današnji človek ne spušča. — 0 — Tega, kar mi je drago, ne bom branil s tem, da se usamim v slonokoščenem stolpu. (Pierre Emmanuel — (Confluence«) AVSTRIJA ZARADI MANJŠINSKE POLITIKE V VEDNO VEČJI ZAGATI. Protest jugoslovanskega poslanika na Dunaju prot. J. Zemljaka je zbudil veliko pozornost zlasti v Italiji, s katero je Avstrija v sporu zaradi italijanske manjšinske politike na Južnem Tirolskem. Jugoslovani so bili doslej zaradi koroškega vprašanja do skrajnosti obzirni nasproti Avstriji, čeprav je tudi Jugoslavija sopodpisnica državne pogodbe; s to je Avstrija postala po vojni zopet enakopravna, a se je hkrati obvezala, da bo dejansko priznala koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom vse pravice. Ukinitev dvojezičnih šol in odlaganje v neskončnost priznanja drugih pravic sta izzvala med koroškimi Slovenci hud odpor, ker je takšno ravnanje poleg vsega tudi v očitnem nasprotju z državno pogodbo. Po teh protestih se je Dunaj odločil za šolsko ureditev z novim zakonom. Poleg tega pa naj bi na sodiščih uvedli tudi slovenski jezik. Jugoslovanski protest zadeva avstrijski osnutek zakona o manjšinskih šolah in drugi osnutek glede uporabe slovenščine na sodiščih. Slovenski koroški tisk nagla-ša, da so bili ti osnutki sestavljeni brez sodelovanja Slovencev in proti njihovim željam. Najbolj kričeča je določba, da bo šele s posebnim zakonom ugotovljeno, kje so Slovenci in kje imajo pravice, ki jim pripadajo po državni pogodbi! Na sodiščih bi Slovenci smeli uporabljati samo tolmača in vse listine bi morale biti sestavljene tudi v nemščini. Raba slovenščine bi bila dovoljena samo v treh okrajih, in sicer Borovlje, železna kapla, Pliberk, ne pa v Velikovcu, v celovški okolici, v Rožu, beljaški okolici in Šmohorju. Kljub vsem protestom koroških Slovencev in jugoslovanske vlade je dunajski parlament na predlog vlade (koalicije med katoliško ljudsko stranko in socialisti) izglasoval oba zakona glede koroških Slovencev. Proti zakonom so glasovali komunisti in konservativni liberalci. Beograjska »Politika« ostro kritizira avstrijsko ravnanje in opozarja, da bo imelo za posledico poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Odgovornost za to pada na Avstrijo. PROTI AVTONOMIJI JUŽNE TIROLSKE. Kakor smo že poročali, zahtevajo južni Tirolci, da se bocenska pokrajina, kjer imajo še vedno večino, loči od tridentinske, s katero tvori deželo »Gornje Poadižje«, ter zadobi položaj posebne avtonomne dežele. V italijanskih konservativnih krogih so proti takšni rešitvi tirolskega vprašanja. Tako na primer piše liberalni »Corriere della Sera«, da bi avtonomna bocenska pokrajina ali dežela ne smela nikdar uživati takšnih avtonomnih pravic, kakor jih uživa danes »Gornje Poadižje« (Združeni pokrajini Trident in Bočen). Tudi v tem primeru bi morala bocenska pokrajina ostati odprta priseljevanju Italijanov. HUDA KRIZA V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI. Odbor krščanske demokratske stranke je na svoji zadnji seji po živahni razpravi končno sprejel odstop glavnega tajnika Fanfanija, in sicer z glasovanjem, ki dovolj nazorno kaže, kakšno krizo preživlja stranka. Za takšno rešitev je glasovalo 54 članov odbora, 37 jih je bilo proti, 10 se jih je odtegnilo glasovanju, 11 pa je bilo odsotnih. Za novega tajnika je bil izbran Aldo Moro, in sicer s 64 glasovi, medtem ko je bilo 26 glasovnic belih. Sam Fanlani ni prisostvoval seji. Izid teh glasovanj odkriva v bistvu zmago desnega krila v stranki ; to krilo je zdaj v premoči v stranki in vladi. Težko je reči, kako se bo boj med desnim in levim krilom razvil v bodočnosti. V Trstu imajo Fanfanije- vi pristaši večino. Okoli Fanfanija se zbirajo zlasti mlajši ljudje. FRANCOSKI UDAREC ATLANTSKI ZVEZI. Francoska vlada je sporočila svetu Atlantske zveze (NATO), da želi, da se njena vojna mornarica na Sredozemlju ne podredi skupnemu poveljstvu NATO, temveč da ostane neposredno podrejena francoski vladi. Trenje med Francijo in ostalimi državami NATO traja zaradi te zadeve že delj časa. O tem vprašanju so razpravljali že v času obiska ameriškega zunanjega ministra F. Dullesa v Parizu, na dan pa je prišlo šele te dni. Francozi sicer zagotavljajo, da ostanejo kljub temu v NATO in opravičujejo svojo zahtevo s tem, da ima Francija v Sredozemlju prevažne politične in gospodarske koristi, da bi mogla svojo mornarico podrediti mednarodnemu poveljstvu. GRIVAS PODPRL NADŠKOFA MA-KARIOSA. Voditelj uporniškega gibanja EOKA na Cipru polkovnik Grivas je po dokončanem boju za neodvisnost Cipra s posebnim letakom, na katerem se je podpisal Dighenis, pozval svoje pristaše, da se združijo okoli nadškofa Makariosa ter naj mu pomagajo pri njegovi nalogi. Napovedal je, da bo v kratkem zapustil Ciper. Angleške oblasti, ki trenutno še upravljajo Ciper, mu niso dovolile, da bi obiskal grobove svojih pristašev, ki so padli za svobodo Cipra. ARGENTINSKI ŠKOFJE PODPRLI FRONDIZIJA. Po zasedanju konference argentinskega episkopata so škofje, ki jim je bil na čelu kardinal Antonio Caggiano — tako poroča časopis »Rela-zioni Internazionali« — odšli k predsedniku republike Arturu Frondiziju ter mu izjavili, da bodo podprli njegov načrt za gospodarsko obnovo. Ob tej priložnosti so mu izročili posebno spomenico, ki je bila sprejeta na konferenci. ŠE VEČJE RADIOAKTIVNO IZŽAREVANJE NAD EVROPO Londonski »Observer« piše, da so švedski atomski izvedenci nedavno u-gotovili povečanje radioaktivnosti na Švedskem za 200% in da so travniki močno okuženi. Na Nizozemskem so u-gotovili, da se je radioaktivnost povečala za 400-450%. Večje izžarevanje so ugotovili tudi v Belgiji; na Angleškem se je izžarevanje v lanskem letu povečalo za 200%. Američani obtožujejo za ta pojav Sovjetsko zvezo, ki da je v polarnih krajih izvršila več močnih atomskih eksplozij. Milanski »II Sole« priobčuje daljši komentar k obnovitvi trgovinskih pogajanj v Beogradu. Z italijanske strani vodi pogajanja pooblaščeni minister dr. T. Notarangeli. Trgovinski sporazum zapade 31. marca ter se avtomatično podaljša za eno leto, ker ni bil odpovedan od nobene strani. Pri pogajanjih v Rimu meseca decembra ni prišlo do sporazuma, ker so Jugoslovani zahtevali sprostitev uvoza jugoslovanske živine in povečanje uvoza jugoslovanskih polizdelkov. Jugoslovani so iz svojih zahtev napravili načelno vprašanje. Italijanski pogajalci bodo lahko dokazali, da se vprašanje da rešiti brez zavzemanja drastičnih gledišč. Italija ne more pristati na sprostitev uvoza jugoslovanske živine, ker bi s tem Jugoslaviji priznala pravice, ki jih uživajo samo države OEEC. Zaradi notranje potrošnje in izvoza v druge države mora Jugoslavija štediti svoje rezerve živine. Italija je že dovolila Jugoslaviji izredne kontingente za uvoz živine; tako bi lahko storila tudi v bodoče, toda vedno v določenih mejah. Gre tudi za vprašanje cen. Jugoslovanska živina je cenejša kakor živina iz Danske in Avstrije. V primeru sprostitve jugoslovanskega uvoza bi italijanski uvozniki planili po jugoslovanski živini. Italijanski živinorejci bi se zaradi tega vznemirili. Čeprav bi uvedli sistem minimalnih cen, bi tega Jugoslavija lahko izigrala z notranjim m anevriran j em. Na italijanski strani poudarjajo, da se je bilanca jugoslovanske trgovine nasproti Italiji izboljšala; v 11 mesecih leta 1957 je primanjkljaj znašal 14 milijard, v istem razdobju leta 1958 pa niti ne 6 milijard. Na dnevnem redu je tudi vprašanje obnove sporazuma o kreditiranju izvoza industrijske opreme v Jugoslavijo, ki je bil podpisan februarja 1957 in ki predvideva celotni kredit 30 milijonov dolarjev. Jugoslavija želi, da bi se ta sporazum obnovil za dve leti. Temu se je zoprstavilo italijansko Ministrstvo državne zakladnice, ker je znašal jugoslovanski primanjkljaj v kliringu ob podpisu prve pogodbe okoli 8 milijard lir ter je bil do danes znižan na 4 milijarde. Poleg tega predvidevajo kupne pogodbe o dobavi opreme plačevanje v obrokih do leta 1962. Omenjeno Ministrstvo je proti temu, da bi se Jugoslaviji odobrili novi posebni krediti, dokler ne bodo vrnjeni stari. TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN KITAJSKO Jugoslavija in Kitajska sta podpisali trgovinsko pogodbo, ki predvideva izmenjavo blaga, ki bo za 60% nižja kakor dosedanja. Vrednost blaga bo po tem znašala 2,5 milijona funtov šterlingov (prejšnja pogodba 7 milijonov). Kitajska bo izvažala v Jugoslavijo sojino seme, rudnine, svilo in olja; uvažala pa bo iz Jugoslavije, aluminijevo pločevino, jeklene cevi, električne kable in kemijske proizvode. NIZKA CENA SLADKORJA Na mednarodnih borzah je cena sladkorja v zadnjem času občutno nazadovala. Na newyorški borzi se prodaja sladkor fob. Kuba pa 3,7 stot. dolarja za funt. Vsa prizadevanja mednarodnega sveta za sladkor, da bi preprečil padanje cene, so bila zaman. Po cenitvi te ustanove znašajo svetovne minimalne zahteve po sladkorju 5,580.000 ton, medtem ko so poprej domnevali, da bo povpraševanje manjše. Države, ki niso pristopile k mednarodnemu svetu za sladkor, lahko dajo na razpolago okoli 325.000 ton. Ce bodo te države res dobavila toliko sladkorja, potem bo izvoz iz držav članic znašal okoli 5 milijonov 250.000 ton. Izvozna količina držav izvoznic je bila prvotno določena na 6,4 milijona ton. Najprej so se avtomatično znižale za 2,5%, pri zadnjem sestanku mednarodnega sveta za sladkor pa za nadaljnjih 5%, t. j. 480.000 ton. Svet je poleg tega odločil, naj vsi izvozniki (država izvoznica) zadržijo 10% osnovne količine, t. j. okoli 640.000 ton, dokler se tržne razmere ne uredijo. Tako je bila celotna izvozna kvota znižana na 5,280.000 ton. Ta izvoz naj bi zadostil povpraševanju. Pridelek na Kubi je obilnejši kakor so prvotno pričakovali. IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA CEZ TRST Agencija »Italia« poroča, da je Avstrija lani izvozila vsega 3 milijone 82 tisoč kubičnih metrov raznega lesa. Od tega so italijanski uvozniki kupili 1.303.000 kubičnih metrov, to je približno toliko kakor leta 1957. Izvoz avstrijskega lesa čez Trst se je nekoliko zmanjšal, in sicer od 99.000 na 94.000 kubičnih metrov. Čez Trst je šlo 52% izvoza rezane jelovine, bodisi v Italijo, bodisi v tranzitu v druge države. Izvoz tramov iz Avstrije je lani napredoval od 100.000 na 112.000 kubičnih metrov. VEDNO VEC ZEMEUSKEGA PLINA V ITALIJI. Družba AGIP minera-ria, ki posluje v sklopu ENI, je na področju, ki ji je dano v izključno izkoriščanje pridobila januarja letos 19 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina (januarja 1958 16.800.000 kub. metrov). V vsem lanskem letu je to podjetje pridobilo 4 milijarde 789 milijonov 904.000 kub. metrov naravnega plina in 345.406 ton surovega petroleja. PREBITEK V FRANCOSKI ZUNANJI TRGOVINI Meseca februarja je bila francoska zunanja trgovina aktivna. Izvoz je dosegel 201 milijardo, uvoz pa 190 milijard. Prebitek je torej znašal 11 milijard. PROSTA PRODAJA SVINJSKEGA MESA V FRANCIJI. Prodaja svinjskega mesa v Franciji je zopet popolnoma prosta v trgovini na debelo in drobno. Edino na pariškem trgu določajo za nekatere vrste svinjskega mesa še vedno oblasti. Pomen ribolova v Italiji Kako važna panoga je ribolov v italijanskem gospodarstvu, nam povedo podatki, ki jih navajamo za zadnja leta. Zanimivo je da mora Italija uvažati ribe; ulov v letu 1957 je nazadoval v primerjavi z letom 1956. Italijanski ribiči so ob koncu leta 1957 razpolagali z ribiškim ladjevjem 147.913 brt. Ribiških ladij je bilo 43.948, od tega 32.812 čolnov na vesla ali na jadra, 8087 motornih čolnov in 3.049 manjših motornih ladij. Med zadnjimi je bilo 1149 opremljenih s hladilno napravo, 327 pa z navadnim hladilnikom. V istem času se je z ribištvom bavilo 143.515 ljudi, od tega 8743 ljudi na kopnem in 11.760 zaposlenih pri pomožnih delih. V času od januarja do oktobra 1958 so ribiči ulovili 1,622.461 stotov rib, lupinarjev in mehkužcev. V primerjavi z istim razdobjem 1957 je ulov nazadoval za 1,5%. V vsem letu 1957 so namreč ulovili 1,750.420 stotov rib, od tega 303.880 stotov mehkužcev in 76.620 stotov lupinarjev. (Ulov v letu 1956 je znašal 1,889.750 stotov, leta 1955 pa 1 milijon 840.370 stotov). Temu je treba dodati še 20.960 stotov polenovke in 22.140 stotov raznih rib, ki jih je ulovih) na Atlantskem oceanu pet velikih motornih ladij last družbe »Genepesca«. Po količini ulovljenih rib je .na prvem mestu Jadransko morje (leta 1957 723 tisoč 630 stotov), nato Tirensko morje (372.230), Sicilsko (371.490), Jonsko (113.250), Ligursko (85.380) ter končno Sardinsko morje (84.430 stotov). Nadalje so v letu 1957 izvozili iz Italije 16.180 stotov rib v vrednosti 829 milijonov 563.000 lir (leta 1956 pa 19.470 stotov v vrednosti 919,282.000 lir). Ker domači ulov še zdaleč ne zadostuje povpraševanju na domačem trgu, je Italija v letu -957 uvozila 1,275.760 stotov rib in sioer 388.970 stotov svežih rib, 26.680 osoljenih in prekajenih rib, 462 tisoč 490 stotov polenovke itd. Na domačem trgu so torej leta 1957 prodali 3,010.000 stotov rib in mehkužcev, (leta 1956 3,082.760 in leta 1955 3,102.440), to je 6,19 kg na osebo. Potrošnja rib v Italiji je v zadnjih letih nazadovala: leta 1956 so Italijani potročili po 6,38 kg na osebo, leta 1955 pa 6,45. VEČ KONSERVIRANIH RIB V JUGOSLAVIJI Jugoslovanske tovarne ribjih konserv so v letu 1958 povečale svojo proizvodnjo za 50% v primerjavi z letom 1957. Medtem ko je konserviranje sardin močno napredovalo (od 5.224 ton v letu 1957 na 7.660 ton v letu 1958), je konserviranje tune nekoliko nazadovalo, in sicer zato, ker so lansko leto ribe večinoma ostale na odprtem morju. V loviščih ob obali so ujeli znatno manj rib kakor predlanskim. Letos bodo ribolovna podjetja uporabljala letala za ugotavljanje prisotnosti in smer ribjih skupin. Jugoslovanski ribiči so v razdobju januar-september 1958 nalovili 8.316 ton rib v vrednosti 1 milijarde 500 milijonov dinarjev. Med državami uvoznicami jugoslovanskih rib je na prvem mestu Italija, ki je v omenjenem razdobju uvozila 1.123 ton svežih rib iz Jugoslavije, to je 13% več kakor v istem razdobju leta 1957. -KOD UHAOA TOPLOTA OKNA 13% STREHA 17% dimnik >'|TLr podne Špranje I I špranje zunanjih 41% f VRAT IN OKEN rP O d' 13% V Nemčiji, Belgiji in na Angleškem se neprodane zaloge premoga kopičijo dan za dnem. Pri vsem tem je premog še vedno drag. V Trstu .n. pr. je cena samo za dobrih 1000 lir nižja kakor lansko leto, tona koksa stane na drobno še vedno okoli 27.000 lir. Drva so prav tako draga kakor lansko leto. Vsakdo si seveda prizadeva, da bi čim manj potrošil za kurjavo. Pri tem je važno, ali ima res ekonomično peč, prav tako važno je vprašanje, koliko toplote se zgubi po nepotrebnem skozi razne odprtine stanovanja, skozi streho, stene, skozi tlak ali pod in skozi okna. Angleški gradbeniki (Združenje za izolacijo zgradb — Structural Insu- lation Association) so izračunali, v kakšni meri uhaja toplota iz stanovanja hiše, in sicer v odstotkih celotne izgube toplote. Malokdo računa, da se skozi streho n. pr. izgubi toliko toplote, kakor se je v resnici. Količina toplote, ki se izgublja iz stanovanja, je seveda v veliki meri odvisna tudi od razlike v toploti v stanovanju in zunaj. Na Angleškem pripravljajo zakon, po katerem bo izolacija novih stavb obvezna, da bi se iz njih izgubilo čimmanj toplote. Računajo, da zaradi toplote, ki uhaja po nepotrebnem, potrošijo na leto v vsaki stavbi povprečno 1 tono premoga več. Nova napetost na Srednjem vztiodn Angleško mnenje o Segnijevi vladi 1 Dogodki zadnjih dni kažejo, da se je diplomatski boj za Srednji vzhod med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami poostril. Sovjetska zveza je v pogajanjih s Perzijo (Iranom) doživela neuspeh, šlo ji je za to, da bi si z novo pogodbo zagotovila večji vpliv v Perziji. Ugodnejše za Sovjetsko zvezo so se razvili dogodki v Iraku, kjer je propadel upor pristašev polkovnika Ša-vafa proti predsedniku Kasemu. Ta je obtožil Naserja, da je podpihoval upornike z namenom, da bi ti odstranili generala Kasema ter prevzeli oblast. General Kasem je znan kot nasprotnik združenja Arabcev pod vodstvom Egip- ta, to je predsednika Naserja. Na pogrebu nekega višjega častnika, ki je bil pristaš upornega polkovnika Šavafa ter je pobegnil iz Iraka v Sirijo, je Naser v Damasku v silovitem govoru očital Kasemu, da je izdajalec, ki se je združil s komunisti, da bi preprečil združitev arabskega sveta. Naser je tudi trdil, da so komunisti agenti, plačani iz tujine. Proti Naserjevim obtožbam je vstal sam Hruščev. Ali bo ta politični spor vplival tudi na gospodarske odnose, je še težko reči. Egipt že zopet trguje z Anglijo in Francijo, s katerima je uredil diplomatske in gospodarske odnose. lAASiMZ&Vfa NOVE LETALSKE ZVEZE V JUGOSLAVIJI. Jugoslovanska družba JAT (Jugoslovenski aerotransport) bo 1. a-prila uvedla .nove mednarodne zveze z raznimi evropskimi državami. Med Beogradom in Parizom bo zveza trikrat na teden, med Beogradom in Rimom pa dvakrat. Na teh progah bodo letala poleti pristajala tudi v Splitu in Dubrovniku. Okrepili bodo tudi zveze v notranjosti. Na progi med Dubrovnikom, Splitom, Zagrebom in Beogradom bodo poleti letala letela štirikrat na dan. DIREKTNA ZVEZA ZAGREB-TRST? Podjetje »Croatiatrans« je uvedlo avtobusno progo Zagreb - Ljubljana - Postojna . Sežana. Proga je bila odprta kmalu potem, ko so izročili prometu avtomobilsko cesto Ljubljana - Zagreb. Podjetje namerava L aprila podaljšati progo do Trsta. Iz Zagreba odhaja sedaj avtobus ob 5.30 zjutraj, iz Ljubljane ob 8.30, iz Postojne proti Sežani ob 9.15. Iz Sežane se avtobus vrača ob 14.30. Iz Sežane do Zagreba stane vožnja 1.250 dinarjev. Illllllll!l!!lllllllllllillllll|[|llllllllll!!llllllllllllinilllllll!l!!lllllllnl!illlllllllll:l.Illlllll Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. Domača kemijska industrija znižuje cene in s tem precej vpliva na trg. Cene maščob .ne padajo več in loj je celo pridobil nekaj točk. Tudi področje strojil in topil je bilo dokaj razgibano, dočim je položaj na sektorju škrobov, kazeina in drugih mlečnih derivatov precej negotov. Cene alkoholov so šibke. Na področju farmacevtskih kemikalij gredo posli težko od rok. Naslednje cene veljajo za 1 kg blaga f.co skladišče, v prodaji na debelo za takojšnje plačilo. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru sprememb so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. NAJVEČ TURISTOV V EGIPT je prispelo lani iz Zahodne Nemčije, in sicer 9.500. AVTOMOBILSKA CESTA PRAGA — KOŠIČE. Češkoslovaška vlada pripravlja načrt za graditev avtomobilske ceste od Prage čez Brno in Bratislavo do Košič. Nova cesta bi vezala češko in Slovaško. Kasneje bi se spojila s cesto do Vroclava ter s cestnim omrežjem do Dunaja i.n nemškimi mesti Dres-dena in Nur.nberga. Cesto bodo gradili 8 let; široka bo 20 metrov. Cestišče bo delil tri metre širok zelen pas. DVE NOVI PROGI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Na italijans-ko-jugoslo-vanski konferenci za ureditev avtobusnih zvez med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila pred kratkim v Benetkah, so sklenili uvesti dve novi avtobusni progi : Trst - Sežana - Vipava - Ajdovščina in Trst - Zagreb. V prihodnji turistični sezoni bodo okrepili tudi progo Benetke Pulj. V italijanskih liberalnih krogih so v glavnem zadovoljni z gospodarskim programom Segnijeve vlade. To velja tudi za gospodarske in finančne kroge, ki izdajajo milanski gospodarski dnevnik »II Sole«. V svojem komentarju poudarja ta list, da je gospodarska usmeritev sedanje rimske vlade realistična še posebno, v kolikor namerava vlada povečati blaginjo italijanskega naroda s tem, da spodbudi zasebno pobudo in izkoristi zasebni kapital pri reševanju tekočih gospodarskih vprašanj. List -izraža tudi svoje zadovoljstvo, da je vlada postavila mejo državni pobudi in da hoče štediti tudi pri izdatkih, zlasti pri nagrajevanju za izredno delo v državnih službah, za kar gre iz državnega spro-računa 23 milijard lir. t! PROTI GOSPODARSKI VOJNI MED ITALIJO IN AVSTRIJO Proizvodi iz mineralnega olja, mineralni vosek. Bencin, 79 oktanov 125 lir liter, bencin super, 87 oktanov 135 liter, bencin, topilni 195-205, gorilno ol.e, gostotekoče, f.co skladišče 13-16, gorilno olje, redkotekoče, f.co skladišče 17,50, mineralno terpentinovo olje (ac-quragia minerale, white špirit) 130-135, montanski vosek Riebeck 530-560, parafin, polrafinirani v blokih 125-135, parafin, rafinirani v ploščah, tal. 62-64, 145-180, petrolej za poljedelstvo, 32 ok-tanov, 33 lir kg, petrolej za razsvetljavo, 12.300 lir stot, petrolej, brez duha 140-145, toplina nafta 85-95, vazelin, beli, nitast 205-205, vazelin, beli, parafi-niran 190-200, vazelin, rumeni, nitast 145-155, vazelinsko olje, belo, enološko 280-330, vazelinsko olje, FU 420-440 lir. Minerali in barve. Aluminijev prah 600-1400, barit 20-22, bronov prah 1300 do 1600, cinkovo rumeno 440-460, dimno črno, domače 135-145, fosilna moka 40-60, kadmijevo rumeno 2300-3600, kac-lin, koloid. 50-52, kromovo rumeno 510 do 520, litopon 115-135, lužilo, mahagonijevo 290-310, lužilo, orehovo 105-110, minij 215-220, modro Milori, bronzira-joče 650-660, smukec v prahu, beli 30 do 60 lir, svinčeva gladčina (litargirio) 210-230, titanov dioksid, anatas 350-390, titanov dioksid, rutil 380-500, ultrama-rin 360-610, železov oksid, naravni, domači 40-50, železov oksid, naravni, Malaga 55-70, železov oksid, sintetični (rdeči) 125-200 lir. Dekstrin, mlečni proizvodi, škrob Dekstrin iz domačega krompirjevega škroba 160-170, dekstrin iz nizozemske-; ga krompirjevega škroba 170-175, dekstrin, koruzni 125-135, kazein, argentinski 335-340, kazein, širjen s sirilom (ca-seina caglio) 305-315, kazein, naravno širjen (caseina presamica) 370-375, mleč-. m kazein, domači 350-360, mlečni kazein, domači 350-360, mlečni kazein, francoski 350-360, mleko v prahu, mastno 24% 450-500, mleko v prahu, posneto, domače 210-220 (220-240), mleko v prahu, posneto, ZDA 230-240 (230-250), škrob, koruzni, ventiliran, čist 90-100, škrob, krompirjev, nizozemski 135-140, škrob, krompirjev, domač in iz raznih drugih izvorov 115-130, škrob, pšenični 140-150, škrob, rižev »fiore puriss.« 170 do 185 lir. Milanski tednik »Mondo economico« je mnenja, da bi bila »gospodarska vojna« med Italijo in Avstrijo škodljiva le za Avstrijo in za — Trst. List podpira svojo trditev z naslednjimi podatki; v prvem polletju 1958 je Avstrija izvozila v Italijo za 11,6 milijarde šilingov blaga, od tega 2,1 milijarde ali 18% vsega izvoza. Italija je v prvih 11 mesecih lanskega leta izvozila v Avstrijo za 42 milijard lir blaga, to je 3% vsega svojega izvoza, V lestvici kupcev je Italija za Avstrijo na drugem, Avstrija za Italijo pa na sedmem mestu. Iz tega je razvidno, da bi bila vsaka »gospodarska vojna« škodljiva mnogo bolj za Avstrijo kakor za Italijo, piše milanski časopis. Propaganda, ki naj bi zavračala avstrijske turiste, bi škodovala predvsem Južnim Tirolcem. List pravi, da se avstrijski turisti ustavljajo največ med svojimi rojaki v Italiji in bi zato upadanje njihovega števila prizadelo navsezadnje le Avstrijce. Avstrijski gospodarski bojkot bi prizadel zlasti Trst, Avstrija izvaža les, železarske izdelke, surovine in papir predvsem čez Trst. Te štiri vrste blaga predstavljajo 4/5 celotnega avstrijskega izvoza. ANGLEŠKO MNENJE Rims-ki dopisnik londonskega »Eco-nomista« obravnava v daljšem dopisu pod naslovom »Usmeritev Italije na desno« politični in gospodarski program Segnijeve vlade. Vlada ni samo sprejela glasov desnice — liberalcev, monarhistov in neofašistov — temveč se je z desnico tudi pogajala. Da bi ustregla desnici je v zunanji politiki postavila program protikomunistične solidarnosti in nacionalistične smeri glede vprašanja Južnega Tirola. V gospodarski politiki namerava štediti in ugoditi liberalcem, ki so nasprotni državni pobudi v gospodarstvu. Njeni stiki z Zvezo industrijcev so se pokazali na kongresu te konfederacije, kateremu je prisostvovalo kar 5 ministrov sedanje vlade. Zanimivo je, da so razen Pelle in Tavianija vsi važnejši člani sedanje vlade sedeli v Fanfanijevi vladi, ki je slonela na koaliciji levega centra in katere politiko je Zveza industrijcev odbijala; verjetno so ti ministri že tedaj, ko so bili v Fanfanijevi vladi na tihem odobravali politiko, ki jo zahteva Zveza industrijcev. Prav ta okolnost vznemirljivo ka-rakterizira sedanji italijanski politični položaj; kajti javno mnenje opaža, da nekaj ni v redu s stranko, katere pristaši lahko nemoteno preidejo od napredne h konservativni politiki ter enkrat naglašajo, da v Italiji ne bo nikdar gospodarskega zastoja (recesije), drugič pa pripisujejo vse gospodarske motnje v državi tako imenovani »konjunkturi«. G. Segni, ki je bil sam podpredsednik v Fanfanijevi vladi, opravičuje svoj preobrat na desno kot edino mogočo rešitev, da se oblasti ne polasti ljudska fronta. To je čudno razlaganje zaključkov kongresa Nennijeve stranke, ki je dala Nenniju in »avtonomistom« prosto roko. Očitno sta Nennijeva zmaga in razkol ‘ v socialno-demokratski stranki še povečala strah konservativcev pred socializmom, ki zdaj kujejo zaroto proti ljudski fronti. Segnijev poskus pomeni med drugim tudi napihovanje protikomunističnega ozračja v domači in zunanji politiki. To se kaže že v napetosti zaradi Berlina; poleg tega konservativni tisk, italijanski radio in televizija radi poudarjajo »Mac Millanov polom« v Moskvi, češ da so napori Velike Britanije za pomirjenje naivni. Do izraza prihaja tudi nasprotovanje proti anglo-sovjetskemu trgovinskemu sporazumu, češ, da je naperjen proti evropskemu skupnemu trgu. Jasno je, da hočejo težave, ki nastajajo v italijanskem gospodarstvu ob začetku evropskega skupnega trga naprtiti tujim mahinacijam. Zunanji minister Pella je sicer za to, da se Evropski skupni trg razširi z vključitvijo preostalih držav OEEC. Pooblastil je dopisnika, da lahko napiše, da si je treba po njegovem mnenju še naprej prizadevati, da se ustanovi Svobodno trgovinsko področje ter tako prepreči razkol med Evropo in NATO. Naj bo mnenje Segnijeve vlade takšno ali drugače, nadaljuje dopisnik, stranke, ki jo podpirajo, ka- kor monarhisti in neofašisti in verjetno tudi mnogi liberalci, niso pri' Staši razširitve Skupnega evropskega trga. Segni je v poslanski zbornici po-udaril, da sta zunanja in notranja po-litika v Italiji tesno povezani. Usme- 2 ritev v eni smeri na enem izmed tet boi področij zahteva usmeritev v istem ste smislu na drugem. Vladna notranja v ( politika bo prav gotovo delavske n®' tre mire skušala pripisovati komunistični ke, agitaciji, čeprav jih povzroča nara- obe ščanje nezaposelnosti. ti Daljna bodočnost Segnijeve vlade Jih odvisi od razvoja gospodarskih težav. Ijh ki jih utegne njena politika prej po- ha] večati kakor zmanjšati. Pri sedanjem ki gospodarskem sestavu v Italiji ni pri- E poročljivo namigovati, da se dajo za' ra2 sebne investicije tako povečati, da be lahko resno ublažijo brezposelnost, 1 ali pa, da javna dela — čeprav ko- ne ristna — lahko storijo več kakor d* Pri zamašijo nekatere luknje. jstv co Pol I prc . Pa: »NOVI FRANK« V JESENI. V jeseni (st bodo v Franciji zamenjali sedanjo va- r0c luto z novo. Nove bankovce že tiska- p0 jo, tiskajo pa tudi nov drobiž. Od se-! j danjega števila, ki označuje vrednost zer posameznega bankovca, bodo odbili ^ dve ničli. Tako n. pr. bo bankovec, nalžij, katerem stoji zdaj označba 100 fran-jza kov, v bodoče veljal 1 frank. Zuna-‘dri njost novih bankovcev bo ostala neiz rric premenjena, da bi novost ne vznemir- sts jala francoske javnosti. Denar bodo j ra menjavali več let. Pred leti so govo- ho rili, da bodo tudi v Italiji izvršili po-Iga dobno denarno preobrazbo. set Pa DOLAR ALI RUBELJ? Na zadnjem Po kongresu sovjetske komunistične stran-; ke je sovjetski gospodarstvenik Kon-; ^ stantin Ostrovitjanov napovedal, da bo; « leta 1965 rubelj izpodrinil ameriški do- ^ lar kot osnovno valuto v mednarodni trgovini. Njegova izjava je zbudila po-! zornost ameriškega tiska, ki ugotavlja, da je danes rubelj samo »notranja va-|ne luta«, ki kroži v Sovjetski zvezi. Ru- SP belj velja 25 stotink dolarja. Ameri- na ški turisti lahko kupijo rubelj za IH. stotink, ker hoče Sovjetska zveza ta- ca ko pospeševati turizem. Ameriški tisk In se za zdaj ne plaši konkurence rublja i 0 proti dolarju, vendar ugotavlja neki a- ®.0 meriški dnevnik, da bo vrednost do- F larja padla, ako bodo državni izdatki J1 tako naglo naraščali. Nevarnost, da bi j rubelj izpodrinil dolar, po mnenju te-1 m ga lista, ne obstoji, pač pa utegne v na svetovni trgovini izpodrinili dolar an- gleški funt šterling. Skoraj polovica'žil svetovne trgovine se zaključuje danes v funtih šterlingih. šk vc ZVIŠANJE OBRESTNE MERE V sq AMERIKI. Zvezni rezervni urad Je; ^ zvišal obrestno mero od 2% na 3^| |v Zvišanje obrestne mere je takoj priva- ^ bilo v banke mnogo denarja. Banke ^ bodo posojale denar za večje posle p° i j 4 odstotke. VIŠJE POSTNE TARIFE V JUGOSLAVIJI Od 1. aprila dalje bodo v Jugoslaviji povišali nekatere poštne pristojbine. Pisma, namenjena v tujino se bodo frankirala z znamkami za 40 dinarjev (doslej 30). Povišali bodo tudi tarifo telegrafskih uslug. Po tem povišku bodo Jugoslovani plačevali po 20 dinarjev za telegrafirano besedo. ZA KOLIKO BODO ZNIŽALI CENE TKANIN V JUGOSLAVIJI Industrijska in trgovinska podjetja v Jugoslaviji so znižala cene tkanin, in sicer cene bombažnih izdelkov za 1 in cene iz umetne svile za 12%. Tovar-i ne perila so lani predelale 1,6 milijona kvadr. metrov več tkanin kakor leta, 1957; zaloge so močno narastle. Razvoj železarske industrije ZASTOJ PO NAGLEM NAPREDOVANJU V ITALIJI Pomen poldržavnega holdinga IRI (I-stituto di Ricostruzione Industriale) v gospodarskem življenju Italije je izreden, saj zavzema njegova gospodarska dejavnost zelo široko področje: od telefonske mreže do ladjedelnic, od kemične industrije do letalstva. IRI praktično uživa zelo velike prednosti pred drugimi podjetji, ker razpolaga z znatnimi finančnimi sredstvi in sodobnejšo opremo ter se tako finančno lahko nasloni na državo. Oglejmo si danes dejavnost holdinga IRI na železarskem področju. Za to gospodarsko panogo je IRI ustanovil dru- je Italija proizvedla 1.256.000 ton železa; 74,8% od tega predstavlja proizvodnjo FINSIDER. Leta 1958 je vsa proizvodnja dosegla 2.060.000 ton (FIN SIDER 82,8%). Proizvodnja v letu 1957 je bila nekoliko višja (2.071.000 ton), delež FINSIDER pa nižji (82%). To se pravi, da je zastoj v lanskem letu prizadel v veliko večji meri ostala železarska podjetja, ki so proizvedla manj železa tako v absolutni količini, kakor tudi v odstotkih na celotno proizvodnjo. Isto se je zgodilo z jeklom: vse železarne skupaj so v letu 1954 proizvedle 4.207.000 ton jekla (FINSIDER 48,2%), leta 1957 6.787.000 ton (FINSI DER 51,2%); lansko leto je proizvodnja dosegla le 6.275.000 ton, delež FIN Skupna proizvodnja FINSIDER Delež FINSIDER % Leto železo jeklo ploč. železo jeklo ploč. železo jeklo ploč. 1955 1.625 5.395 4.925 1.257 2.029 1.497 74,8 48,2 47,5 1954 1.256 4.207 3.149 940 2.725- 2.142 77,4 50,4 53,2 1956 1.873 5.908 4.437 1.504 2.934 2.377 80,3 49,7 53,6 1957 2.071 6.787 4.995 1.699 3.473 2.767 82,0 51,2 55,4 1958 2.060 6.275 4.560 1.705 3.319 2.565 82,8 52,9 56,2 .načrt za 1%, v primerjavi z letom 1957 pa za 3,9%. Medtem ko je načrt predvideval vrednost proizvedenega blaga v višini 27 milijard dinarjev, je bil ta: znesek prekoračen za 1,42 milijarde dinarjev. Železarna je torej obratovala povsem zadovoljivo, kljub nekaterim nedostat-kom. Tako je na primer dolg kupcev, ki se je vse leto 1958 gibal okoli 2 milijard, znašal decembra 3,179 milijarde dinarjev. Ker se podjetju po veljavnih finančnih določbah odobravajo obratna sredstva samo za 30 dni od izdaje računa, je bilo tako skoraj 10% lastnih sredstev podjetja blokiranih pri nerednih plačnikih. Zaradi tega so med letom nastajale težave finančne narave. Druge težave je povzročala dobava surovin, ki niso bile vedno najboljše kakovosti. Letos bodo skušali odpraviti vse podobne nedostatke. Tako bo železarna Jesenice še utrdila svoj položaji vodilne jeklarne v Jugoslaviji. SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA (v milijonih dolgih ton) Lepila i. dr. Jajčni beljak 1950-2250, kazeinsko lepilo v prahu 350-650, klej »coniglio« 250-400, kostni klej v ploščah 160-180, kožni klej, mešani 240 do 320, želatina, jedilna, srednje in visoke viskoz. 520-1100. želatina, jedilna,, zavoji »oro« 1100-1500. Strojila, kostanjev ekstrakt, tekoč 34% 49,30, kostanjev ekstrakt, posušen 67% 93,80, kostanjev ekstrakt, posušen 78% 113,10, kvebračo ekstrakt, topen v hladnem 177, kvebračo ekstrakt, topen v vročem 162, žmak, ekstrakt v prahu, 62-64% 365,40 Ur. gi holding — FINSIDER (Societa Fi-nanziaria Siderurgica), ki je iz leta v leto večal svoje obrate in vlagal vedno večje vsote v svoje železarne. Proizvodnja železa, jekla in pločevine je hitro naraščala. V letu 1954 je FIN SIDER proizvedel 940.000 ton železa, naslednje leto 1.257.000, leta 1958 pa že 1.705.000 ton. Isti razvoj, čeprav nekoliko manj pospešen, je zabeležila proizvodnja jekla: leta 1954 2.029.000 ton, leta 1957 pa že 3.319.000 ton. Lansko leto je sicer nazadovala (za 4,4%) in dosegla 3.347.000 ton. Tudi proizvodnja pločevine je naraščala do leta 1957: od 1.417.000 ton v letu 1954 se je povzpela na 2.767.000 v letu 1957. Lani je nazadovala za 7,3 % in dosegla samo 2.565.000 ton. Medtem ko je proizvodnja železa, jekla in pločevine naraščala iz leta v leto z naglico značilno za industrijo, ki vedno bolje izkorišča svoje obrate, je lansko leto proizvodnja železa napredovala le za 0,4 % v primerjavi z letom 1957. (Prejšnja leta pa je naraščala takole: od 1953 do 1954 za 13%, od 1954 do 1955 za 33,7 % itd.). Proizvodnja jekla je v letu 1958 nazadovala za 4,4 %, proizvodnja pločevine pa za 7,3 odstotka. Oglejmo si sedaj še proizvodnjo vse železarske industrije v Italiji. Leta 1954 SIDER pa je zopet narastel, in sicer na 52,9 %. FINSIDER je lani proizvedla 4,4 % manj jekla kakor leta 1957 (glej zgoraj), pa se je kl ub temu njen delež na celotni proizvodnji dvignil za 1,7 (od 51,2 do 52,9). To se pravi, da je proizvodnja ostalih železarn nazadovala v znatno večji meri kakor celotna proizvodnja v vsej državi. Tudi v proizvodnji pločevine je opaziti isti pojav: znaten razvoj do leta 1957, nato padec v letu 1958. Leta 1954 je italijanska železarska industrija proizvedla 3.149.000 ton pločevine, nato se je vsako leto proizvodnja večala do leta 1957, ko je dosegla 4.995.000 ton. Lansko leto je padla na 4.560.000. Delež FINSIDER pa je .narastel: leta 1954 je dosegel 47,5 %, leta 1957 55,4 %, leta 1958 pa 56,2 %. Tudi pri pločevini je torej splošen zastoj manj prizadel FINSIDER kakor ostala železarska podjetja. 1937 1955 1956 1957 J n ZDA 50,57 105,50 102,87 100,62 k Premogovna b in jeki. skup. 35,67 51,75 55,84 58,82 o: Brit. skup. 16,70 29,28 29,28 32,51 n ZSSR in zav. 22,19 58,93 63,62 67,13 r: Kitajska 0,44 2.74 4,45 4,92 J aponska 5,71 9,26 10,93 12,36 G Ostale 2,23 8,55 11,49 11,57 1; Skupaj 113,51 265,01 278,48 287,98 P i,- PROIZVODNJA JEKLA NAZADOVALA Proizvodnja jekla v šestih državah. Premogovne in jeklarske skupnosti ie! v prvih dveh mesecih letošnjega leta nazadovala, in sicer 8,8% proizvodnja; jekla in 7,1% proizvodnje litega železaj v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. JESENICE VODILNA ŽELEZARNA V JUGOSLAVIJI Železarna Jesenice je lansko leto precej povečala svojo proizvodnjo. V letu 1957 je proizvedla 824.232 ton raznih izdelkov. Lansko leto bi morala po postavljenem načrtu povečati proizvodnjo na 846.380 ton. V resnici je proizvedla 856.000 ton blaga ter tako prekoračila ,Uadio. 7xie.sU' TRST - VIALE XX SETTEMBRE 15 Popolnoma prenovljeni radijski sprejemniki Z enoletnim jamstvom od 4.500 lir naprej Telefunken, Magnadyne, Geloso, Phonola 1959 Marca 1959 »EDE 2. TRST - ULICA F A It I O PILZI ST. 10/1. TELEFON ST. 7«.«« SPOmRSKFT.A /DRI I7FN1/V po- pa- kako izpolniš prijavo ZA VANONI s j. aK°n določa, da mora prijava vse--tm sJati. vse dohodke kakršne koli vr-’ e,a v 1 Ki jih je davčni obvezanec imel trpK0dobi. Za vsak dohodek je “j ^ ba navesti vir in vse druge podat-A Ki omogočajo podrobno ugotovitev ar ti aV^i'V0S*'i’ sicer: skupni kosma-;jh ^os vseh dohodkov, stroške, ki a Je treba odbiti, čisti iznos obdavč-a dohodka ter še za dopolnilni t predni dohodninski davek odbitke, ■jem ki jlh določa zakon pr r e?a3 se uporabljata za prijavo dva z.. u zllcna obrazca; eden za fizične ose- da be in losti Na P' drugi za pravne osebe in družbe. Prednji strani obrazca za fizič- .. .. osebe je treba navesti razločno hrnek in ime, kraj in datum roj-c va' . občino davčnega bivališča, uli-r,„i?2iroma kraj stalnega bivališča ter V P°Khc prijavitelja. prNat° Sledi družinski list: ime so-§a, zakonskih otrok, posvojencev, teni J^torkov in na splošno vseh oseb ra- roda?eV’ tastov hd.), ki jih veže so-;ka-ip0 &tv° 2 davkoplačevalcem in imajo se-1 zakonu pravico do vzdrževanja. iost zemr--Sti ^rani je tudi kvadrat A za [bili Ta kvadrat morajo dzpol- najži.1 Ustnik zemljišč. Ti podatki slu--an-j2aJ°Paza izpopolnitev kvadrata G ma- drat 0l0Či*:eV dopolnilnega davka. Kva-eiz-lmn B ■<'na drugu strani). Zgradbe mi- pfQ ra^° izpolniti lastniki zgradb, hiš, jelo i ra n°Var?i Davčni prijavitelj mo-o- 2a ženine dohodke in do- no- sa ‘^Sih oseb, v koliko razpola-P sehSVOb°dno z njihovimi dohodki, po-;D n° . Prijavo, ki jo ti podpišejo, ali ein ,prijavi celotni dohodek družinski poglavar an-on-bo do-dni polja, r, če gre za skupno lastnino moža in žene ali sinov, ki so v prijaviteljevo breme, če se solastništvo nanaša na osebe, ki ne pripadajo isti družinski skupnosti, je treba izpolniti obrazec, ki ga zakon določa za skupnosti, ki niso obdavčene po obračunu; v tem primeru se nanaša prijava le na del dohodka, ki pripada posameznemu prijavitelju in je ta dolžan odgovoriti le na vprašanja v stolpcih od 1-5 in 14. V spodnjem prostoru »opombe prijavitelja« je treba navesti naslov davčne kartele, ki se nanaša na davek za tekočo proračunsko dobo, nastale spremembe v tvrdki, nastale spremembe na stavbi med 1958. letom. če gre za stavbe, ki niso bile še obdavčene ali ki se prijavljajo prvikrat je treba navesti, lahko tudi na posebnem listu, seznam najemni-, kov in posameznih nepremičnih enot (stanovanj) podatke najemninskih pogodb in višino najemnine. Kvadrat »C«, industrijska, trgovska in obrtna dejavnost, poljske najemnine, morajo izpolniti tisti, ki izvršujejo kakršno koli omenjeno dejavnost ali prejemajo najemnino na polja, če nekdo opravlja različne dejavnosti, mora izpolniti posebni kvadrat za vsak obrat. Enako velja tudi za obrate, ki so oddani v najem. Za morebitne ženine dohodke mora predložiti prijavitelj posebno prijavo. V prvem prostoru je treba navesti ime in vrsto lastnika obrata. V naslednjim prostoru je treba navesti kosmate dohodke, izkupiček prodaj in uslug; sledijo stroški in izgube, inventar blaga v zalogi na konec leta, iznos plačanega blaga, iznos plač in število nameščencev, iznos prispevkov na plače v breme obrata; navesti je še stroške za kurjavo, iznos prometnega davka, stroške za amortizacijo, obresti za dolgove, iznos najemnine. Na koncu se vnesejo še drugi stroški in izgube. Po odbitju vseh stroškov od kosmatega iznosa dohodkov na prvi strani dobimo čisti dohodek. Kvadrat »D« morajo izpolniti, ki izvršujejo kakršen koli poklic, umetniško ali znanstveno dejavnost, duhovščina, zavarovalni agenti, posredovalci itd. Kvadrat »G« morajo izpolniti vsi prijavitelji in navesti svoje dohodke, dohodke žene in ostalih članov družinske skupnosti ter vse odšteti od odbitkov, davkov, nato še odšteti za vsakega družinskega člana ženo ali sinove po petdesettisoč ter določeni odbitek dvestoštiridesettisoč. Tako dobimo obdavčljivi dohodek za dopolnilni davek. Vsa ostala pojasnila glede izpolnitev prijave lahko prejmete na tajništvu združenja. Opozarjamo, da ni treba za izpolnitev čakati zadnjega dne. POSLOVNI KOLEDAR DAVEK NA POSLOVNI PROMET IGE Obveščamo člane, naj čimprej dvignejo prijave in potrdilo davka na poslovni promet, ker zapade konec tega meseca rok za plačilo prvega obroka tega davka. VIDIRANJE DRUŽBENIH KNJIG IN INVENTARJEV Dne 31. marca zapade rok za predložitev v vidiranje na sodišču ali pri notarju družbenih knjig in inventarjev. Dne 31. marca zapade rok za obnovo občinskih obrtnic (licenc). nova va'|P^.deV° so v ladjedelnici »Sv. Justa« _ a^‘'* 280-tonsko ribiško ladjo za lov Ribiška ladja Preteklo Qlas iz občinstva • m A L 1 iz 1 o iv iclvijvž < srl'|: Atlantiku »Atlantico Primo«, ki so 10 zgradili za družbo »Sicula Atlanti- m dolga zgradili Iz Palerma. Ladja je 41 tsK tl,.’'’® 111 široka. Opremljena je z mo-Oi2 96111. ki razvija 800 KS in bo omo-a' | • Ca brzino 13,4 milje na uro. Oprem-d0! lii?13 tucK s hladilno napravo zmog-ikj °sti 210 kub. metrov. fb' tna^^ETNICA. V Skednju je dne 5. v na t)raznovala stoletnico gospodič-.‘Ana Bruggeri. Jubilantki so priprava! žir* prtsr^no slavje, ki so se ga udele-'^5 <-i.'r.tU.cK Predstavniki oblasti in tržaški -'^.Santin; ta je prebral brzojavko z 0Scih papeža Janeza XXIII. V „ TRGOVINA. Preteklo nedeljo je d 0ciPrli 86. prodajalno Delavskih za-,0 iv U§ v.novem naselju pri Sv. Ani. Slo-va- csn°sti so prisostvovali župan dr. Franke 21 ’ msgr. Gligo, ravnatelj Banco di Ro-po .na' tržaški voditelji Delavskih zadrug ln elrugi predstavniki oblasti. konec šolskega leta. Na tis- A>vni konlerenci je minister za šolstvo vlcdici izjavil, da se bo šolsko leto na la- ^jtotTih šolah končalo 30. maja, za-Cl° Pa h oktobra. Po novem zakonu b0.: načrt osnovne šole deli v dva e,a: prvi zavzema I. in II. razred, tu- kIUg* de' pa IV. in V. razred. Ob uti ?ncu drugega in petega razreda bodo po enci Polagali izpit, jo. j SPALNI VOZ TUDI ZA II. RAZRED. ahjanske državne železnice bodo vpe-jg Jale na brzovlakih na progi Trst-Rim ekakšne spalne vozove za potnike II. razreda. Za to udobnost bodo potniki J lz Trsta doplačali 1500 lir. GLEDALIŠČE. Danes (v soboto), ob ir- uri bo Slovensko narodno gledali-aa c"6 uPr!zorilo v Avditoriju v Trstu ta . reMac-Kosarjevo veseloigro v treh delanjih >,p0p cjra jn p0p Spira«. Jutri 16. uri pa v istem prostoru Tavčar-^ levo fantazijo v dveh dejanjih »Pekel j Je vedno pekel«. NOVA ZDRAVNIKA. Te dni sta na Padovanski univerzi promovirala za travnika brata Dino i.n Jože Vrtovec, Slnova dr. Vrtovca v Gorici. NAŠE SOŽALJE V Trstu sta umrla Amalija Trobec a) ■ Gabrovec in Fani Kosmina, v Ljub-;t- .ni Olga Zajec roj. Ko.njedic, v Lo-v, pieriu Ivan čok, Just Pečar, Ivanka li-l bmbač roj. čok, na Proseku Ivana ir Verša. Devin ali Lipica? Neka bralka nam piše: V torek, 10. marca sem poslušala radijsko oddajo RAI pod naslovom »Gonfalone«, ki jo vodi znani Mike Bongiorno. Tekmovali sta dve skupini, in sicer »Perugia« in »Venezia Gluha«. Prvi je Mike Bongiorno postavil ludi vprašanje, ali ve, kako se imenuje kraj v zaledju Julijske krajine, kjer so v preteklosti gojili konje, kjer so bili konjski sejmi in kjer so Benečani postavili soho neki rimski boginji. Predstavnik ekipe je na to vprašanje odgovoril: »Lipica«. Mike Bongiorno ga je zavrnil, češ da je odgovor zgrešen, ker se je vse to godilo v Devinu. Vsa zadeva je toliko bolj zanimiva, ker je bila Perugia zaradi tega odgovora izločena iz tekmovanja ter je zgubila bitko pred »Julijsko krajino«, ki lahko nadaljuje tekmovanje za dokaj visoko nagrado. Vprašanje je, kateri odgovor je bil pravilen. Nam je znana slovita konjušnica v Lipici, kjer gojijo še danes lipicance, a v bližnji Sežani prirejajo znane živinske sejme. Neki starejši o-količan je čul, da je tudi v Devinu neki avstrijski častnik v davni preteklosti redil plemenite konje, toda to je trajalo le kratek čas. Vprašanje je tudi, ali so bili Benečani delj časa v Lipici. Dobro bi bilo, ko bi vsa ta vprašanja razčistili naši domači zgodovinarji. Občni zbor Kmečke banke V nedeljo, 8. marca je bil v Gorici občni zbor Kmečke banke. Iz bilančnih poročil, ki so jih podali odborniki za lansko leto, je razvidno, da so hranilne vloge znatno narastle. Povečal se je tudi rezervni sklad. Vloge so lansko leto dosegle 200 milijonov lir. Zadovoljivo se je povečal tudi splošni promet banke, katere poslovno področje zajema v dobršni meri tudi krajevno obmejno trgovino. Finančni položaj banke je v smislu bilance za lansko leto povsem zadovoljiv, kar pač najbolje dokazuje, da je vodstvo banke v dobrih rokah. Letos praznuje banka 50-let.nico svojega obstoja. IZPITI IZ SLOVENŠČINE v RIMU V petek so bili v Rimu izpiti za poučevanje slovenščine na srednjih šolah v Italiji. Iz Trsta in Gorice se je prijavilo za ta izpit 31 kandidatov, dva pa nista prišla. Iz Trsta je bilo 19 profesorjev (med temi 13 italijanskih in 6 jugoslovanskih državljanov) iz Gorice pa 9. Med kandidati je bil tudi Slovenec iz Rima. Izpraševalno komisijo so sestavljali prof. Urbani (s tržaške univerze), prof. M. Blažinova, ravnateljica nižje slovenske srednje šole v Trstu in prof. Budrovič iz Civitavec-chie. Zdaj je bil v Rimu pismeni izpit, kateremu sledi ustni za kandidate, ki so dobro prestali pismenega. Ta je obstajal iz nareka v slovenščini, in sicer odlomka iz Jurčičevega »Jurija Kozjaka« in prevoda v slovenščino iz italijanščine, lo je iz Manzonijevega znanega romana »Zaročenca« (Promessi sposi), ki ga je prevedel A. Budal. Tudi ustni izpit bo v Rimu. Morda je prišla malokje, kakor prav v tem primeru, do izraza nesmiselnost današnje centralistične upravne ureditve v Italiji. V Rim je moralo odpotovati 30 članov komisije in kandidatov in seveda si plačati pot in druge stroške, razen članov komisije, ki jih plača država, človek ne razume, zakaj bi takšen izpit ne bil na primer v Trstu, kjer imamo univerzo, ali pa vsaj v Padovi, kjer je stolica za slovanske jezike. Velik odziv, .na katerega je naletel razpis izpita iz slovenščine med slovenskimi profesorji, odkriva veliko vnemo naših šolnikov, da bi se po možnosti čimprej prilagodili italijanski šolski u-reditvi, čeprav je to prilagojevanje združeno z velikim duševnim .naporom pa tudi s stroški. Naši šolniki so pozdravili prizadevanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora, da bi se končno našla realna podlaga za ureditev položaja slovenskih šolnikov, ki bi upoštevala njihov dejanski položaj pa tudi položaj in potrebe naših šol na Tržaškem in Goriškem. Ta rešitev mora vsekakor upoštevati velike potrese, ki jih je izzval fašizem in katerih žrtev so bili naši izobraženci in naša šola. Vsakomur mora biti jasno, da ni mogoče za naše izobražence, ki jih je fašizem prisilil, da si iščejo kruha izven Italije in lam dovršijo svoje študije, čez noč uporabiti splošne italijanske šolske določbe. Skratka, treba je najti rešitev, ki bo zagotovila redno poslovanje naših šol in stanu primeren in urejen obstanek naših šolnikov, da se tako našemu narodu zagotovijo pravice, ki mu jih je priznal Londonski sporazum .na šolskem področju. Nova naselja v Gorici Naseljevanje v slovenskih okoliških vaseh J. Gorica, marca 3. V Gorici so v zadnjih letih mnogo d Sradiili tako stanovanj z državnimi y Popevki kot s strani privatnega ka-,j Mtala. Zasebniki so si pričeli graditi v glavnem enostamovanjske hi-v zadnjih letih, ko so se mnogi, A «1 delajo v goriških tovarnah pro-st;ega pasu naselili v mestu, z držav- 1 1110:1 prispevkom pa so gradili v glav-bem razna naselja, ki so zrastla ta- 2 ko v štandrežu, kjer živijo istriski ^ begunci, v Stražicah, kjer je nastalo 2 okrog takoimenovanega Donatijevega 1 baselja pravo mestece, v Ulici Risto- 2 ri in drugod. . r Tetos januarja so dokončali med S Iro^00 ln štandrežem novo naselje " 82 stanovanj, onkraj Soče pri Pevmi 8 Pa gradijo drugo naselje Ina-Casa, k Kt bo 'imelo več kot sto stanovanj. V Pripravah pa je pričetek gradnje še i ebega naselja, ki bo zraslo med uli-1 Carba Fatebenefratelli in Lungh’ Ison-J| 20- — Ako ne bi bilo obupnega smra-: a podgorske predilnice, bi zasebniki šTadili mnogo tudi pri Madonnini, ■ Kjer so v prejšnjih letih zgradili že precej hiš. V središču mesta so zgradili tudi le'caj šolskih poslopji in stavb za azne urade. Zgrajena sta bila na Korzu dva nebotičnika, na vogalu Verdijevega korza in Diazove ulice je 2rastla šestnadstropna stavba Goriške Pbsojilnice. Zasebniki so svoja stano-anja zgradili v mestni periferiji, pri Svetogorski postaji, na Livadi, okrog it,Kce Brigata Pavia, v Drevoredu lrgilio in drugod. Nekatere stavbe 0 selo lične in nekateri bogataši so 1 uredili celo majhne plavalne bazene. N prvih povojnih letih so tako za-ebniki kot država gradili stanovanja z nekaj sobami in z najnujnejšimi pritiklinami. V zadnjem času pa so pričeli graditi po večini stanovanja s štirimi, petimi in šestimi sobami poleg vseh drugih prostorov, kot so kuhinja, kopalnica, stranišča, pralnica, itd. O tem nas prepričujejo podatki o gradnjah v prvih desetih mesecih preteklega leta, ki smo jih povzeli po mesečnem statističnem biltenu go-riške občine. Na območju te občine so v prvih 10 mesecih izročili svojemu namenu 221 stanovanj. Od vsega tega števila je samo eno stanovanje, ki ima, poleg pritiklin eno sobo. 7 stanovanj ima dve sobi. 27 jih ima po tri sobe, 6 po sedem sob. tri pa po osem sob. Velika večina lani zgrajenih stanovanj pa je štiri, pet in šest-sobnih. Največ jih je s štirimi sobami, in sicer 83 petsobnih je dvainpetdeset, šestsobnih pa 40. Kot vidimo iz teh podatkov, so se ljudje precej navadili na stanovanjsko kulturo in si želijo imeti čimbolj ugodno stanovanje, ker v njem preživijo tudi velik del svojega časa. Ugodno stanovanje, združeno s televizijo, je povečalo tudi pri nas prosti čas, iki ga ljudje preživijo doma; ni slučajno, da-hodijo ljudje vedno manj v kino. V zadnjem času so se tudi kavarne precej izpraznile ob večerih, ko predvaja televizija kak uspel program znak, da imajo ljudje televizijo doma. Tem stanovanjem zgrajenim v prvih 10 mesecih lanskega leta, je treba dodati še 182 stanovanj, ki so jih dovršili že v začetku decembra, a so jih koristnikom izročili šele letos januarja. m. v. Več za hmelijstvo in stanovanja Koper, marca Po nedavno sprejetem družbenem planu koprskega okraja bo letos v gospodarstvo na tem področju vloženih nad 9 milijard din ali za 12% več kot lani. Največje bodo investicije v promet (v glavnem zaradi gradnje 15.000 BRT ladje za podjetje »Splošna plovba« v Piranu), relativno pa se, v primerjavi z lanskim letom, najbolj povečajo investicije v kmetijstvo (1.070 milijonov din; povečanje 68%), gostinstvo (411 milijonov din; povečanje znaša 185%), obrt (785%) in v komunalna podjetja (230 milijonov din ali povečanje za 1050%). Že ti podatki zgovorno pričajo o vse večji skrbi družbe za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Prav isto se kaže v negospodarskih investicijah. Za gradnjo stanovanj bo danih 1.872 milijonov din ali 11% več kot lani, za kulturno in zdravstveno dejavnost pa 326% ali 24% več. Omenimo naj le še, da bodo s precejšnjimi sredstvi samostojno razpolagale gospodarske organizacije in da bodo tudi one dale del teh svojih sredstev v izboljšanje življenjskih pogojev. Računa se, da bodo dala podjetja za gradnjo stanovanj, ureditev cenenih menz, za izboljšanje trgovin in pod. okrog pol milijarde din. F. M. Avtonomija za vsako ceno Politični časopis »Concretezza«, ki izhaja v Milanu ter ga vodi Gluho Andreotti, je v svoji zadnji številki objavila članek »Trst — Štiri leta potem«. Napisala ga je Clelia Dlnzillo. Članek je poln optimizma in se naslanja na podatke, ki jih je objavil statistični urad generalnega vladnega komisarja v Trstu, vendar najdeš v njem tudi pripombe, kakor: »Deloma imajo prav tudi tisti Tržačani, ki so zapazili oblake na obzorju pristanišča, katerega dejavnost je bila svojčas mnogo bolj živahna«. Zanimiv je njen razgovor s tržaškim županom Mariom Franzilom, ki je govoril zlasti o vprašanju ustanovitve avtonomne dežele Furlanija. - Julijska krajina. Tržačani ne bodo nikdar zadovoljni, ako se ne ustanovi ta dežela, je izjavil župan. Dežela, ki jo predvideva sicer tudi u-stava, je tako potrebna Trstu, kakor je potreben zrak človeku, da lahko diha. Ce že v Italiji obstajajo štiri dežele s posebnim statutom, ljudje ne morejo razumeti, zakaj ne bi ustanovili še peto. V okviru nove dežele zahteva Trst pokrajinsko avtonomijo. O-be vojni, zlasti pa zadnja, sta prinesli Trstu bedo. Ko so predvideli ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina, so pač priznavali potrebo, da bi Trst zopet pridobil prednostno funkcijo (preminente funzione) ter ne bi kon- hi »Matajur«, glasilo beneških Slovencev, piše: Kot so pisali i.n še pišejo časopisi v naši Videmski pokrajini, bo 38 delavcev odpuščenih v videmski cementarni. Sindikati vseh treh političnih barv u-pravičeno protestirajo, ker bo 38 delavskih družin na cesti. 38 odpuščenih delavcev ni veliko število, ker smo na žalost navajeni na tisoče ljudi, ki so brez posla, na tisoče ljudi, ki so na pol brez posla in na de-settisoče ljudi, ki morajo vsako pomlad na delo v emigracijo. Za odpustitvijo 38 delavcev pa so druge hujše stvari, ki nas furlanske Slovence vežejo v eno fronto s furlanskimi delavci. V cementni industriji Furlanije so najprej udarili po delavcih v Furlanski Sloveniji v čemurju, kjer so zaprli vse tovarne in popolnoma prenehali z delom. Po Nadiških dolinah so zaprli en kamnolom za drugim. V Čedadu pa so zmanjšali produkcijo in so delavci vedno v nevarnosti, da jih vržejo na cesto. Velikanski cementni trust »Italcemen-ti«, ki ima popolnoma monopolistični značaj, in ki nadzira ne samo cementno industrijo v Italiji, ampak tudi vse druge kamnolome, je izračunal na nek način, da se mu v Videmski pokrajini in seveda tudi v Furlanski Sloveniji ne izplača imeti svojih cementarn ne svojih obratov in še manj svojih delavcev in tehnikov. Edino bogastvo, ki ga imajo naši bregi, je naš kamen, dober za žganje apna in cementa. Drugega minerala nimamo, in ker nočejo izkoriščati na-kega kamenja, ne more biti nobeden naš delavec zaposlen v domačih krajih v rudarski industriji in mora zato v daljno Francijo in Belgijo v njihove luje rudnike in kamnolome. V Trstu je Italcementi v industrijskem pristanišču pa le zgradil veliko tovarno cementa. Tam so dobili milijarde lir poceni kreditov, tam so pritisnili na rimsko vlado še z patriotič-nimi argumenti, ki sicer nimajo s tem nič opraviti. Le uboga Furlanija bo ostala brez industrije in naši kamnolomi bodo samo še kot nekak spomenik na čase, ko so si ljudje doma služili vsakdanji kruh. Stolpice v Ljubljani čal tako kakor vsa jadranska ozemlja onstran mesta. Župan je izrazil svojo zadovoljnost, da mu uredništvo revije »Concretezza« daje priložnost, da svoj glas lahko dvigne v imenu vsega mesta. Omenil je, da je sam sicer Vi-demčan, vendar je na strani Trsta. Videm bo moral nekaj žrtvovati. Tako se bo moral odpovedati Pordenonu, ki zahteva ustanovitev svoje lastne pokrajine. To je nujno potrebno, da se ustvari potrebno ravnovesje med posameznimi pokrajinami v bodočem deželnem svetu. »Ako nas Italija .ne bo poslušala, se ne bomo pomirili, je izjavil župan Franzil, čeprav priznavamo nenehne napore rimske vlade, da bi krajevno gospodarstvo zopet dvignila na raven blaginje, ki jo je uživalo v preteklosti«. Ljubljana, marca Gradbena dejavnost v Ljubljani v zadnjih letih ni bila najbolj zadovoljiva, vsaj ne v primerjavi z ostalimi mesti. Ce tako ugotavljamo moramo dodati, da kljub velikim gradnjam zlasti stanovanj, te še niso zadostovale za kritje normalnega prirastka, kaj šele, da bi zadovoljili vse potrebe po stanovanjih sploh. Po načrtih bi prišli do takega idealnega stanja komaj v 10 letih. Pokazalo pa se je, da se tudi načrti ne izpolnjujejo, kot je bilo predvideno, to pa ne morda zaradi pomanjkanja sredstev, temveč v prvi vrsti zaradi premajhne zmogljivosti gradbeništva in pa zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Naj povemo kot primer, da je bila vsa ta letos predvidena proizvodnja opeke že lansko leto prodana oziroma oddana in opeke danes ni moči dobiti več. Da bi zadostili najnujnejšim potrebam po stanovanjih je bil ustanovljen v Ljubljani poseben Zavod za stanovanjsko izgradnjo, preko katerega se grade po načrtih vse stanovanjske zgradbe. Njegova dejavnost z leta v leto stopnjuje tako, da ima danes v gradnji veliko število visokih zgradb, stolpnic ali nebotičnikov, ki se grade po vseh modernih načelih in normah, že sedaj segajo v nebo visoka betonska ogrodja prvih takih stavb tako v središču kot ob robu mesta in že letos bo prvih nekaj tisoč družin prišlo do potrebnih stanovanj v takih stolpnicah. Naloga navedenega Zavoda pa niso samo graditi, temveč tudi organizirati proizvodnjo gradbenega materiala, posebne delavnice za obrtniška dela, zlasti pa ustvariti možnosti za izrabo vse moderne tehnike pri gradnji, to je strojev in drugega. Tako naj bi dosegli tudi pocenitev gradenj, ki so sedaj razmeroma drage. USPEH V POMORSKEM PROMETU Lani je pomorski promet preživljal v svetu precejšnje težave. Znano je koliko ladij je bilo brez dela in tudi koliko je padel promet v nekaterih pristaniščih. Med njimi je tudi Trst. Za jugoslovanski pomorski promet lani pa je značilno, da je izšel iz krize brez posebnih potresov. Povečala se je tonaža njegove trgovske mornarice in sicer za nad 62.0001 hrt in pri tem se je ladjevje še precej pomladilo, ker so bile stare ladje nadomeščene z novimi. Tudi po tonah so jugoslovanske ladje prevozile lani več blaga kot v 1. 1957, kar pomeni znaten devizni prihranek, ker ni bilo treba najemati tujih ladij. Poleg tega se je povečal tudi tranzitni promet čez jugoslovanska pristanišča ter presegel en milijon ton. V tej zvezi naj omenimo tudi dejavnost domačih ladjedelnic, ki imajo samo tujih naročil za 62 ladij od 16 držav. Pri tem pa grade za domače potrebe luksuzne prekooceanske potniške ladje in pa tankerje z nosilnostjo do 50.000 brt. To pomeni vsekakor velik uspeh te gospodarske stroke in pa seveda tudi vsega gospodarstva. - - .Kmečka banka" v Gorici Bilanca 31. decembra 1958 AKTIVA Lire Blagajna . . 5.571.410 Banke 50.776.635 Lastni vred. pap. 34.737.412 Partecipacije 4.000 Menice 46.850.445 Tekoči računi 68.220.000 Posojila in tek. rač. na vknjižbo 10.330.000 Premičnine 1.786.291 Nepremičnine 5.500.000 Menice v inkaso 9.164.566 Razni rač. 8.870.063 Fond za likv. usluž. 5.172.500 L. 246.983.322 Evidenčni rač. 180.000.676 L. 426.983.998 Račun zgube in dob ZGUBA Pas. obresti 3.885.145 Uprav, stroški . 15.979.273 Dobiček v 1.1958 1.103.550 L. 20.967.968 PASIVA Lire Vloge: hranilne vloge 111.958.144 tekoči računi 90.678.902 202.637.046 Pasivni lombard 180.771 Cedenti za menice v inkaso ...............16.571.553 Razni rač. - up. 3.693.202 Zadružno imetje: Zadružni deleži 12.173.000 Rezerva 5.451.700 17.624.700 Fond za likvidacijo uslužbencev . . . . . 5.172.500 L. 245.879.772 Dobiček v letu 1958 ............ 1.103.550 PETROLEJ V JUGOSLAVIJI V Sisku ,(NR Hrvatska) so odkrili ležišče petroleja, glede katerega mislijo, da je najbogatejši med vsemi, ki so jih doslej odkrili v Jugoslaviji. STAVKE V TRSTU. V četrtek, 12. marca so stavkali delavci in delavke v podjetjih »Coloniiicio San Giusto«, »Jutificio e Ca.napiiicio Triestino«, »Fi-bre Tessili« in »Pettinatura Triestina«. Stavko, ki je zajela vsa tekstilna podjetja v državi, so proglasile sindikalne organizacije CG1L, UIL in CISL. Delavci in delavke zahtevajo povišanje plač, izravnavo prejemkov med delavci in delavkami za isto delo. Te izboljšave .naj bi se vnesle v delovno pogodbo, ki jo je treba ta čas obnoviti. Poilio't'ttl'0 NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan: Velebit 3. marca, Triglav 4. aprila. — Ožine — Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 4. aprila. — Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 4. aprila. — Sev. Evropa: Pobjeda 21. marca, Ri-jeka 31. marca. — Sev. Amerika: Črna Gora 3. aprila, Srbija 15. aprila. — Južna Amerika: Vojvodina 30. aprila. — Sev. Afrika: Rijeka 31. marca, Črna Gora 3. aprila, Srbija 15. aprila. — Perzijski zaliv: Topusko 31. marca. — Dalmacija — Grčija: Lastovo 24. 3. BRAZILSKO ODPOSLANSTVO V TRSTU V Trst je te dni prispela brazilska delegacija, ki ji načeluje dr. Renato Da Costa Lima, predsednik brazilskega Zavoda za kavo. Delegacija si bo ogledala tržaško pristanišče in skladišča, da bi proučila možnost ustanovitve »zaloge« kave v našem mestu. Skupino je v Trstu sprejel predsednik Trgovinske zbornice dr. Addob-bati. ,Z njim je bil tudi generalni vladni komisar dr. Palamara. LADJA ZA PREVOZ PETROLEJA IN PLINA V kratkem bodo ladjedelnice v Tržiču izročile družbi »Panama Transport Companv« turbinsko petrolejsko ladjo »Esso Puerto Rico«. Ladja, ki je srečno prestala poskusno vožnjo, je ena izmed največjih tovrstnih ladij na svetu. Zgrajena je namreč tako, da lahko prevaža surovi petrolej in tudi utekočinjene pline. Opremljena je z motorjem lipa »de Laval«, ki omogoča polno natovorjeni ladji hitrost 17 vozlov na uro. Ima 58 rezervoarjev, v katere lahko spravijo 12.786 kub. metrov utekočinjenega plina in 33.600 kub. metrov surovega petroleja. IZVOZ LIMON IZ ITALIJE Italijanski izvoz agrumov je letos znatno napredoval v primerjavi z letom 1958. Po podatkih, ki jih je objavil Zavod za zunanjo trgovino, so do 28. februarja izvozili 3,091.000 stotov agrumov, to je za 19% več kakor v istem obdobju lani, ko je izvoz znašal 2,590.400 stotov. Letos se je povečal zlasti izvoz limon in mandarinov; izvoz pomaranč je sicer višji kakor lani vendar je opaziti, da se ti agrumi letos teže prodajajo. Zalogu drv iu premogu V Šuligoj Danilo OPČINE - Telefon 21 172 Gostilna PRI PUSTI HilZOVO št. 95 želi ueielo [>diko me! BAR Central (VVVNAiVVVVVVV^/VNVvVVVVVVVVVVVVVV) 'W\'WWN OPČINE, Narodna ulica 40 Telefon 21-007 želi fraitom alila i/iNLau L. 246.983.322 Evidenčni rač. 180.000.676 L. 426.983.998 DOBIČEK Aktivne obresti, provizije in; najemnine 20.967.968 L. 20.967.968 Jiotcl REPEN TA BOR — Telef. 21-331 ias sc priporoča in želi vesele velikonočne praznike vsej svuji klienleli! iU ekattui Tl A ICC RUDOLF Itazovicn št. 55 želi ueielo Uelilco mč POSOJILNICA NABREŽINA bo imela občni zbor v nedeljo, 12. aprila 1959 ob 10. uri zjutraj v dvorani Prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini. Vabljeni vsi člani! Odbor Elija Cuk Gorica, trg Cavour, 9 Telefon 35-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline V/dfer Knez Šivalni stroji, radioaparati, kolesa in nadomestni deli NABREŽINA — Telefon 22-523 Goriška nabavno* prodajna zadruga GOSTILNA IN PEKARNA Grilanc Marii in Celestina NABREŽINA ŽELEZNINA L&>ičon NABREŽINA št. 124 Telefon 22-522 GORICA, UL. DON BOSCO, 46 - TELEFON 26-08 ELEKTRO - INSTALACIJSKO PODJETJE AMBROŽIČ MILAN TRST, Miramarski drevored 29 - Tel. št.29-322 Vse vrste električnih instalacij - Vse vrste električnih predmetov KROJAČNICA tu litin dnin ii Vrdelska cesta 31 — Tel. 48-317 želi veselo veliko noč DROGERIJA DORO Gorica, Corso Italia 32 Droge, barve, čopiči, parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je ponudba žitaric nekoliko popustila. Največje zanimanje je bilo za mehko pšenico; predvidevajo, da se bo povpraševanje v prihodnjih tednih še povečalo zaradi majhnih zalog, s katerimi razpolaga mlinska industrija. Cene so se nekoliko zvišale. Cene koruze so se utrdile na doseženih kvota-cijah; povpraševanje se je zmanjšalo. Na trgu z oluščenim in neoluščenim rižem prevladuje ponudba; cene so popustile zlasti za boljše vrste. Otrobi so se pocenili zaradi manjšega povpraševanja. Na trgu s klavno živino je veliko povpraševanje. Edino teleta ne gredo od rok, ker je prevelika ponudba. Veliko je povpraševanje po jagnjetih in kozličkih zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov. Cene masla so šibke deloma zaradi sezonskih razmer, deloma pa zaradi konkurence margarine. Na trgu s sadjem je bilo največje povpraševanje po pomarančah in mandarinih. Cene zelenjave padajo, zaradi večje proizvodnje. KAVA. TRST. Na mednarodnem trgu s kavo se cene čedalje več dvigajo radi majhne razpoložljivosti srednjeameriške kave in zaradi znatno večjega povpraševanja evropskih držav. Izvedenci so mnenja, da se bodo te razmere lahko nekaj časa obdržale, dokler ne bodo prispele količine novega pridelka na trg. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek v vseh krajih proizvodnje obilen. Navajamo cene že ocarinjnene kave na tržaškem trgu v lirah za kg netto I. co Trst: Kenya dark bean 1100; Ke-nya B oprana 1490; AP 2 20-25% nečistoče 1220; AP 2 15-20% 1240; Sumatra Robusta 20-25% 1180; Congo Robusta 4 1220; Congo Robusta tipa 2 1210; In-donesia Liberica Plantation 1320; Vic-toria NY 7 stocklot 1190; Victoria NY sereen 18-19 1240; Rio NY 5 stocklot old crop sereen 17/19 1230; Pernambu-co stocklot old crop 17-19 1340; Santos washed good to large bean 1340; Santos Fancy sereen 18-19 1640; Haiti XXXXX 1450-1460; Peru oprana extra 1520; Columbia Meddelin Excelsior 1520; San Domingo Barabona 1520; Guatemala Desola strickly hard bean 1570; Costarica 1530-1570; Mexico Ma-ragogype 1720; Tanganika »A« oprana 1450 lir. SLADKOR TRST. Na mednarodnem trgu s sladkorjem je bilo število sklenjenih kupčij skromno. Navajamo kvotacije sladkorja, ki so jih prejeli krajevni prekupčevalci : francoski sladkor »fine granu-lated« v papirnatih vrečah proti takojšnji ekspediciji 61,50 lire kg fco Ven-timiglia; id. proti pošiljki v aprilu 63. Britanski sladkor v vrečah iz jute proti takojšnjem vkrcanju 38/14/6 funta šter-Knga za tono c.i.f.; id. »SMX« 38/4/6 pod istimi pogoji. Belgijski sladkor navadnega zrna v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 510 belgijskih fr. za stot cif. Trst-Benetke; id. v papirnatih vrečah 507 pod istimi pogoji. Kubanski sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 100 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina 6300-6400; srednje vrste 6150-6250; navadna 5950-6050; inozemski oves 4500-4600; inozemska rž 40504150; inozemski neolu-ščeni ječmen 4400-4500; koruza marano 4800-4900; inozemska koruza 40004050; moka tipa »0« iz trde pšenice 8400-9700; pšenična moka tipa »00« 7900-8400, tipa >41« 7500-8100, tipa »1« 7000-7300, tipa »2« 6800-6900; otrobi 3400-3500; koruzna moka extra 5600-5900, srednje vrste 5200-5500, navadna 4800-4900. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5700; Balillone 5600-5800; Roncaro-lo 5600-5800; Allorio 5500-5800; Ardizzo-ne 5500-5700; G. Rossi 5900-6200; Mara-telli 6000-6200; Rizzotto 6000-6300; Razza 77 6000-6300; R. B. 6500-6900; Sesia 6500 do 6800; Arborio 6600-7200. Oluščeni riž: navaden 9700-10.100; Pierrot 9900-10.100; Balillone 9700-10.100; Ardizzone 9600-10.1000; Maratelli 11.000 II. 300; Razza 77 11.700-12.000; Rizzotto 11.000-11.300; R. B. 11.600-11.900; Arborio 13.300-13.800. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave krajevne vrste 320415.000 par; breje krave 400-530.000 par; krave s teletom 450 do 600.000 par; voli krajevne vrste 420 do 550.000; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330-350.000 par; breje krave prvesnice 180-210.000 glava; telice 2 stota težke 80-85.000 glava; molzne krave 120-130.000 glava. Klavna živina: vo- VALUTE V MILANU 7-3-59 18-3-59 Dinar (100) 80.0 90,— Funt šter. 6100,— 6100,— Napoleon 4500 — 4650,— Dolar 620,37 620,10 Franc. fr. 123,75 123,90 Švicarski fr. 143,50 143,45 Funt šter. pap. 1745,50 1746,50 Avstrijski šil. 24,05 23,95 Zlato (gram) 704,— 706,— BANKOVCI V CURIHU 18. marca 1959 ZDA (1 dol.) 4,32 Anglija (1 funt šter.) 12,10 Francija (100 fr.) 86,00 Italija (100 lir) 69 3/8 Avstrija (100 šil.) 16,85 ČSR (100 kron) 14,50 Nemčija (100 DM) 103,10 Belgija (100 fr.) 8,50 švedska (100 kron) 87,25 Nizozemska (100 fl.) 114,35 Španija (100 pezet) 7,35 Argentina (100 pezov) 6,10 Egipt (1 funt šter.) 8,25 Jugoslavija (100 din) 58,00 li 6 stotov težki 280-320 lir kg; krave 6 stotov težke 280-310; junci 5 stotov težki 325-370; telički 420-485. Prašički do 25 kg 570-670; prašički nad 25 kg 490-560; suhi prašiči 380-450; prašiči za rejo 100-150 kg 340-350, nad 150 kg 350 do 370; konji za zakol 210-230; žrebeta 330-370; vprežni mezgi 100-110; mezgi za zakol 150-160; vprežni osli 65-75; ovce 210-225; jagnjeta 450-500. KRMA VERONA. Seno majske košnje v razsutem stanju 2600-2800, II. košnje 2600 do 2800, III. košnje 2600-2700; detelja 2300-2400; pšenična slama stlačena 1100 do 1200; koruzne pogače 4300-4400; lanene pogače 7200-7400; pogače iz tropin 1000-1100; sojine pogače 5000-5900; pogače iz zemeljskih lešnikov 5200-5300. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 1000; piščanci I. 900-950, II. 750-850; zaklani piščanci 950-1100; madžarski zmrznjeni piščanci 450-600; žive kokoši 620-700; žive inozemske kokoši 480-500; zaklane kokoši 850-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-730; inozemske zmrznjene kokoši 450-600; žive pegatke 900; zaklane pegatke 1000-1200; živi golobi 800; zaklani golobi 900-1100; žive pure 680, zaklane 800-900; inozemske zaklane pure 500-600; inozemski zmrznjeni purani 450-550; žive race 500-530, zaklane 500 do 600; živi zajci 430, zaklani 550440; zaklani zajci brez kože 600-680; danski zmrznjeni zajci 660. Prvovrstna sveža jajca 23-24, navadna 21-21,50; inozemska sveža jajca 18-23. MLEČNI IZDELKI LODI. Čajno maslo 740-750; maslo iz smetane krajevne proizvodnje 720-730; maslo iz drugih krajev Lombardije 700 do 710; maslo II. 610-630, III. 600-610; grana proizv. 1957 majski 740-770; zimski proizv. 1957-58 690-730; majski proizvod 1958 620-660; grana svež 485-510, 30-60 dni star 510-520; sbrinz svež 490 do 510, postan 570-600; emmenthal svež 510-520, postan 540-580; provolone svež 500-520, postan 530-560; italico svež 390 do 400, postan 440-460; crescenza svež 320-340, postan 410-420; gorgonzola svež 255-265; postan 440480; taleggio svež 330-360, postan 450-470. OLJE SIDERNO (Reggio Calabria). Olivno olje do 1% kisline 49.000 lir stot, do 1,2% kisi. 47.000, do 2,5% kisi. 45.000, do 3% kisi. 43.000, do 8% kisi. 41.000; dvakrat rafinirano tipa »A« 47.000, tipa »B« 42.000. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 590 do 620 lir stop/stot; Barbera 12-13 stop. 680-700; moškat 13.500-14.000 lir stot; Oltrepo Pavese 10-11 stop. 590-620 lir stop. stot; moškat Oltrepo Pavese 11.500 do 12.000; Mantovano črno 9-10 stop. 470-500 lir stop/stot; Valpolicella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 560-580; Soave Še vedno vzbuja pozornost napredovanje cen barvastih kovin, zlasti bakra in cina pa tudi svinca in cinka. Napredovala je tudi cena kavčuka. Cene žitaric so več ali manj stalne, medtem pa je sladkor zopet popustil. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 207% na 207 stotink dolarja za bušel, nazadovala je tudi cena koruze, in sicer od 204% na 203% stot. dolarja za bušel. To je bil razvoj v tednu od 13. marca. Na sestanku mednarodnega odbora za žito v Ženevi je bil sprejet sklep za dobo treh let, s katerim je bil postavljen nov okvir cenam pšenice, in sicer 1,90 dolarja za bušel kot maksimalna cena (po prejšnjem sporazumu 2 dolarja) in 1,50 dolarja kot minimalna cena, ki je ostala po novem sporazumu neizpremenjena. Sporazum velja od 1. avgusta dalje. Pristopila bo tudi Anglija. SLADKOR, KAVA, KAKAO Kljub prizadevanju mednarodnega odbora za trgovino s sladkorjem je v New Yorku sladkor zopet nekoliko nazadoval, in sicer od 3,08 na 3,07 stot. dolarja za funt. Cene kave popuščajo, in sicer je cena v pogodbi »M« v tednu do 13. marca nazadovala od 4,75 na 45,60 stot. dolarja za funt. Med južnoameriškimi državami izvoznicami prevladuje mnenje, da bi bilo treba zopet odpreti vrata večjemu izvozu. O tem vprašanju razpravljajo na konferenci v Washingtonu. Kakao je v New Korku v tednu do 13. marca nazadoval od 35,10 na 34,90 stotinke dolarja za funt. V Ghani je bil pridelek obilnejši, kakor so pričakovali ter je dosegel 225.965 ton( lansko leto 194.735 ton, v sezoni 1956-57 261.063 ton). Pridelek je za 10.000 ton večji kakor so ga napovedali o božiču. VLAKNA Cene bombaža so bile v New Yorku precej čvrste, in sicer je v tednu do 13. marca bombaž napredoval od 35,60 na 35,65 stotinke dolarja za funt. Cene volne precej nihajo. V New Yorku je cena napredovala od 105,5 na 106 stot. dolarja za funt suinta. V Londonu se je cena dvignila od 88Vi na OOVi penija za funt, proti izročitvi v marcu, in sicer za vrsto 64’s B. V Franciji (Rou-baix) je cena napredovala od 1090 na 1095 frankov za kg. belo 11-11,5% 590-610; Raboso 10-11 stop. 490-500; emilijsko 10-11 stop. 500-520; Romagna belo 9-10 stop. 450-470, črno 9- 10 stop. 450-470; toskansko navadno 10- 11 stop. 470-490; Aretino belo 10-11 slop. 470-490; Marche belo 10-11 stop. 470-490, črno 450-470; Barletta extra 14-15 stop. 490-510, navadno 13-14 stop. 470 do 480; San Severo belo 11-12 stop. 460 do 480; Squinzano 13-14 stop. 450-480; Rio nero barile 11,5-13 stop. 7500-8800; maršala navadna 13.500; vermut 14.500 lir stot; vermut v steklenicah 220-240 lir steklenica. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 90-140; karčofi 15-20; cvetača 36-86; ohrovt 24-48; cikorija 48-72; čebula 25-36; žajbelj in rožmarin 84-150; koromač 36-96; cikorija s koreninami 96-132; krompir Bintje 45 do 48; Majestic 34-37; paradižniki s Kanarskih otokov 252-420; por 20-30; peteršilj 96-120; zelena navadna 168-200; špinača 48-84 lir. Jabolka navadna mešana 15-36, Deli-cious 48-132; Morgenduft 42-66; pomaranče navadne 40-102; limone 60-108; mandarini navadni 72-132, extra 144-216. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 115 do 130 lir kg, v škatlah 500 g 135-140; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 130-135, v škatlah 500 g 150-155, v tubah 200 g 45-55; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 120-125, v škatlah 500 g 65-70 lir škatla, grah v škatlah 500 g 180-200; fižol v škatlah 500 g 200-220 lir kg; gobe v kisu 1650-1700; čebulice v kisu 200-245; prvovrstna tunina v olju 750-780; skuše v olju 480-520; sardine v olju v škatlah 200 g: maroške 70-72 lir škatla, portugalske 80-85; polenovka 550-580. Marmelada, izbranih vrst v škatlah 5-10 g 220-240, id. v škatlah 500 g 240-280; marmelada iz jabolk in hrušk v sodih 170-180, v škatlah 5 kg 180-190. PAPIR FIRENZE. Beli tiskovni papir 170-175 lir kg; pisarniški papir bel srednje vrste 160-185, id. fin 200-300; barvani papir za lepake 170-215; ovojni papir fin 160-300; ovojni papir navaden 120-140; siv karton 50-80. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 850 lir stot, tipa 350 685; gašeno apno 410-480; živo apno 4600-5600 lir kub. m; pesek in gramoz 750-800; polna opeka navadna tipa UNI, formata 26x13x26 cm 9250 do 9500 lir 1000 opek; dvoprekatni votlaki 26x13x6 cm 8250-8500; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9100-9500. Dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 29.000-29.500; večprekatni votlaki za zunanje stene 29.350 29.650; strešniki marsejskega tipa, 15 strešnikov na kv. m, 3 kg težki 19-20 lir strešnik. KAVČUK V New Yorku je cena za vrsto RSS št. 1 napredovala od 31 na 31% stot. dolarja za funt, v Londonu od 24% do 26 na 25% do 25% penija za funt Napredovanje' cene .je v zvezi z razvojem v Singapuru, kjer zlasti Rusi kupujejo mnogo kavčuka. KOVINE Cene elektrolitičnega bakra neprestano skačejo, in sicer je cena v tednu do 13. marca v New Yorku poskočila od 32 na 33,45. Notiranje višjih cen se je začelo v New Yorku in po njem se je zdaj proti navadi ravnal tudi London. Ameriški proizvajalci bakra so dvignili ceno za 1% stot. dolarja pri funtu, kar bi pomenilo 13 funtov šter. pri toni. Ameriške livnice se obotavljajo s prodajo še pri tako visokih cenah in zahtevajo 32 stotink za funt. V nekaterih primerih so baker prodajali celo po 34 stot. dolarja. Na svetovne zaloge bakra je neugodno vplivala stavka v Rodeziji, ki je trajala mesec dni. Zlasti Evropa je v Ameriki zelo povpraševala po bakru in Američani so blago naglo prodajali. Zdi se, da vpliva na skakanje cene že zdaj možnost stavk v Ameriki, ko se bodo začele v juniju pogajanja za obnovo skupne delovne pogodbe. Veliko je povpraševanje tudi po činu, katerega cena je v New Yorku v tednu do 13. marca napredovala od 100,5 na 101,62 stot. dolarja za funt. Svinec je v New Yorku napredoval od 11 na 11,50 stotinke dolarja za funt; prav tako cink Saint Louis od 11 na 11,50. Proizvodnja cinka je v Združenih ameriških državah dosegla v februarju 71.180, v januarju pa 76,480 ton. Antimon Laredo neiz-premenjen pri 29 stot. dolarja za funt; lito železo neizpremenjeno pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50 dol. za tono; staro železo povprečni tečaj 41,17, prejšnji teden 41,83 dolarja za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 218-223 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 13. marca v nemških markah za 100 kg: cin Duisburg 971-981; svinec osnova New York 106,23, osnova London 80,26 do 80,41; cink osnova East St. Louis 101,61, osnova London 87,36 do 87,50; elektrolitični baker za prevodnike 298,25 do 301,25; svinec v kablih 86 do 87; aluminij za prevodnike 223-227. V •v V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 25 2. 6/3 19.3 Pšenica (stot. dol. za bušel) 208 74 209.'74 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 115.74 USVs 11872 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 32. 34,- Cin (stot. dol. za funt) 102 — 103.37 Svinec (stot. dol. za funt) 11.30 11.30 Cink (stot. dol. za funt) 11,— n.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74.— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.75 35.60 35.70 živo srebro (dol. za steklenico) . . 21 R.— 218,— 221.— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 38.25 37.50 37.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 240,- 245-72 252.74 Cin (funt šter. za d. tono) 779.— 787.— Cink (funt šter. za d. tono) . . 75.74 76,— 74.25 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 69.72 71-Vs 71-78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 437.90 437.40 438 — ¥cSCnllt KMEČKE ZVEZE Izkoristimo razlaščeno zemljo! spremenila v humus. Od tega bodo imeli samo koristi. S kmetijskega sejma v Veroni M Že večkrat je bilo govora o razlastitvah zemljišč za industrijsko pristanišče v Žavljah. Dobro vemo, da so se na razlastitvenem področju razprostirali lepi vrtovi, ki bodo, v kolikor že niso, prej ali slej popolnoma izginili. Nimamo namena povrniti se na vprašanje upravičenosti in pogojev razlaščevanja. O tem je že bilo govora in Kmečka zveza je izrekla o tej zadevi ne samo svoje mnenje, ampak tudi svoje proteste. Danes mislimo spregovoriti o povsem drugačni zadevi. Vemo, da imajo njive in vrtovi v razlaščenem pasu precej globoko plast plodne zemlje. Ker nameravajo zgraditi hiše, ceste in tovarne, je v te namene zemlja nepotrebna in ne bo nikomur koristila. Velika škoda je, da se ta plodna zemlja za gospodarstvo uniči posebno, ker vemo, da vsebuje vrtna zemlja precejšnje količine organskih snovi in da na drugi strani na Krasu krvavo potrebujejo prav takšno zemljo. Pred nekaj dnevi je bil v naši pisarni kmet z Bazovice, ki nam je predočil, kako bi naši kraški kmetje izkoristili to zemljo. Če bi to plodno zemljo prepeljali na kraške travnike in pašnike, bi od nje imeli naši živinorejci veliko korist. Z dovozom plodne zemlje bi povečali plodno plast travnikov in pašnikov in s tem ustvarili boljše pogoje za rast krmnih rastlin. S tem bi se občutno izboljšala tudi krmna baza in živinorejska proizvodnja. Ali je to tehnično izvedljivo? Ne nameravamo — ker ni to niti naša naloga — napraviti proračuna za morebitno delo v tem smislu. Mislimo, da bi se kmetijsko pokrajinsko nadzorništvo lahko zanimalo za podrobnejšo rešitev tega vprašanja. Nam se zdi, da tehnična sredstva s katerimi razpolagajo razna gradbena podjetja (veliki strgalni stroji) omogočajo izvedbo tega načrta. S primernimi stroji bi lahko postrgali gornjo plast zemlje (30-40 cm) ter jo s tovorniki prepeljali na kraške parcele. Kaj pa denarna sredstva? Kmetje bi gotovo bili sami pripravljeni prispevati k delnemu kritju stroškov. Ne smemo pa pozabiti na državne prispevke za izboljšanje travnikov, pašnikov itd. Iz teh skladov bi se dal črpati denar za kritje teh stroškov, ki bi po našem mnenju ne bili preveliki. Že danes odvažajo s tovorniki to zemljo v morje ali v druge kraje, kjer ostane zemlja ne- izkoriščena. Po tem načrtu bi isti tovorniki odvažali gornjo plodno plast zemlje na kraške parcele. Edino sitnost bi verjetno predstavljala nujnost, da bi se kopanje temeljev in izvrševanje gradbenih del moralo izvršiti v dveh etapah. Najprej bi uporabljali strgalni stroj in šele nato stroje za izkopavanje. Od tega bi imeli velike koristi. Na vsakem hektaru bi lahko pridobili 300 do 400 kub. m plodne zemlje. S tem bi občutno izboljšali kraške travnike, pašnike in njive in bi tako povečali kmetijsko proizvodnjo našega področja. Kmet z Bazovice, ki je sprožil to misel, zasluži vse priznanje. Navezali bomo stike s pristojnimi organi, da bi se ti pozanimali za la načrt. GNOJ JE POSTAL DRAG Med dohodki, ki jih prinaša kmetu živinoreja, je gotovo velike vrednosti gnoj. Kmetijstva brez gnoja si ni mogoče zamisliti, saj se zemlja brez naravnega gnoja kmalu izčrpa. Na Tržaškem se gnoj tudi dobro proda. Mnogo ga uporabijo v vrtnarstvu, in sicer ga kupujejo vrtnarji, ki gojijo povrtnine za prodajo, pa tudi lastniki vil in drugih manjših stanovanjskih hiš, ki so obdane z vrtovi. V zadnjih letih se cena gnoju nenehoma dviga. Letos stane koš, kmečki voz gnoja na vrtu že okoli 1.800 lir, lani je bila cena za 100 lir nižja. V Sv. Križu stane tricikel (kamionček) gnoja, ki drži nekaj manj kakor tri koše, pri kmetu okoli 2.500 lir. Izleta se je udeležilo 54 Tržačanov. NE POŽIGAJTE SUHE TRAVE Nekateri naši kmetovalci še vedno požigajo suho travo v rebreh in na parobkih v prepričanju, da bo potem mlada nežna trava hitreje rastla. Pepel stare suhe trave naj bi namreč predstavljal dobro gnojilo, ki pospešuje razvoj mlade trave. V resnici je požiganje suhe trave samo škodljivo. Vsi vemo, da je zlasti v suši nevarno požiganje v še tako ozkem pasu. V vsakem primeru pa ogenj le škoduje. V pepelu požgane suhe trave je le malo kalija. Nasprotno je vročina, ki iz njega preveva, Usodna za mlado travo. Doslej jo je suha trava varovala pred mrazom in sončno pripeko. Ob požigu nežna trava ovene, kar predstavlja največjo škodo. Pri požiganju pa delamo še drugo škodo. Če bi pustili suho travo na parobkih, bi se ta sama počasi spremenila v humus. Poleg tega nam ogenj uniči gnezda raznih koristnih ptic, ki gnezdijo v travi in so nam zaveznice v boju proti rastlinskim škodljivcem in mrčesu. Isto škodo nam povzroča ogenj z uničevanjem legel koristnih žuželk, ki spomladi oplajajo rastline. Kmetovalci, ki sami sebi nočejo škode, bodo torej opustili vsako požiganje suhe trave. Trava naj kar ostane kjer je, da se bo Te dni se je v Veroni zaključil 61. ^ mednarodni kmetijski sejem. Udeleži'n lo se ga je 2682 razstavljalcev iz 2%^° držav. V času sejma, ki je trajal 8. do 16. marca, so priredili razstavo ko , mi, Pc jo ( stav MRAZ IN VETER SREDI MARCA Po izredno toplem vremenu v februarju nas je marec presenetil z mrazom, ki ga je spremljala prava kraška burja. Na tržaškem Krasu je nekajkrat tudi zmrzovalo, medtem ko ni v Bregu (na morski strani) temperatura padla tako nizko. Danes še ni mogoče oceniti škode, ki sta ga naredila mraz in veter sadju. Celo na Krasu so na primer marelice v nekaterih legah pričele cvesti, na morski strani pa so manj del j ni in breskve že odcveteli. konj, razstavo goveje živine in razstavo perutnine. Državam, ki so se udeležile sejma, so posvetili posebne dneve^ Tako so se vrstili dnevi Združenih držav Amerike, Nemčije, Francije, itd. Posebej so posvetili en dan tudi tujim trgovskim predstavnikom. L Med razstavljale! iz Italije in tujine ni so bila zastopana številna industrijska , podjetja; številna je bila tudi udeležba domačih in tujih živinorejcev. Zlasti Švicarji so razstavili zelo lepo go vedo črnolisaste pasme. Jugoslovani so razstavili konje, vendar so jih že prve dni razprodali, tako da jih poznejši ; obiskovalci sejma niso utegnili videli. Zanimiva in bogata je bila razstava i drobnice. Posebej je treba omeniti perutnino, katero so na sejmu zastopale E prav res lepe živali. Industrijska pod-. jetja so razstavljala stroje, in sicer E v predvsem traktorje in pomožne dele. Kemična industrija je opremila paviljone z dodatnimi krmili, umetnimi gnojili in izdelki iz plastičnih mas. Na sejmu so razstavljali tudi strokovne revije in knjige. Sejem si je ogledalo 545.000 obiskovalcev. Kupcev je bilo 120.000. čeprav 1 ne razpolagamo še z dokončnimi po- S' datki, se zdi, da je bilo sklenjenih za 14 milijard lir poslov, to je veliko več po kakor v prejšnjih letih. Največ poslov lj;v so sklenili razstavljale! zbranih semen, raz. močnih krmil in zaščitnih kemikalij, ip , 'čes; UVOZ GOVEDA IZ MADŽARSKE gje Dovoljen je dodaten kontingent 3.600 spa glav goveda za uvoz iz Madžarske; iz- Hej; črpati. se mora do konca maja, in si- Po cer pojde vsak mesec čez carinarnico kaz v Pontebi po 900, čez tržaško carinar- to ; nico pa po 300 glav živine. ki _ sti, zer i : TVRDKA ICeA&i Ustanovljena leta 1866 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO! Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. TRST, P.zza S. GIOVANNI 1, Tel. 35-019 TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101 IZLET NA VERONSKO RAZSTAVO Kmetijska zadruga v Trstu je v nedeljo priredila izlet na kmetijsko razstavo v Veroni, da bi se obiskovalci seznanili s pridobitvami sodobnega kmetijstva. Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala. »TRICHINOSCOPIO« za mikroskopični pregled svežega mesa. APARATI ZA MIKROFILME — ZNANSTVENI APARATI — ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode. IZDELKI SVETOVNIH ZNAMK PO KONKURENČNIH CENAH JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUzNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pretovor u Antwerperiu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnik u Trstu Je: »nord adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. Kmetijska zadruga v Trstu Ul. Foscolo 1 - teI/94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Mesnica VOEPI NABREŽINA — CENTER (Kamnolomi — Postaja) Telefon 22-513 L P0[ du: skt to Prt ko viš ga 11 Pol ski str mi set da. lin Prt ne mit tal Prt na tež na ga to no lor m: tot Pr, si- to Ti se ga nii ok sti sk sv, ko lal be 3 se: Nudimo dam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! TiSidka Sik A. JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrslni les za predelavo, rezan mehki In trdi le Si jamsk 1 es In les za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-167 Tdlegroml : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali Mirodilnica Drogerija NABREŽINA - CENTER Trgovina jestvin Gruden Edvard Nabrežina št. 100 ja ki st: lot mi že st; bil za ga iu: Vo ne bu Pije jv:. ne ča n a tfuee. BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD. Moto Cimatti HMW Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST najboljših znamk: Najnovejši MOTORJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VlTTORIA - ženska in moška kolesa. Pri cerkvi Sv. Antona N. TRST (Govorimo hrvatski) Ulica S. LAZZARO 13 a Telefon 23-810 Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. KMEČKA BANKA r. x. x o. ]. .. GORICA Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovi)*.-,* i*ta 1000 Cene ugodne, olajšave pri plačilu Manufakturna trgovina Kozmina Stanko Nabrežina 106-a le: še M eh ni PEKARNA ZAFRED MARIJ st Šli m g< Vi d; ja Trst, Čampo Belvedere, 2 Ul. 23 148 miZNANO MEDNARODNO AVTOUVOZNIŠKO PODJETJE E.A. GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo KLEKTR0TRG0V1NA Malalan Ernest OPČINE Narodna ul. 128 Telefon 21-189 Vsakovrstne "VREČ5JE Nove in rabljene — jutovo vlakno za tapetnike dobite pri tvrdki MMG0H [IGO Zaloga in delavnica — TRST Ulica Fonderia 10, telefon 90-720 Novosti na avtomobilski razstavi v Ženevi Majhna in srednja vozila v ospredju - Mednarodni pomen razstave zii- * Ženevi so te dni odprli 29. med-23j®roctao avtomobilsko razstavo tako-od j en°vani »ženevski avtomobilski sa-ivo n‘‘> ki bo do nedelje, 22. marca. V M- )^S , njih vrsticah podajamo na kratile- njen obris z nekaterimi pripomba-ve- k ki zadevajo avtomobilstvo. dr- j0 0 številu držav, ki se je udeležuje-ld. (18) ter po obsegu in pestrosti raz-iifl "tavljenih modelov je Ženevska razsta-? Postala kar se da pomembna. Z enevo ni bilo vedno tako. Pred voj- .neverjetne količine bencina, da pride končno do istega dosežka kot z avtomobilom dokaj razsodnejšega obsega in moči. Seveda, takšni velikani so udobni, prostorni, tihi, hitri in silni; toda kdaj in kolikokrat je moč te odlike docela izkoristiti? Spričo kupne cene, stroškov za uporabljanje in vzdrževanje in zaradi izgube, ki sledi vsakoletnemu pojavu novih modelov, imajo te odlike ameriških vozil le majhen pomen. je Fiat 1800 ki so ga prvič razstavili v Ženevi. Ima 5 prostornih sedežev. Opremijo ga lahko z motorjem 1800 ce. ali pa 2100 ce. cil. av )0-za čiv r° -Se ie namreč zadovoljevala z mar-hvirn ubiranjem po sledovih velikih ij’ j stavnih prireditev v drugih deželah vn v njenem salonu niso prikazovali ni-Cesar, kar bi ne bilo že prej kje dru-fte postavljeno na ogled. Toda danes ■ J13?1 ženevska razstava med najvaž- '7- p6^e Prireditve avtomobilskega sveta. sl' 0 letu 1947 je bil prvič .na svetu po-c° azan v Švici marsikak nov model. Za-11 1° rečemo, da so danes oči vseh, ; . se zanimajo za avtomobilske novo-sh, uprte na mesto ob Lemanskem je-■zeru. PREDNOST vozil po ceni *-etošnja ženevska razstava je prva P°Polnejša prireditev avtomobilske industrije v Evropi po uveljavitvi Evrop-pega skupnega tržišča. Poleg tega ima 0 Prednost, da se prireja skoraj tik Pred začetkom velike turistične sezone, prodaje avtomobilov dosegajo naj-Vlšjo raven. Evropski izdelovalci se te-Sn dobro zavedajo in zato so izkoristi- 1 Priložnost, da v Ženevskem salonu Pokažejo svoje nove modele, s katerimi skušajo zajamčiti obsežno izbiro in u-streči okusom tržišča, ki zajema 170 PPilijonov potrošnikov. V bistvu nam sedanja razstava dokaj pregledno podaja pregled najnovejših dosežkov ce-knske industrije, ki je zdaj usmerjena Predvsem k izdelovanju vozil z zmer-inu ceno. 'Seveda ne primanjkuje na niei tudi velikih modelov, toda vzorec jtako imenovanega srednjega formata Prevladuje. Že nekaj let sem se kaže * na področju avtomobilske industrije težnja za približevanjem k okusu in de-Parni zmogljivosti evropskega srednjega sloja. Po drugi strani vzporedno s to težnjo stalno izgubi, a jo tla takoime-Povana mikro-vozila. V Ženevskem sa-°nu razstavljajo kakih 20 modelov Prinjših, lažjih ali »ekonomičnih« avtomobilov. Toda vsi, razen dveh, so o-Premljeni z motorjem, ki znatno pretrga 500 kub. centimetrov, če vzamemo do kot najvišjo mero za »mikro vozila«, tudi po karoseriji in okusnosti barv Se močno približujejo vozilom srednjemu formata. V tem pogledu vzbuja za-ujmanje škodova »Felicia«, ki je lahko, ukusno opremljeno vozilo z dvema iranskima vratcema in štiri-cilindr-skim motorjem. Tudi FIAT je izboljšal ®* * * * v°j »500«. To vozilce so preuredili ta-P°. da je postalo prostornejše in vanj ahko že kar udobno sedejo štiri ose-'°e- FIATU »600« so ojačili motor za 3 konjske sile ob nespremenjeni karoseriji. FIATOVO SREDNJE VOZILO kled vozili srednjega modela vzbu-jlu pozornost obiskovalcev FIAT 1800, ri je na ženevski razstavi prvič raz-stavljeno. S tem šestcilindrskim vozi-lotn je turinsko podjetje nadomestilo modela 1400 in 1900. Nekateri listi so mnogo pred odprtjem ženevske razstave označevali FIAT 1800 za avtomo-bil Evropskega skupnega tržišča. Gre Za primerek »evropskega sloga«, ki so ■ga ustvarili v Turinu najprej za svoje mksuzne modele, nato pa za serijska vuzila. Za ta slog so značilne zelo rav-Pu črte, zleknjene oblike, odsotnost na-uuhlih površin, zmernost dekoracijskih Pritiklin in motivov. Ta »evropski« slog obilno zastopan na ženevski razsta-r:- Kaže, da se francoska, angleška in P°mška podjetja v precejšnji meri obra-čajo za karoserijo svojih novih vozil na turinske risarje. Med razstavljenimi vozili, ki so de-‘Cžni obilnega zanimanja, naj omenimo ‘Se francoski šest-sedežni avtomobil SI MCA »Ariane«, ki se odlikuje po svoji riegantni zunanjosti in nekaterih teh-Pičnih značilnostih. Najvažnejšo tehnično novost na raz-rjavi pa je nedvomno pripravilo nem-sk° Podjetje MERCEDES, ki je za svoj model 220 SE odpravilo vplinjač in nadomestilo s posebnim dokaj iz-'mPim sistemom, ki pa prihaja za se-daj. kot se zdi, v poštev samo za draž-3a vozila. AMERIŠKI »VELIKANI« . ^ nekaterimi pridržki, ki jih navajamo niže, ameriška industrija nada-JUJe z izdelovanjem modelov, ki so če-alje večji, čedalje mogočnejši, in kar Priznajmo, čedalje ekstravagantnejši za Paše evropske oči. Resnično, v dobi, .0 gostota prometa nenehoma narašča n. naletavaš na vsak dan večje težave Pri, Parkiranju svojega vozila, se de-ruitski modeli daljšajo, širijo in na-, ujejo vsevprek in na vse strani. V ;casu, ko so ulice in ceste natrpane, ko '°zila lahko dejansko krožijo le drugo Za drugim v kolonah z omejeno hi-r°stjo, opremljajo avtomobile z veli-Pni in silnimi motorji, ki jih vozači Pmoli .ne bodo imeli priložnosti docela Okoristiti. “Takšni »velikani« ne najdejo mesta v |?VroPskih deželah. Zakaj bi si člo-t-i , če ne iz samega snobizma, napr-* kreme takšnega čezmernega vozila, Pričeval astronomske davke in trošil MAJHNA VOZILA TUDI V AMERIKI Celo takoimenovani »ljudski« ameriški modeli so v očeh Evropejcev luksuzna vozila. Vse to pojasnjuje, zakaj povpraševanje po teh »velikanih« že nekaj let nenehoma upada. Zaradi tega upadanja prodaje pa tudi zaradi uspeha, ki ga žanjejo v Združenih državah nekateri majhni evropski avtomobili, zlasti Volksvvagen in Renault, sta ameriški podjetji American Motors in Stu-debaker postavili na trg modele manjšega obsega. Uspeh se je kmalu pokazal. V času zadnjega gospodarskega mrtvila, ko so velike družbe odslovile nad 500 tisoč delavcev, se je izdelava modela Rambler (American Motors) močno dvignila in novi avtomobil »Lark« je s svojim uspehom rešil staro znamko Studebaker pred propastjo. Seveda, ti ameriški »malčki« so še vedno zelo zajetni in niso kar tako doseglji- državljanom teh držav svobodno kroženje dobrin, blaga in oseb. Lahko si predstavljamo, kakšne ugodnosti bodo od tega imeli avtomobilisti. Kakršnokoli naj bo že državljanstvo lastnika avtomobila, si bo ta lahko izbral vozilo v kateri koli izmed teh držav ter z njim krožil brez vsakršne zapreke v mejah tega novega skupnega ozemlja, ki ga nekateri že imenujejo »Malo Evropo«. Zanj bodo stare meje med Francijo in Italijo, Nemčijo in Belgijo itd. odpravljene. Ne bo mu več treba kazati listin in menjavati denarja. Imel bo v Evropi podobne olajšave kot jih ima na primer Amerikanec Združenih držav, ki povsem nemoteno potuje iz ene zvezne države v drugo in mu pri tem še na misel ne pride, da je to kaj posebnega. Toda, za dosego tega cilja bo treba rešiti še dolgo vrsto .nelahkih vprašanj. Doslej je bila, v bistvu, sprejeta ena sama važna odločitev in ta odločitev se nanaša na prepoved spreminjanja carinskih pristojbin od 1. januarja 1959 dalje, ko je bilo uveljavljeno Evropsko skupno tržišče. To je bilo potrebno za postopno uresničenje carinske razorožitve, katere prva etapa je bila premo-ščena z omenjenim dnem: 10% znižanje carinskih pristojbin v šestih državah. Bilo bi nespametno, da bi smele včlanjene države po mili volji spreminjati carinske pristojbine med trajanjem prehodnega obdobja. Škoda, da že ni prišlo do sodelovanja tudi na drugih področjih, n. pr. v zadevi cestno - prometnega zakonika. Kot je znano, ureja Italija zdaj na novo svoj cestni zakonik, Francija pa je to že storila. Zakaj nista vladi teh dveh držav poskrbeli za predhodno vzporeditev obeh novih zakonikov, ko gre za stvar, ki v najvišji meri zanima koristnika bodočega idealnega skupnega tržišča? Takšna vzporeditev bi bila povsem naravna zaradi dejstva, da bo ob koncu prehodnega obdobja skupen pravilnik za avtomobiliste šestih držav postal nujnost. VPRAŠANJE OMEJITVE HITROSTI Zaradi novega prometnega zakonika bo v Italiji gotovo teklo še obilo črnila. Glavna sporna zadeva je trenutno omejitev hitrosti v velikih mestih, ki jo mnogi imajo za prestrogo. V li- Avtomobil »Simca Ariane« je vzbudil veliko zanimanja na avtomobilski razstavi v Ženevi. V njem je prostora za 6 oseb. Ima štiri vra« ta in 4 brzine. Vozilo je razmeroma ekonomično, saj porabi 10 litrov na vsakih 100 km. Cena: 9.550 švicarskih frankov. vi za kupca Skupnega tržišča. Vendar vse kaže, da mislijo Amerikanci preiti vsaj za nekatere vrste modelov k izdelovanju še manjših vozil. Kdaj Evropski skupni trg tudi za promet? Cez 12 ali 15 let bo Evropska gospodarska skupnost, ki jo sestavljajo Zah-Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Italija in Francija, prinesla stih se oglašajo razna trgovinska združenja, ki med drugim zatrjujejo, da se marsikateri avtomobilist že zdaj rad izogne obljudenim središčem med vožnjo iz enega mesta v drugo, čeprav mora zato prevoziti kak kilometer več, in da nekateri trgovski obrati, predvsem gostinski, to že precej občutijo. Po drugi strani nekateri strokovnjaki celo dokazujejo, da je zmanjšana hitrost v mestih resno omejila običajni potek prometa in ne le, da ni povečala varnosti, ampak povzroča samo »zagate« in včasih tudi nesreče zaradi nestrpno- GIOVANNI DUPLICA Ekskluzivni zastopnik za Trst, Gorico in Videm —»SIMCA Urad in razstavni salon: Ul. S. Nicolo 12, tel. 24-130 Mehanična delavnica: Ul. Lazzaretto Vecchio 12 tel. 35-376 Zastopnik tvrdke VIOTTI (luksuzne karoserije), serijski, izvenserijski in luksuzni izdelki Bogata izbira odličnih rabljenih avtomobilov sti vozačev zajezenih avtomobilov. Seveda je to gledišče avtomobilistov, kajti pešči mislijo drugače. FIATOVA TOVARNA V ARGENTINI V tej deželi bodo letos izdelali 5.000 avtomobilov FIAT »600«, in sicer v tovarni, ki jo bo v kratkem postavilo italijansko podjetje za približno 30 milijonov dolarjev. V štirih letih bo proizvodnja tovrstnih avtomobilov morala doseči 25.000 enot letno. »SIMCA« V BRAZILIJI V montažni tovarni v Sao Paulu so pričeli izdelovati avtomobile »Simca«. To je uvod v izdelavo sto vozil na dan po najnovejših modelih te francoske znamke v sedmih barvah. Ta vozila, ki bodo še posebej prilagojena brazilskim cestam, bodo pozneje izdelovali tudi v tovarni »Simca« v Santi Luizi, ki jo še gradijo. PRVA EGIPTOVSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA bo začela obratovati proti koncu prihodnjega leta. Leta 1961 bodo v njej izdelali približno 3500 Dies-lovih tovornikov in kakih 500 motorjev. Potrebno opremo in tehnike za to novo egiptovsko podjetje, ki bo imelo svoj sedež v Kairu, bo zagotovila nemška družba »Humbold-Deutz«. AVTOMOBILSKA TOVARNA V MIN SKU je začela serijsko izdelavo dveh novih tipov tovornikov. Gre za tovornika »Maz 500« in »Maz 503« s svojevrstnimi tehničnimi značilnostmi. MTOPRElfOZ Cimi ti Jfihrrtti TRST - Strada del Frinli 28G, telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene . „VISTA“ _ TRST, Ul. Cardnccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. POMLAD 1959 Angležinje imajo svojo banko V Angliji in Združenih ameriških državah so ženske močno udeležene v gospodarskem in finančnem življenju. Pri podjetjih, bankah in tudi na borzah naletimo na številne ženske, ki o-pravljajo tudi najbolj kočljive gospodarske, finančne in trgovinske posle. Velika angleška banka Barclay’s Bank je prišla na misel, da bi v zahodnem predelu Londona odprla posebno podružnico, ki naj bi privabila čimveč klientk. Svoji izkušeni .nameščenki Hildi Harding je poverila halogo, da sporazumno z arhitekti zasnuje poslopje, ki bi najbolje ustrezalo temu namenu. Hilda Harding je to nalogo tudi izvršila in pred kratkim so odprli v tem poslopju novo podružnico, namenjeno predvsem ženskim poslovnim krogom. V kratkem času je ta podružnica privabila kar 6.000 klientk. Ženske organizacije in klubi vseh vrst so iz solidarnosti podprle to zamisel in se v svojih poslih poslužujejo te banke. Poslopje je tako preurejeno, da čimbolj ustreza svojemu namenu. Poleg velike sprejemne dvorane so prostori, kjer si ženske lahko uredijo svojo toaleto. Tu so jim na razpolago puder, rouge, glavniki, ščetke in vse, kar je potrebno v ta namen, tudi sukanec in gumbi. Barve in vsa oprema so tako izbrane, da čimbolj ugodno vplivajo na obiskovalke. V podružnici so nameščene samo ženske, ki so oblečene v črno. SpomladansKe sanje Vesna je tu, tržaški spomladanski praznik v Ricmanjih, velika noč trka na vrata in divji kostanji bodo kmalu prižgali svoje sveče, da dostojno počastijo novo vigred. Trobentice se že vadijo, da jo pozdravijo z moderno glasbo. Sicer bolj potiho, da bodo slišali samo palčki. Bolj glasno, da ga lahko tudi mi slišimo, je že začel voditi spomladanski koncert mojster Kos v črnem fraku in kmalu bo dal s svojo rumeno taktirko znak neprekosljive-mu virtuozu slavčku iz leskovja, nakar bo zapelo, zažvižgalo in zasviralo vse kar ima strune v svojem grlu. Cvetlice pa bodo poskrbele za to, da bomo do visokega poletja pozabili na abstraktno slikarstvo. Spomladi človek rad spi in sanja, seveda prijetne sanje, ker neprijetnosti imamo v življenju več. kot dovolj. Sicer pa ima človek rad prijetne sanje tudi, kadar ne spi. Primeren kraj za to bi bilo tržaško obmorsko obrežje od Velikega kanala do pokojnega kolodvora pri Sv. AndrCjU. Poskušal sem, a ne gre, preveč motijo avtomobili. Ko je Kette tam snoval svoje poezije, jih na srečo ni bilo, ker bi si sicer namesto pesmi izuril klopotec. Razen morskega brega smo imeli tedaj za sanja-renje tudi gozdiček med Sv. Ivanom in Lovcem, ki ga je, namreč gozdiček, požrla vojna. Edino pribežališče za sanjače bi bilo sedaj v starem pristanišču, posebno pa, ako bi odstranili nekoliko tlaka in dovolili travci, da se po mili volji razbohoti ter ozeleni in razveseli žalostno staro pristanišče. Človek bi potem lahko legel v mehko travco, poslušal divno muziko žuborečih valov, gledal v sinje nebo in bele oblačke in sanjal in sanjal ... in n:č ga ne bi motilo, daleč od avtomobilov, daleč od parnikov in mestnega hrupa in šuma. Vendar me mika staro pristanišče, čeprav trava še ni tako velika, kakor bi si želel, ali vstop vanjo je dovoljen le s posebno izkaznico. Nekdaj, ko je bilo današnje staro pristanišče še Novo pristanišče Ln ko je v njem življenje in delo kipelo kakor v prekipevajočem loncu vrele vode, je bil dostop v njega svoboden, celo tramvaj je vozil vanj; danes pa ko je tam notri vse tako lepo mirno in spokojno, moraš imeti propustnico, ki jo je težje dobiti kot potni list za inozemstvo. Zakaj vendar? Ker nimam take prepustnice, sem se moral povzpeti na Trstenik, da si ogledam staro pristanišče vsaj iz ptičje perspektive. Dva brezposelna parnika, ki privezana ob valolom čakata na boljše čase. Na obrežju pri žerjavih nobene ladje. Žerjavi se grejejo na soncu in si pripovedujejo zgodbe iz nekdanjih časov, ko so morali trdo delati in včasih celo ponoči. Sedaj jim je lepo, ker se zanje nihče ne zmeni. Nekdo je predlagal, da jih pošljejo v muzej, kakor so poslali Zeleni most, ki je bil nekdaj na koncu Velikega kanala, toda tako velikega muzeja nimajo. Sicer bi pa lahko vso staro pristanišče proglasili za. muzej in zamenjali propustnice, ki nič ne nosijo, s plačanimi vstopnicami in tako bi prišla država do lepih dohodkov, ki bi ji omogočili, da zniža davčna bremena. Saj je vendar škoda, da tako lep prostor z velikimi skladišči stoji že toliko let neuporabljen. Kaj bi se vse dalo tam napraviti! Krasen park s sprehajališči, stanovanja, hoteli, javna kopališča, igrišča za balinca-nje itd., itd. . . Na žalost so vse to le spomladanske sanje. Ali bo morda prenovljena postaja prinesla kaj življenja v ta mestni predel? Drago Godina Iflableciiajii hoteli bo ptipoloeajo Hotel COLOMB1A Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u-dobnosti. Enoposteljne sobe od 980 do 1390 lir, dvoposteljne od 1960 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, UL Geppa 20 - Tel. 23 068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! - IMUNA IN ZLATABNA — liUkolf Hatal - IRUT Čampo S. Giacomo 3 - tel. 05-R81 Ora najboljših znanih, veiilia izbira zlatih okrasliov za vse priliko /iitiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii ni iiii[|iiiiiiiiih i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiliiiiin »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV : za vsak m/m višine v širini ene-;ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Avtobusne proge Proga: Trst - Sežana - Ljubljana Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.30 (SAT) in ob 18.00 (SAP). Odhodi iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 16.40 (SAT). Odhod iz Sežane v Trst ob 8.30. Proga Trst - Sežane Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBU ANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 13.10 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30. Ob torkih ob 8.15 in 14.30 (SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Ferneče Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30. Proga: Trst - Škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 5.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga Trst - Koper Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 17.50, 18.00. (TORTA - SLAVNIK) Proga Trst - Pulj Odhod iz Trsta: od ponedlejka do sobote ob 7.25 in 14.15. Ob nedeljah ob 7.25, 7.30 in 14.15. Odhod iz Pulja v Trst od ponedeljka do sobote ob 6.30 in 16.30. Ob nedeljah ob 6.30, 16.00 in 16.30. (AUTOSAOBRACAJ - TORTA) Proga Trst - Buje. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. / (ISTRA AUTO) Proga: Gorica - Solkan Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 9.00; 11.30; 16.30; 18.30. Odhod iz Solkana ob 7.30; 11.00; 14.00; 18.00. (F. RIBI) Proga: Gorica - Šempeter - Vrlojba Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00. Proga: Gorica - števerjan - Medana Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 7.00; 12.30 in 16.00. Odhod iz Medane ob 8.00; 13.30; 17,00. (F. RIBI) Proga: Gorica - Tolmin - Bovec - Trbiž Vozi vsak dan kadar je prehod čez Predil prost (sneg), v tem primeru vozi samo do Bovca in nazaj. Odhod iz Gorice ob 16.30. Odhod iz Trbiža ob 15.00. (F. RIBI) Kaj sta Slovenki doživeli na Angleškem H. Na mapi sva najprej poiskali jugoslovanski paviljon. Zelo prisrčen je bil najin prvi stik z domovino v daljni Belgiji in jugoslovanska kokta se nama je prav prilegla. Dva dni sva ostali v Bruslju. Od jutra do večera sva krožili po razstavišču in si bežno ogledovali najvažnejše paviljone. Šele ko sva se drugi dan popoldne vozili po razstavišču z miniaturnim cestnim vlakom ter sva se nato povzpeli do vrha 102 m visokega Atomiuma, sva spoznali, kako majhen del sva si ogledali. Vse je bilo tako veliko. Koliko časa bi človek moral ostati v Bruslju, da bi si vse ogledal! Vi.isi, ki sem jih odnesla iz Bruslja so takšni, da bi jih ne takrat ne danes ne mogla opisati. Med drugim ne bom pozabila pogleda na mogočni Ato-mium, simbol današnje znanosti, ka-. terega najvišja kupola se je v noči lesketala v tisočerih migetajočih lučkah. Nadvse lepi so bili številni vodopadi, posebno zvečer ob razsvetljavi. Barve luči so se zaporedoma menjavale v vseh mogočih niansah in istočasno so vodopadi dobivali vedno nove in nove oblike. Spremljala sem z očmi te čudovite figure, poslušala zdaj močan, zdaj tih padec vode in nehote mi je zvenela v ušesih lepa Respighijeva skadba »Le fontane di Roma«. Pa tudi tega ne bom pozabila, kako sva s Tatjano od utrujenosti zaspali v majhni kinematografski dvorani angleškega paviljona in kako okusna je bila sarma, s katero so naju pogostili v jugoslovanski restavraciji na razstavišču. Zadnji večer sva si ogledali tudi me- sto Bruselj, ki je bilo ob tej priliki posebno razsvetljeno. Neštevilne svetilke so bile povezane med seboj tako, da je bila vsaka druga izmed glavnih ulic razsvetljena v drugačni obliki. Tolikšno razkošje luči se mi je zdelo sko-ro prebogato, zato mi je bil Bruselj bolj všeč v dnevni svetlobi. VSAK BELGIJEC GOVORI DVA JEZIKA Poleg flamskega jezika obvlada skoraj vsak Belgijec še francoščino. Le v nekem lokalu sem srečala starčka, ki ,6 sedel za mizo pri kozarcu piva in ogovoril našo družbo v flamščini, ker drugega jezika ni znal. Rekla bi, da so Belgijci uslužljivi in prijazni ljudje, tako kot so prijazni tudi njihovi do movi. Vsepovsod vlada pri njih natančnost, ki daje tujcu občutek nekakšne varnosti. Z istim vlakom, s katerim sva dospeli v Bruselj, sva dva dni kasneje nadaljevali pot proti Angliji. V Osten-du sva se vkrcali na ladjo. Čeprav sredi poletja in kljub soncu je bilo tako hladno, da naju je še v plaščih skoraj zeblo. Brž ko se je ladja premaknila, si je neka dama na najini desni namazala obraz s kremo Ln se postavila proti soncu. Prav gotovo je bila doma nekje s severa; hotela je izkoristiti kontinentalno sonce do kraja. Nasproti naju je skupina skavtov 1 pela francoske in italijanske pesmi ob; spremljavi kitare, skoraj za nama pa se je mlad par skrival za širokim dimnikom in si šepetal bog vedi kakšne sladke besede. Pusta belgijska obala je počasi izginjala za nami in visoki valovi razburkanega Rokavskega preliva so kaj kmalu dali marsikomu občutiti svoje »nežne« privzdige. Dobri dve uri je trajala ta mučna vožnja, končno so se le prikazale znane dovrske čeri. Sonce se je medtem bilo skrilo in v sivem popoldnevu smo se izkrcali na angleška tla. KAKOR V JEDILNEM VOZU Prvo kar me je neprijetno iznena-dilo, je bila mračna železniška postaja v Dovru. Moj prvi vtis o Angliji je bil torej, da je tam vse nekam sivo: nebo prevlečeno z oblaki, kakor tudi tla pokrita s sajami. Ko sem stala na peronu, vsa vznemirjena, ker najinega postreščka ni hotelo biti od nikoder, in boječe pogledovala na vlak, ki bi moral zdaj zdaj odpeljati, se mi je zazdelo, da me je pot preko Rokavskega preliva prepeljala v deželo, kjer je čas premaknjen za sto let nazaj. Vlak je bil prav tak, kot ga vidimo v starih angleških filmih. Nizek, ozek in kratkomalo starinski. Vendar pa je v notranjosti prav udoben. Majhni foteljčki, prevlečeni z rdečim žametom, se zaporedoma vrstijo in med njimi stoji nepremična mizica. Zdelo se mi je,. da se ves čas peljem v nekakšni kavarni ali pa v jedilnem vozu naših vlakov. Prav zadnji hip je priletel postrešček z najinimi kovčki, na vprašanje koliko mu morava plačati za uslugo, je odgovoril, da toliko, kolikor se nama zdi. Sedaj je nastopila prva težava, kajti vrednosti angleškega denarja nisva poznali. Pokazala sem mu kovanec, na katerem je pisalo »half crovvn« in ga vprašujoče pogledala, češ ali je to dovolj. Dobrohotno se je nasmehnil, vzel kovanec, se zahvalil in odšel. ANGLEŽI VSE VIDIJO V Londonu sva morali prestopiti in se prepeljati od Victoria Station na Liverpool Street Station, kjer sva zopet stopili na vlak, ki naju je pripeljal do cilja — Cambridgea. Do tu sva se vozili še skoro dve uri. Nič nisva vedeli, kako daleč se morava peljati in sva druga drugo nagovarjali, naj vpraša enega izmed sopotnikov, kako daleč je še do postaje Cambridge. Dolgo si nisva upali nagovoriti nikogar, ker so vsi sedeli tiho in čitali vsak svoj časopis. Da, to je tipičen prizor, ko v Angliji sedete v vlak. Takoj boste spoznali tujca med domačini, katerim je že nekako prirojeno da vedno čltajo časopis. Pa nikar ne mislite, da ničesar ne opazijo, ko je njihov obraz skrit za širokimi stranmi »Timesa« ali »Daily Mirrorja« ali kakega drugega dnevnika. Kaj še! Anglež bo vse videl in takoj zapazil vsako malenkost, a vam se bo zdelo, da samo čita. No, končno sem se ojunačila in vprašala starejšo gospo, koliko postaj je še do Cambridgea. Verjetno je izza časopisa opazila, kako sva vznemirjeno pre-čitali ime postaje vsakokrat, ko se je vlak ustavil, kajti prijazno nama je odgovorila, da naju bo pred prihodom že pravočasno obvestila, in zopet se je skrila za časopis. Tudi. druga težava je bila tako prebredena. (Nadalj. v prih. številki) S. P. fJIStlltl** VAAAAAAAAAVWWWVAAAAAAAA''«AAAAAj (jitursl Hotel Toplice BLED, tel. št. 222,246 odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah. hotEI ZAGREB & ESPLANADE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na mom, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete. Hoiel l&tavica - BUd Sankališča - Smučišča - Žičnica Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Kultura in življenje SNG: »PEKEL JE VENDAR PEKEL« Dr. Josip Tavčar nam je kot dramski pisatelj znan že s komedijo »Prihodnjo nedeljo«, ki je doživela krstno predstavo v lanski sezoni v Trstu. Tržaška publika je bila vesela, da se je v naši sredi pojavil dramatik. Slovenskemu gledališču na sploh primanjkuje izvirnih slovenskih del, zato je prispevek tržaškega prizadevanja k slovenski dramatski literaturi nadvse pomemben. S tem se tržaški kulturni delavci najkoristneje vključujejo v slovensko kulturno tvornost. Po uspehu »Prihodnje nedelje« ni o stal dr. Josip Tavčar s prekrižanimi rokami. Lotil se je predelave svoje fantazije v dveh dejanjil^ »Pekel je vendar pekel«, ki je že bila nagrajena v okviru posebnega dramskega natečaja, ki ga je bila svojčas razpisala italijanska radijska ustanova v Milanu. Tavčar je svojo novo delo imenoval »fantazija«, čeprav bi ji mi lahko rekli zaradi pomembne vsebine »življenjska komedija«. Udobje, ki mu je uživanje edini smoter, ne zadovoljuje človeka. Hrepenenje je bistven činitelj življenjskega boja, ki mu je trpljenje otipljivo merilo uspeha oziroma neuspeha. Brez hrepenenja in brez trpljenja torej ni pravega užitka ne na tem in ne na onem svetu. Tavčar je to resnico prepričljivo utemeljil s posrečenim fantastičnim prijemom s svojim »Peklom«, ki kljub udobju in uživanju ostane vendar pekel. Tavčarjeva domiselna fantazija je zelo pridobila z izvirno in spretno režijo mojstra Jožeta Babiča ob asistenci nadarjenega mladega domačina Adrija-na Rustje. Jože Cesar si je zamislil u-činkovito scenografsko okolje, Pavle Merku pa je skomponiral primerno scensko glasbeno spremljavo. Člani našega SNG so se kot vedno temeljito pripravili tudi za to premiero. Vse brez izjeme moramo pohvaliti. Jožka Lukeša kot bivšega peka Jurija Mačka, Štefko Drolčevo kot bivšo Mačkovo ženo Marto, Modest Sancin kot peklenski načelnik Belizar, Miha Baloh kot njegov pomočnik Boltizar, Mira Sardočeva kot Kleopatra, Bogdana Bratuževa kot Patrizia, Nerina Dra-šičeva, Nora Jankovičeva in Savina Remčeva pa kot Dekleta. Krstno predstavo pa je doživelo isti večer na istem odru Tavčarjevo »Ogledalo«. Gre za monolog, ki posega v globino človekove življenjske problematike. Pred težko nalogo je režiser Babič postavil Staneta Raztresena, ki se je kljub vsem težavam pohvalno odrezal v vlogi dr. Julija Zajca. Tudi mi se pridružujemo čestitkam, ki jih z vseh strani prejema dr. Josip Tavčar. Avtor deluje med nami kot profesor, kulturni delavec in organizator, pisatelj in dramatik ter nam u-spešno pomaga pri gradnji nove stavbe slovenske omike na Tržaškem. Naj doživi njegovo delo čimveč uspeha! jj. LEVSTIKOVE NAGRADE Letos je ljubljanska založba »Mladinska knjiga« že desetič podelila Levstikove nagrade za najboljša domača literarna in poljudnoznanstvena mladinska dela in ilustracije. Prvo nagrado za povest »Tajno društvo PGC« je prejel Anton Ingolič, drugo pa Tone Pavček za pesem »Juri Muri v Afriki«. Prvo nagrado za ilustracijo so dali slikarju Miklavžu Omersi za ilustracije v povesti Franceta Bevka »Pisani svet«, za ilustracije v Kiplingovih »Pogumnih kapitanih« ter za ilustracije v Gre-yevem »Skrivnostnem jezdecu«. Drugo nagrado pa je prejel slikar M. Bizovičar za slikanico »Prvo popotovanje o-koli sveta«. Prvo nagrado za najboljše poljudnoznanstveno izvirno delo so dodelili Robertu Neubauerju za potopis »Ceylo.n«, drugo pa Dušanu Savniku za knjigo o državah Latinske Amerike »Svet nasprotij«. AGATHA CHRISTIE Agatha Christie je kot pokojni Edgar Wallace znana pisateljica kriminalnih romanov in dram. Nekaj smo jih že slišali v oddajah slovenske radijske postaje v Trstu. Lahko rečemo, da je Agatha Christie postala po VVallaceovi smrti največja pisateljica tovrstnih književnih del. Računajo, da okrog petdeset milijonov ljudi redno čita njene razburljive umotvore. Agatha Christie živi v Wallingfordu v Veliki Britaniji. Stara je 53 let. Poročena je vdrugič z londonskim arheologom Maxom Mallovanom. Ob prostem času rada vrtnari. Njen »hobby« so vrtnice. Bavi se tudi s kuhanjem. Pri tem marljivo sestavlja nove recepte raznih kuhinjskih dobrot. Piše ponoči, ko je najbolj razpoložena za izmišljanje novih, zlasti ženskih likov, ki bodo pritegovali pozornost številnih bralcev. Odloži pero šele ob jutranjem svitu. Napor pri pisanju si lajša s hrustanjem jabolk. Pravi da so jabolka odlično poživilo. Največji uspeh je Agatha Christie dosegla z dramskim delom »The mouse-trap«, ki ga že šest let nepretrgoma predvajajo v londonskem gledališču »Ambassadors«. Delo je pred kratkim doseglo že dvatisoč petstoto predstavo. Agatha Christie pa piše tudi sentimentalne romane. To pa je malokomu znano, ker uporablja pisateljica v sentimentalnih književnih zadevah psevdonim Mary Westmacott. »JURIJ KOZJAK« drugič v italijanščini. Ferdinand Kolednik je svoj prvi prevod Jurčičevega »Jurija Kozjaka« pregledal in popravil. Tako je delo izšlo v drugi izdaji v založbi Istituto di Propaganda Libraria v Milanu. Kolednik je poskrbel prevod Jurija Kozjaka še v razne druge jezike, kakor v francoskega in nemškega in v kratkem izide v Rimu po njegovem prizadevanju to delo tudi v latinščini. »POESIA JUGOSLAVA CONTEMPORANEA« V Padovi je pred kratkim izšel v italijanščini izbor sodobnega jugoslovanskega pesništva. Založnik je Bino Rebellato. Urednik in pesniški prevajalec te lepe antologije je Osvaldo Ra-mous. Po uvodnih besedah nam daje Ramous kratke biografske podatke o 55 slovenskih, hrvatskih, srbskih in makedonskih pesnikih; te podatke dopolnjujejo primerne književne oznake. Časovno sega antologija od Vladimira Nazora (1876 - 1948) do Dubravka Ivan-čana (1931). Slovensko sodobno poezijo zastopajo Oton Župančič, Tone Seliškar, Alojz Gradnik, Vida Taufer, Edvard Kocbek, Mile Klopčič, Božo Vodušek, Matej Bor in Kajuh. Čeprav je Ramousov izbor pomanjkljiv, gre za pomemben prispevek k poznavanju slovenske poezije med Italijani. »GALEB« — LIST ZA MLADINO Sodobna vzgoja se ne zadovoljuje s tem, česar se otrok nauči v šoli. Pouk v šoli ne zadostuje otroku, ki se hoče možgansko pa tudi duhovno razviti. Vsaj tako važna kakor vzgoja in pouk v šoli je vzgoja v družini. Toda v današnjih časih imajo starši vedno manj časa, ki bi ga lahko posvetili vzgoji svojih otrok. Zato pa jih v veliki meri nadomesti primerno čtivo. Takšnega čtiva bodo našli naši otroci v mladinskem listu »Galebu«, ki izhaja zdaj že peto leto in pri katerem sodelujejo izkušeni vzgojitelji. Vanj pišejo tudi sami učenci. List je poln kratkih sestavkov, ki so vselej prilagojeni letnim časom in dogodkom. Galeb je prikupno ilustriran. Med ilustratorji najdemo imena znanih slikarjev, kakor Milka Bambiča in Roberta Hlavatyja. Samo Pahor sam ilustrira svoje prispevke. Med ilustratorji se udejstvuje tudi Leo Koporc. Vodič po Jugoslaviji Založništvo »Privredni pregled« (Beograd) je te dni izdalo svojo znano publikacijo »Gospodarski vodič po Jugoslaviji — Privredni vodič Jugoslavije« tudi v francoščini, in sicer pod naslovom »Vougoslavie - Guide economique«. Poleg dragocenih podatkov o gospodarskem razvoju Jugoslavije po vojni in njeni gospodarski ureditvi prinaša vodič tudi podatke, ki bodo zanimali vsakega turista. V glavnem je namen knjige, ki ima praktično žepno obliko, da omogoči tujcu orientacijo v Jugoslaviji zlasti, v kolikor zadeva razvoj in ureditev njenega gospodarstva. Že prejšnje izdaje (v angleščini in poljščini) so doživele v tujini velik uspeh. Pri sestavljanju knjige so si pisci zadeli nalogo, da odgovorijo v prvi vrsti na vprašanje: kaj naj tujec kupuje, kje naj kupuje in kako naj to stori. Zato so posvetili posebno pozornost pregledu zmogljivosti jugoslovanske proizvodnje. Namen jim je bil tudi, da bi vplivali na povečanje jugoslovanske trgovine s tujino. V knjigi najdeš podatke o uvozu in izvozu, o zunanjetrgovinskem in deviznem režimu, nadalje obvestila o največjih jugoslovanskih podjetjih, o sejmih, zbornicah, združenjih, gospodarskih skupnostih, o cenah gostinskih obratov in prevoznih uslug ter podobno. O vodiču se je pohvalno izrazil tuj tisk, kakor na primer poljski dnevnik »Trybuna Ludu«. V angleškem jeziku je vodič izšel v 6.000 izvodih. Drugo izdajo, in sicer v poljskem jeziku, je odkupilo založniško podjetje »Ars Polona« iz Varšave. Od sedanje tretje izda- je v francoščini (6000 izvodov) je odkupilo francosko založništvo »Pubii-Orga« iz Bensanpona 3000 izvodov. Letos pripravlja založništvo »Privredni pregled« še izdajo v nemškem, italijanskem in španskem jeziku, in sicer z najnovejšimi podatki. ALTO ADIGE (Južni Tirol) je naslov knjige, ki utegne zlasti danes, ko je to vprašanje povzročilo spor med Italijo in Avstrijo, zanimati tudi našo javnost. Knjigo je izdal Istituto per gli Studi di Politica Internazionale (Milano, Via Clerici 5) in stane 700 lir; obsega 144 strani. MERCATO COMUNE — EURATOM (Evropski skupni trg). Izdal »Istituto per gli Studi di Politica Internazionale« (Milano, Via Clerici 5). Knjiga vsebuje popolno besedilo pogodbe o ustanovitvi Evropskega skupnega trga in Evropske atomske skupnosti, ki je bila podpisana marca 1957 v Rimu. Obsega 66 strani in stane 1000 lir. STORIA DEL SINDACALISMO (A. Gradilone). Zal Milano Giuffre:. Zvezek L (Anglija) I. 1957; zvezek II. (Francija) 1. 1958. Strani 330 in 504. »JADRO« JE ZOPET PRIJADRALO. Mladina, ki se zbira okoli mladinske revije »Jadro« v Trstu, je izdala te dni svojo prvo številko v letu 1959. V »Jadru« objavljajo svoje prispevke nadebudni pisci, ki so nedavno priredili tudi svoj glasbeno - literarni večer v Gregorčičevi dvorani v Rimski ulici. Na tem večeru so brali svoja dela pisci, ki sicer tudi prispevajo za mladinsko revijo, med temi Miroslav Košuta, France Planteu, Filibert Benedetič, Evelina Umek, Marijan Erbežnik in Marijan Kolar. Glasbene točke so izvajali Miloš Pahor, Oskar Kjuder, Vit-torio Bonifacio in Aleksander Vodopivec. Naslovno stran Jadra je napravil Darko Jagodic. Kaj moraš vedeti o pogodbah i. Ali si že kdaj pomislil, koliko pogodb skleneš vsak dan, ne da bi se tega zavedal? Preden greš na delo, stopiš v trafiko in si kupiš cigarete: sklenil si kupno pogodbo. Stopiš na tramvaj ali trolejbus: z Acegatom si sklenil pogodbo, da te bo za ceno voznega listka pripeljal takoj in nepoškodovanega na določen kraj. V garderobi odložiš prtljago in plačaš pristojbino; sklenil si hranilno pogodbo. Znancu naročiš, naj ti kupi neko knjigo: sklenil si mandatno pogodbo z njim. In tako bi lahko naštevali še naprej, pa bi ne prišli tako hitro na kraj. Ce bo kdaj kaj narobe (postregli te bodo s pokvarjenimi cigaretami; pri nenadnem sunku se v vozu prevrneš in poškoduješ; garderober zamenja tvoj kovček; znanec ti za knjigo zaračuna več, kot je sam dal zanjo), ni treba, da se krivici ukloniš, saj je zakon za vse take primere predvidel, kaj lahko zahtevaš od krivca. Toda s takimi pogodbami, — imenujmo jih vsakdanje, — se ne mislimo danes ubijati. Zanimale nas bodo samo tiste pogodbe, na katere si tudi ti pomislil, ko si prebral zgornji naslov; pogodbe namreč, ki imaš z njimi posla v svojem poklicu ali ki jih skleneš, ko priložnost tako nanese. KDAJ MORA BITI POGODBA SKLENJENA PISMENO že z vsega početka moramo poudariti, da zadeva s pogodbami v raznih državah, posebno pa v Italiji, ni kar tako. Eno je, kaj moraš storiti, da boš lahko uveljavil svojo pravico pred sodiščem, drugo pa, kako se izogneš, da ne prideš s finančno oblastjo navzkriž. Najprej o prvem! Načelo je, da je vsaka pogodba lahko samo ustna, če le ni v zakonu predpisano, da se mora skleniti pismeno. Tako so včasih ob kozarcu rujnega Vinca barantali za cel grunt in si na koncu po doseženem sporazumu segali v znak soglasja v roke. Pogodba je navadno držala, če pač stranki nista pogledali pregloboko v kozarec. Dandanes pa to več ne drži niti v Italiji niti v Jugoslaviji, kajti pogodba, s katero se prenese lastninska pravica na nepremičnini (zemlji ali stavbi), toliko časa sploh ne obstoji, dokler ne bo zapisana in podpisana. Za njeno veljavnost ni ravno treba, da jo podpišejo pri notarju, in tudi ne, da je kolkovana; obvezna je že, če je napisana doma, na navadnem papirju. Res bo sicer potrebno, da pojdejo stranke pozneje k notarju, in tudi kolki so po svoje važni; toda o tem bomo govorili pozneje. Kakor je potrebna pismena oblika za kupne in menjalne pogodbe o nepremičninah, tako je po italijanskem zakonu potrebna tudi za ustanovitev, spremembo ali odstop raznih pravic na nepremičninah, kakršne so užitek, skupnost v lasti, služnosti, hipoteke, pa tudi za razdelitev skupne nepremičnine in pa najemne (zakupne) pogodbe za dobo, ki je daljša od devetih let. pismeno mora biti dogovorjena tudi pravica zopetnega odkupa nepremičnine, to se pravi pravica, po kateri bo smel današnji prodajalec v določenem roku (v Italiji največ 5 let) zahtevati vrnitev prodane nepremičnine proti vrnitvi kupnine in povračilu vseh stroškov. Nadalje mora biti pismena pogodba, s katero kdo proda svojo dediščino; po-' godba, s katero sprejme delodajalec nekoga samo poskusno na delo; pogodba, s katero nekdo prepusti premoženje svojim upnikom; dogovor, da se stranke podvržejo izreku razsodišča. Razen v navedenih in še nekaterih manj pogostih, zahtevajo italijanski zakoni pismenost v mnogih primerih po predpisih pomorske in zračne plovbe. Velja pa si zapomniti, da se morajo v vseh omenjenih primerih skleniti v pismeni obliki tudi predpogodbe, to se pravi dogovori, da bodo stranke kdaj pozneje sklenile tako ali tako pogodbo. PISMENOST V DOKAZNE NAMENE Rekli smo že in še enkrat poudarimo, da v vseh navedenih primerih pogodbe sploh ni, dokler ni napisana in podpisana. Če se primeroma kupec prej skesa, bo lahko zahteval vrnitev že plačane kupnine. So pa tudi primeri, ko italijanski zakon priznava veljavnost tudi ustni pogodbi, a ne dopušča, da bi se njen obstoj in njena vsebina dokazovala drugače kakor s pismenim dokazilom. Izmed ne ravno številnih primerov, ki jih zakon našteva, omenimo samo tri take, ki se v življenju radi ponavljajo: poravnave, pri katerih rešita stranki spor tako, da vsaka nekaj popusti; odtujitev celega podjetja in pa pooblastilo podjetniku, ki smo mu zaupali izvršitev kakega dela ('»appalta-tore«), da spremeni način dogovorjenih del. V vseh teh primerih je torej zelo priporočljivo, da stranke zapišejo in podpišejo, kar so se dogovorile. SODELOVANJE NOTARJA Med notarska opravila sodi med drugim sestavljanje pogodb, seveda tudi takih, ki se lahko sklenejo samo ustno. V nekaterih primerih pa je njegovo sodelovanje nujno potrebno, in sicer takrat, kadar se morajo podpisi na pogodbi overoviti, in pa, kadar je predpisano, da mora pogodbo sestaviti notar. Splošno je znano, da dokončnih vpisov (vknjižb) v zemljiško knjigo sodišče ne dovoli, če ni notar potrdil resničnosti podpisa tistega, ki je lastnik zemljišča. Isto velja tudi za vpis v avtomobilski register. Če sta stranki sestavili listino sami doma in jo podpisali, bo notar napisal novo pogodbo, jo dal strankama podpisati in overovil podpis tistega, za katerega je pač potrebno. Notarsko overovljeni morajo biti tudi podpisi vseh družabnikov, ki sklenejo pogodbo o ustanovitvi javne trgovske družbe (»so-cieta in nome collettivo«) ali koman-ditne družbe. Kakor že rečeno, mora nekatere pogodbe sestaviti notar, ker sicer sploh niso veljavne. Sestavi jih v posebni obliki, ki se začenja z besedami »v imenu zakona«; take listine ki jim pravimo »javne listine«, imajo pred sodiščem posebno dokazno moč. Obvezna pa je taka oblika za darilne pogodbe, za pogodbe o premoženjskih odnosih med zakonci, za odpoved dediščini, kakor tudi pri aktih o ustanovitvi kapitalnih družb (delniške družbe, družbe z o. z„ zadruge itd.) in v nekaterih drugih primerih, ki so manj pogosti. Važno je tudi vedeti, da mora biti pooblastilo, ki ga kdo komu da, da v njegovem imenu sklene pogodbo, izdano v taki obliki, kakršna je predpisana za pogodbo samo. če gre n. pr. za vpis v zemljiško knjigo, mora biti podpis pooblastitelja notarsko overovljen; če pa naj kdo nadomešča soustanovitelja delniške družbe, mora imeti pooblastilo, ki je bilo sestavljeno v notarski obliki. (Dalje prihodnjič) dr. d. s. Tričetrt milijarde za turizem Koper, marca Nedolgo tega smo poročali o pripravah za letošnjo turistično sezono v piranski občini. Medtem ko so se tam lotili nadzidave 2 stavb na Tartinijevem trgu, ki bosta tvorili z obstoječim gostinskim obratom »Rotonda« zaokroženo celoto, v Portorožu pa se končujejo dela za razširitev kopališke peščine. Ta se bo povečala za 8.000 kvadratnih metrov in bo po novem merilu skoraj 24.000 kvadratnih m. Nanovo bodo postavili več kopalnih kabin, razne naprave za igro in razvedrilo. Med temi bo nedvomno zelo privlačna naprava za množično vodno smučanje, prva te vrste v državi. Tudi v koprski občini je turistična gradbena dejavnost zelo živa. Uspešno napreduje nadzidava hotela »Galeb«, nedavno so začeli graditi novo hotelsko krilo in bar ob »Triglavu«, v Ankaranu pa se bližajo strehi (2 sta že pod streho) 6 enonadstropnih počitniških paviljonov, v katerih bo blizu 200 ležišč. Dograjeni bodo do meseca maja in so za letošnjo sezono vsa ležišča že oddana. Omembe vredno je še, da stane eno ležišče v teh, sicer zelo komfortno urejenih paviljonih okrog 400.000 dinarjev, kar je izredno nizka cena. Te zgradbe se bodo torej zelo hitro amortizirale. V celoti bo v gostinstvo koprskega okraja vloženih 410 milijonov dinarjev. Turistični promet se bo predvidoma p° večal za 180 milijonov dinarjev, števf lo ležišč za več kot 500 in število sf dežev v restavracijah za 490. . Če dodamo 342 milijonov dinarje' *-kolikor bo še posebej investirano Z* * ureditev komunalnih naprav, vidim0 da bodo znašale letošnje neposredn1 | in posredne investicije v gostinstvo i( turizem v koprskem okraju 752 mifr ^ jonov dinarjev. Večji del teh sredste' bo uporabljen, kot že rečeno, v obal' nem področju, kjer se razvija turizei* z neverjetno naglico. Samo v PorN rožu na primer računajo, da bodo segli letos 140.000 nočnin inozemski! gostov, ali za 13 odst. več kot lani. F. M. Vesele velitzonoine praznike voščijo naslednje tvrdke Lastnik Carli Otto TRST, Ul. Cicerone, 10 - Telef. 38-074 Sesljati, štev. 60, telefon 20-213 Sosič URARNA IN ZLATARNA OPČINE - Narodna ul. 38 Ure znanih znamk ter zlatnine za vse okuse po ugodnih cenah Opčine, Alpinska ul. 18 - Tel. 21-465 TRGOVINA ČEVLJEV v i * i a l A k I MALALAN URARNA IN ZLATARNA Opčine, Proseška ul. 18 - Tel. 21-465 KLEPARSKA DELAVNICA fosil Bernard OPČINE — Proseška ul. 18 želi cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike! GOSTILNA SOSIČ - VREMEC (Emilija) OPČINE, Narodna ul. 65 želi cenjenim obiskovalcem vesele velikonočne praznike! TRGOVINA JESTVIN OPČINE - Narodna ul. 42 - Tel. 21-026 Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. TORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 Zadružna poslovna zveza Slovenije GRUDA LJUBLJANA - TITOVA cesta 19/VII Telefon 20-355, 20-547 - Telex 03-117 uvaža in izvaža: govedo, konje, prašiče, drobnico, živalsko krmo, kazein itd. LASTNIK llil/Ld (A& Oi/iciuiak j~ SE PRIPOROČA ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO PETER PAVEL ČEPAR THST — liLICa UDINE 3B - Telefon 28 288 EXPORT — IMPORT SRBOCOOP BEOGRAD Zadružni stočarski savez NRS Izvaža živino za klanje, plemensko živino, plemenske konje in konje za klanje, perutnino in mesna izdelke Gostilua „4L (MMBEK0“ Trst, Ulica Udine št. 37 Telefon 24 938 J I Zaloga stavbnega' materiala in lesa Celehti§i> UsUllVU Opčine, IVarodna ulica 77 Telefon 21 034 Mlekarna Olga Gulič Opčine, Proseška ul. 45 želi veselo veliko noč vsem svojim odjemalcem Cvet li 1‘ti’tnti m mesnica konjskega mesa Opčine Gostilna ¥ E T 0 % Opčine jy>'—Vj Proseška, 35 Telefon 21-482 BufetPino .Pri Jožku" TRST Ulica Ohega St. 5 Telef. 24-780 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigri ek in pristna domača kuhinja »Trans - Trieste” S. a r. 1. TRESTE-TRST V. Bonota 3 - Tel. 38 827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-002 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-610 jMLh&udAiCi'... IHPORT - BXPORT Vneli vrat leaa, trdih goriv in atro-jev aa lesno.indnstrijo Tli UT - Sedel: ni. Cieerone S/H - Telefon: ni. Cleeron* SOS14 - Senle Le.nami 08718 mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb; Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/ Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica • Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 G. M. MB IN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ 1'JLITOVIIVK in IZDELKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 69 182 Tlgr. G0LINTER - TRIESTE PRIZNANA GOSTILNA FlJIULAJtf REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. DL SLEIBIU, 17/A TaUL 6004/5404 T R. S X f DL umuio 2 Taleton, 2 4.001 llogaitiee na debelo in na dioBno Simeoni—T OPČINE, Narodna uL 24. lel. 21-589 Nogavice za ženske od lir 17S naprej Nogavice za moške od lir 80 naprej Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno. LCKSEZHE TISKOVINE PIS4RIVIŠKE POTREBŠČINE liLMlJilSTI ŽIGI Prutlajamo in popravljamo N13 El EN4 PERESA TISKARNA-PAPIRNICA D. BERNARDI TRST - TRIESTE DLICA MAZZINI 44 Telef. 63 667 $&0PS!' Edina eskluzivna prodajna Agencija v Ttstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp I modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja izbira vseh vrst že rablje-| nih In obnovljenih Vesp v pokrajini. Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo avtoprevozniSko PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za In In inuzem-stve. — Pestrežba hitra. Ceae ugodne j ADIOMOTOR | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO >« n»-domrstne dele italijanskihi nemških, angleških in ama* riških avtomobilov ter nad o* mestnih delov za DIESEL motorje, pampe, iajektovje ter traktorje TRIESIE-IRSI, Via Udine 15 TELEFON 30-157 -30-ltt