Zenski v ^ t Materinstvo. (Nadaljevanj«.) Postelja, v kateri imamo žimnice, moramo tudi priipravitl nekolitoo udobneje. Pod žimnioo prekrižamo dve deski tako, da je hrbet ravno na križišču. Postelja ee tako ne upogiblje ter ostane žimnica ravna brez vdolbJn, ki povzročajo neprijetno&ti med porodom. Tudi na žinanico damo najprej koe neprem.očlj.iveiga platna in nato rjuhe, kakor sem omenila že zadnjič. Pred porodom se mora žena te.meljito skopati ali vsaj umiti v to.pli vodi, kateri ja dobro dodati par ka.pljic lizola. Pri porodu &e bolnici rada zapii,"a ;vod.a. V terri slufaju je treba na mebUr datitople obkla,dke in položit.i pod porodnico posoito tople vode. Bolnica mora iti točno vsak dan na etran. Zaprtje se po poix>du kaj rado pojavi, zato je dobro pr-lpraviti kaktaa odvajalna eredstva. Žena sama mora poskrbeti, da ima babičino pamcč takoj pri ro.ki. Ce pa je porod otežkočen in postane etanje bolnice nevarno, ne smemo odlašali prav nič, temveč movaim) takoj paklicati zdravnika. Še ee pojavljajo pri na.s nad vse žalostni slučaji. Če zboli krava v hlevu ali prašieek v svinjaku, tedaj. uvidi gospodar, da je zdravniška pomoč nujna. A ne uvidi tega, ko se mu zvija žena v strašnih porodnfh bolečinah, ko visi njeho'' življenje in morda tudi življenje nebogljenega o-tročička na tanki niti. Res je danes obupna boi\ba za obstanek. Res, ni denarja v kmečkih hišah, A v takšnem primei-u mora mož, ki goji v eebi le količkaj človeških čustev, žrtvovati, karkoli mu je mogoče, da reši sebi ženo, otroku mater in domu goepodinjo. Kdaj sme porodnica vstati? : Pri tem se pri nae veliko za.greiš.i. Naš,e^že-i ne vstajajo še pred tednoim, ker jih delo gpni iz poetelje. A malakatera je tol.iko mo&na, da hi to lahko brez po«ledic prenesla. Navadno se taka žena, ki vs^tane preizgodaj iz porodniške postelje, le poča&i popravlja. Maraikatera pa hira vse življenje zato, ker je morala prerano vstati. Pravilno ravna žena, ki oetane prvi teden v postelji, drugi teidon pa vstane in se polagoma privaja hoj.i in gibanju v eobah. Potem lahko opravlja lažja de!a. Hrana mlade roatere je v prvih dneh mleko, juha, čaj in prepečenec s surovim maelom. Naslednja dva dni lahko j6 jajca, mlečn,i zdrob, kavo. Dalje belo meeo od perutnine, krompirjev pire in druge lahke jedi. Po eneni tednu pa zopet lahko uživa navadno hrano. Zelje. Zeljenad spada k najvažnejšemu hranivH, dasi ne vsebuje dosti redilrnib. snovi. Največ ;ma v sfibi.rudnmskih snovi: soli, železa, ka^ iija itd. Vse to daje zeljenjavi prijete.n ,ok'u6, ki nam vzbuja tek in pospešuje prebavo. Ljudje, ki uživajo dosti meea, jajc in mleka, radi bolehajo na elabi prebavi in zaprtju, iočim pu ani, ki se hranijo bolj z rastlinsko hrano, te bolezni ne poanajo. Ze)je ima izmed vseh zelenjadi največ knlija, ki je važna hranilna snov. Obeoem je zelo akuijno in pocen , zato gleda vsaka gospodinja, da si pripravi doberšno kad kislega zelja. Sveže zelje už'vamo lahko kot solato, skisano pa, ali eurovo v solati, ali pa kuhiuio. Če hočemo imeti dobro kislo zelje, je tieba z njiin pazljivo postopati. Uporabiti smemo le popolnoma dozorele, trde zeljne glave, ki jih otrebimo gnilobe, zelenih lietov in koce ik>v ter jih pustimo, da se odteiejo. Voda ne vpliva dobro na kisanje. Zeleni listi pa dajo zclju slabo bnrvo ii-ii povzrofijo, da postane mehko. Hezalnik moramo oeistiti rje in veakrSne ¦nesnage. Zelje mora biti kolikor mogoče drobno narezano. Kad, v katero nameravaano vlagati zelje, moramo dobro pregledati, ako nima kakšnih luikenj ali razpok, kjer bi odtekala zelnica. Dobro je, če jo nekaj dni preje napolnimo z vodo. Koristno je to tudi zato, ker jo potem lažje osnažimo, da ne ostane prav nikjer sled nesnage iz prejšnjega leta. ^gf&dimo tudd degke in kamenje, s kateiim nani&ravamcT Š>Teiiti zelj^ Snage pri te,m delu pač ne smemo prezreti. V pripravljeno kad 6trasamo približno dva jerbasa zelja, ga posolimo z dvema pestema soli :in dobro pretlačimo. Nato damo zopet zelje in potem solimo, vse to toliko časa, da kad iiapelnimo. Če ipotresemo po zelju nekoliko zrn kumine ali vložimo kutine, mu iztx>ljšamo oku-s. Zelje pokrijemo s celimi zelenimi listi'. Med zrezano zelje lahko vlagamo tudi cele glave, katere uporabimo pozimi za zeljno solato, za eladko ali pri&iljeno zelje. Na vrh zelja položimo deske, katere enakorucrno obtežimo s kamenjem. Čez nekaj dni ee pokaže na •pravilno vloženem zelju zalenkast eok. Če tegani1, moramo zelju d&lti še aekaj vode. Pri kipenju se pietva,rja sladkor, ki je v selju, v mlečno kislino, ki varuje zelje pred gnitjeini. Zelje moramo vsaj emkrat v tednu dobro očistiti. V ta namen odstranimo uteži in deeke. Pripravljeno moramo imeti tisto vodo in krpo. Ko smo deske odstranili, odstranimo 6e zelne ltete in zelje, ki je pastalo suho vsled ruzadostne množine zelnice, ali pa je mehko, eluzasto. Takšnega zelja ne smemo uporab:ti niti za žjvali. Z makro krpo natančno obriSemo kad nad zejljeim in zelje samo. Ako ima vrhnja plast zelja slab duh, jo moramo odvzeti jn izprati v mrzli vodi, dobro ožeti in vložiti nazaj v kad. To plast je treba še nekoliko potsoliti. Zeljnate liste, deske in kamne, ki smo jih dobro umili, položimo nazaj. Če se nam zelje noče skisati. labko pospešimo kisanje s tem. da mu dolijern-o nekaj zelnice. Ponekod mu pridenejo v t©m slutaju kvas ali vino. O sušenju grozdja. Dobro dozorelo, sladko grozdje obesimo na Bončen prostor in ga pustimo toliko časa, tla ee osuši in izgleda kakor rozine, Uporabljamo ga rnesto rozin za potice. Vlaganje grozdja v sladek kis. Za vlaganje ememo uporabiti le ono grozdje, ki irna debelo, odporno kožico. Grozd dobro umijemo in odstrižemo s škarjami posamezne jagode, tako da imajo piav kratke peclje. Vložimo jih v sladek ki^, ki ga pripravimo tako-le: Vinski kis priruerno razrediimo in skuhamo v njean sladkor (na 1 Vier pol kg). Ko e,e popolnoma ohladj, vložimo vanj grozdje. Dobro zavezane kozaixe damo v lonec, kjer je vode do roba kozarcev. Segrevamo počasi približno 15 do 20 minut. Nato postavimo lonec b steiklenicami od ognja in pustimo, da se ahladi. Steklenice hranimo na suhem, hladnem, a vendar ne premrzlem prostoru. Kako hranimo grozdje za zimo? Če hočemo ohraniti grozdje za zimo, moramo zbiati pri trgatvi lepše in večje grozde. Pecelj, kjer je grozd odrezan, zapečatimo b pefadiim vos.kom, grozdje pa obe.simo na suho in zračno, a ne premrzlo mesto. Praktični nasveti. Da nam čebula ne gnije, jo moramo v jeseni na eoncu dobro posuiaiti. Nekatere gospodinje jo obešajo tudi v dim, ki zaimori v čebuli glivice, katere povzroiajo gnitje. Hraaiti jo moramo na euhem, zračnem prostoru. Da ne bo začela prehitro odganjali, mora biti tudi na hladnem. Če se jesih zgosti, ga lahko očistimo takole: približno na vsak liter jesiha pr.ilijemo dve mali žlički sladkega mleka in ga pustitno 24 do 48 ur popolnoma mirno stati. Ce se i^ še izčistil, 5V0rŁLmn to |.anoviti. Ko ee gošča vsede na dno, odlijemo cist ktš V sLrugO. steklenioo in jo zamašimo. Da se mleko ne prismodi, g;i ne smemo nikoli dati v suho posodo, temveč jo moramo preje dobro zmočiti z vodo. Madeže od sadja spravlmo iz obleke, ako držiimo umazano mesto nekaj časa v vodi, ki mEd tem vre. Tako epravimo le sveže madšže. Ako pa so že zasrtareli, jih drgnemo z limoninim sokom. Nato izperemo blago v mlačni vodi. Iz perila pa spravimo sadne li.se, če ga pomoeimo v vroč limonin sok in potem izperemo v topli vodi. Tudi s'.an vin«ki ocet adje sadne madeže. Kako cperemo voln«ne rokav»ce? Vrelnene i-okavice se zelo rade uakočijo. Zato jih moramo namaikaiti ln izpirati vedno v mlačni vcdi. Če vlijemo nanj tople ali celo vroče vode, v kateri jih zmencamo in jih nafo v mrzli vodi izpiramo, se bodo tako usikočile, da jih ne bomo mogli rabiti. Isto je z volnenimi nogavicami. Obesimo rokavice tako, da so obrnjeni prsti navzgor, da se voda odteka navzdbl in da se prsti hitreje posuše. Najbolje pa je, če ee rokavice perejo na roki. Obvarujte krompir pied gnilobo. Dostikiat slišimo pritožbe, da krompir v kleteh začenja plesneti in gniti. Dela se Skoda, a oJpomofii ne poznamo. Že v jeseni moramo biti skrbni, ko krcmp'r spravljamo. Ce oatane med zdravim krompii jem vmes gnil, potem bo začel gniti tudi astali krompir. Saj ve.mo, da se gniloba zelo hitro širi. Gnitje nastane tudi, ako Bpravimo v klet krompir, ki še ni popolnonia 6uh. Posebno ranjen krompir je treba dobro posušiti, da dobi rana tanko cskorjico. Ako opazimo v kleti gnilobo, moramo ves nagnit in moker krompir odstraniti. Zdrav krompir damo na prostor, ki smo ga prej dobro očiotili iu pobelili z apnenim beležem. Ob lepem vremenu moramo klet prezračiti in osušiti. Za tla so najboljše deske ali suhi svišč (glen). Tla potresamo precej na debelo z žganim apnenim prahom. Žgano apno namreč dobro razkužuje. Zdrav krompir naložimo po tleh, ga poisujemo z apnom in nato naložimo dmgo plaet krompirja, ki jo spet potiesamo z..  apnom itd. Ni se nam treba bati, da bi apno krompirju škodovalo. Okusa ne bo ni? slab- Sega, našemu želodcu ne bo nevarno, ako ga pred uporabo dobro operemo, a pred gnilobo ee nam bo krompir ohranil do pozne pmnladi. Namesto apnenega prahu lahko vzamemo p«pel ali prah od lesnega oglja. Petrolej izboljšamo, da gori z jasnejšim plamenom, če damo v svetiljko žlico soli. Sol očiščuje petrolej in ostane laliko dolgo v svetiljki. Kuhinja. Prlsiljeno zelje. Zelje muežeino, iJoparirM in pokrijemo. Cez nekaj časa ga odcedimo. Na mast.i zarumenimo nekaj sladkoija in Gtrcsemo na to zelje ter ga osolimo. Dušimo ga, dokler se votla ne ueuši. Xato ga potresa-~ nio z moko, ki se mora zarumeneti. Zalijemo i juho ali vodo ter dušimo do mehkega, prjdenemo par zrn kumine in kisa po pkusu. ¦¦ Sladko zelje. Zelje očietimo, zrežemo in poparimo. Xa masti razbelimo žličico sladkorja, [•ebulo in strok česna ter potresemo z moko in napravimo bledo rumeno prežgauje. Odcejeno zelje stresemo na prežgauje, ga osolimo, dobro premeišanio ter zalijemo z juho ali vodo. Lahko nokoliko popopranio in dušimo. Rdeče zelje napravimo na isti način, kakor pi-isiljeno ze.lje. Kostanjev zcvitek. Napravimo vlečeno testo iz pol kg mcke, čeitrt litra mlačne vode, koščka maela aji masti in nekaj soli. Moramo ga doEro zg-Tiesxi iei' ga .PUžJ'1^,0 poiiitega pošJvatf. Na/to ga razvaljamo in riamažetiap 3 sledečim naclevom: 5 dkg maela vmešamo z 10 dkg sladkoi-ja in 2 rumenjakoma. Dodamo malo vanilije ter sneg dveli beljakov in pol kg kulianega, olupljenega in pretlačenega kostanja. Nato testo zvijemo, ga polijemo z rolekom in spečemio v pežici. Ko je pečen, ga razrežemo na rezine in potresemo e sladkorjem. Jabolčni štrudelj. Na.piavimo vlečeno testo iz pol kg moke. četrt litra mlačne vode, koščka mast: ali masla in nekaj soli. Zgnetemo ga prav dobro. Paziti moramo, da napravimo mehko testo. Pustimo ga poiivati. Nato ga razvaljamo in pomažemo z žlico olja. da ee da lepše razvleči. Razvlečenega namažemo z diobtinami. ki smo jih cpražili na masti ali maslu. Potiesamo z ,jabolčn:mi rezinami. slad-korjcm, cin\etom in z nastvgano limo>nino lupino. Testo zvijemo in ga damo v namazano po&odo ter ga pfčemo v vroči pečici. Če dobiva štrukelj Irdo skorjico, ga pomažemo z mlekom. Pečenega zrežemo na koščke in potresemo s sladkorjem. Gobe s smetano. Očiščene in zrezane gobe prepražimo na masti. kjer smo zarumenili najprej čebulo ia nato sesekljanega fasna in zel&nega petršilja. Gobe aiolimo in popramo. Ko se voda izduši. jih potresemo z žlico moke, prepražimo in po potrebi zalijemo z juho ali vodo. Lahko dodamo eno ali dve raztepeni jajc.i. Nazadnje pridenemo še kisle smetane. Češpljevi cmoki. Krompir skuhaino, oluplmo: .stlačiaio in mu primešamo (dokler je že vroč) moke, košček masti, soli in jajce. Zgnetemo v testo, da poetaiie gladko. Če je veliko testa: ga razdelimo v več hlebčkov, katere razvaljamo in razrežemo na štiriogiate krpice. Xa vsa.ko položimo rešpljo brez peške, v katero damo košček sladkorja, potresenega s cimetom. Nato krpico clobro zavijemo. Kuhamo jih v slanem kropu 10—15 minut. \*ato jih poberemo e penovko iz vode, jih položimo v plitvo posodo in zabelimo z masljo ali maslom, na katerem zarumenimo kruhovih droibtinic. Vofna v vzhodni Afriki. Petorica Italijanskih generalov. Italijaneka armada v vzhodni Afriki, ki se je lotila vojnega pohoda proti Abesincem, je pod poveljstvom petorice generalov. Vrhovni poveljnik je 691etni general Emilio de Bono, ki spada nied najožje Mussolinijeve prijatelje. Spoznal se je z Mussolitiijein. v svetovir vojni, ga je spremljal pri prvem fašistienem pohodu na Rim in je postal njegov vojaški svetovalec. De Bono ima velike zasluge za italijanske uspelie v kolonijah. Šef de Bonovega generalnega štaba je 01letni general Gabba, ki je služboval skoiaj vedno v kolonijah. Gabba je šolan toprvčar. Poveiljnik italijanskih kolonijalnib vojakov iz Kritreje in Somalije je 581etni general Aleeandro Biroli. Ostala dva glavna poveljnika sta general Rodolfo Graziani, vojašk; poveljnik Somalije. in general fašistične milice Attilio Teruzzi. Rezsežnost ltalijansko frenie na sevoiu in napredovanje preko Adue. Italijanska fronta pri severnem pohodu nad Ab69inijo je dolga 70 km. Oporišče leži na vzhodu pii Senafeju, na zapadu pri Adiqual.i. General Satitini poveljuje prvemu zboru na vzhodu, general Biroli dornačinom askarom na sredini, general Maravigna četam na zapadu. yrhovni poveljnk te 110 tisoč mož broječe armade je poprej imenovani stari general De Bono. Italijani so se lot.ili vojnega pohoda poleg topništva, pehote ter konjenikov tudi še 6 težkimi bombnimi letaJi in najmodernejšimi lažjimi in težjim.i tanki. V zadnji številki smo pustili prodirajoče Ttalijane koj za utrjeno abesinsko točko Adua, katero so zavzele italijanske čete po več- dnevnih srditih bojih iz ziaka, es pomočjo artilerije in pehote. Itali.janske zgube iz prvih spopadov z abesinskimi predstražami in obmejnimi oddelki so cenjene na 3600 možz 200 častniki. Abesinci so sarrii sporočili Društvu narodov v Zenevo, da eo znašal1* njib zgube od početka bojev do 8. oktobra 0000 mož. Pri Adui so že bili Italijani poraženi od Abesincev 1. marca 1896. Precej močna abesinska armada je tedaj poklala do zadnjega moža 16.000 mož broječo italijansko vojsko pod vodstvom genetala Baratierija. Italijani so tudi pri tokratnem prodiran.ju zadeli na velikanske ovire. Mali tanki, ki so do Adue sodelovali pri napadih, ne bodo več mogli spremljat; čet, ker onemogoča njih kretanje pušiavski pesek. Na jugu Adue v goratili predelih so zbrali Abesinci močnečete, a katerimi hočejo zaustaviti italijaasko prodiranje od severa. Italijanska ofenzlva iz juga. Na jugu je obdana Abesinija od k^lonije »Italijanska Sonialija«, koje vojaški poveljnik je že omenjenj italijanski general P.odolfo Graziano. Iz italijanske Sonialije je udrla italijanska voj\ska v abesineko pokrajim Ogaden. Prvot.no so nani4i-avali Ital;jani, da se bodo polastili te province v brzopohodu; vendar so jih začeli manjši abesiruiki oddelki tako iznenada napadati Kdja tu in zdaj tani, da si morajo pi-iboriti vsak k:lometer s prav krvavinji manjšimi epopadi, ne da bi se bili spoprijeli. na tom ozemlju z glavno abesinsko silo 100.000 mož, katerim poveljuje vrhovni poveljnik abesiaske armade \\"ahib paša. Italijanske zsjube na jugu so prav znatne. Še ena možnost italljanske oienzive. Italijani bi lahko začeli prodirati na abesinako ozr-mlje iz Assabe v Kriireji proti siednjemu vzhodu Abesin;je. Pripravili so za na- oinc \i uzhodni Bfrihi. o sm^r Irojnega italijan- abcsinsko ozcmlje. s UGANOA %skok r.a gorovje Musa Ali 95 lahkih taakov ter letala za napad na Diredavo ia Džidžjgo ter v smeii na edino železnico, ki pelje iz Džibuti ob morju v abesinsko prestolico Addi« Abebo. Xa ta napad se Abesnci na vt-o moč oripravljajo. Povsod vežbajo vojake. Može in sinove spremljajo žene in matere. ki so v ulogi bolničark itr vojnih branjevk nli marketenderic. Abešfnski ženeki spol celo sili v prve bo.jne vrste. Ravnokar omenjno ozemlje je skrajno nezdravo rad: malarije, ki ne prizanaša niti domačinom in kako opasno še bo le gospodurila med Italijani! Napad od treh strani. Kakor je razvidno iz dosedaj povedanega, hočejo Italijani iz treh strani naperiti pohod na Addi<3 Abebo. Na severu in na jugu je f.e pričel krvavi ples z abeeinskimi predstražarai in manjšimi oddelki, ki ne dajo italijan- skima armadama ne po dnevu in oe v nočl niiru. , ,.. Na vzhodu iz smeri eritrejskega mesta Aasab ob Rdečem morju še niso trcili Italijani na Abesince v času, ko to beležimo. Tudi za sluuaj tega napada na hudo ma.Iaričnem ozemlju je Abesinija pripravljena in se bo branila na življenje in smrt, ker gre za njeno edino železnico. Prekinitev diplcmatskih zvez — napredovanja It lijanov in obkoljevalni poskas Abasincav. Ko je bilo klanje na strani Italijanov ter Abeeincev takorekoč na vi*ku, je dcšlo med obema državama do preloma diploniatskih stikov 8. oktobra. Ta ta dan ,je bil odpoklican abesinski poslanik iz Ri-ma in italijanaki iz Addis. Abebe. Omenjeni dan. ,je ugotovil -svet Društva narodov v Ženevi, da je nastopilo merl Italijo ter Abesinijo vojno stanje'ia ja smatrati za napadalca Italijo. Dne 8. oktobra ,je prispela v Evropo vest, da so na severu zavzeli Itali tani Aksum (2000 m nad marjem), cno na.jvažne,jš.ih abesinskih mest. v katerem so kronali abe.siaske krnlje. Z zavzetjem Aksuma je zavoj«vala- italijan.9ka vojska vsa ozemlje med Adigratom, Aksumom in Aduo, kakor je bilo do-ločend ])O prvem načrtu ifalijansk&ga vrhovnega p». .veljstva; Istočašnp,' ko »0 jaj vili Italijani, da so zavzeli Aksum, je tudi abc-iinska legija «mrti vrJrla 70 kra daleč V italijatiriko kolonijo Kritrejo in obstoja resna nevarnost. o-bkolltv<- itailtjahske vojske, ki je zbrana' na, črt« Adua — Adigrat ^ Aksum. Abesinci po-Bkušajo obkoliti Ua\U jane z armado 80 tisoč mož, katsrim poveljuje rasa Sejum. Za hrabrost abesin- ske vojske je značilno, da je odvzela 'lo dne 8. oklobra Italijanom 12 tankov. Abesinci eo naskočili tanke, 83 povspeli po njihovih oklepih, pobili njih posadko in se jih na ta nat-in polastili. S0MALILAN5 lccsdissljo Porcčila severn? fronte 9. oktobra. Dne 9. oktobia se je položaj na severni črti Aksnm — Adua — Adigrat silno poslabšal za Itul jane. Iz Addis Abrbe so javili Abesinci, da italijanske i"ete Akstuna dploh niti zavzele niso in da je abesinski poveljnik »everne armade Sejum iztrgal Italijanom Aduo ter. Adigrat. Abesiiiske fete (legija smrti), ki so vdrle v. italijaiiisko kolonijo Kritrejo. napredujejo v. smeri na prestolico Eritreje mesto Asmara. Italijanski vrhbvni poveljnik general D8 Bono je zapustil 9. oktobra svoj glavni atan ia se j« podal na fronto. Dnevi manjšlh spopadov od 10. do 14. oktobra. Od 10. do 14. aktoibra ao 8« vršili &rditi inanjši spopadi na eeverni fronti. V Adoii ee je v teh dneh utrdila italajanska vojaka. Za mesto Atasum 90 ee vršili hudi bop. S protinapadi pired Aksurmom eo Abesinci uspeld, da niso mogli Italijajii dailje prodirati in ne zavaeti tega mesta. Vojna poročila pravijo, da bo začeli Italijand zbirati na severu v dolini reke Takaze čete, da utrdijo de&no kriJo evoj«ga prodiranja, ki je ogroženo. Poročali smo v dana.šnjem eestavku 0 bojiSču, kako je vpadla v italijansko kolonijo Eritrejo abasinska »legija smrii« v emeri proti Asmaini, da bi napravla za hrbtom italijan6ke severne fronte zmede. 0 veeh abesinskih četah, ki so vpadle v Eritrejo, trdijo franco&ki poro-čevalci, da so jih popolnoma uničila itaHjanska letala. Izdajstvo abeslnskega prvaka in vojne priprave na jugu. Rasa Gukša, vladar pokrajine Makale v vzhodni Tigri, 100 km južno od Adue, je prešel s 1500 vojaki, orožjem in munirijo k ItaMjanom. Predajni.k je bil nakkmjen Italijanom in v epora z abesiniskiim cesarjein. Gukša upa, da se bo povspel s pomočjo ftalije na abesinski prestol. • Italijan&ki generaJ R. Graziani se je začel gibati s svojo vojsko na jugu v provinci Ogaden. Italijanske čete eo baje oddaljene od glavne abeeinske postojanke v Ogadenu od meeta Harar samo še 50 milj. Če bi U6.pe.lo ItaILjanoim, da se polaate mesta H$i-ar, bo v najr&snejši nevarnosti edina abesinška železnica iz Džibu.ti ob morju v prestolico Addis Abebo. Vsaik čas pričakujejo v Ilararju bombardiranje.iz eovražnih letal in je ostavtlo nrešto 20 tisoC prebivalcev in ee zateklo v hribe. Itali-1 jarusko letalstvo razvija na vseh frontah veli- ko napadalno drzsnoet ter naipada aJDeeinsk« čete z bombamj in e etrojnimi paiakami. Italijanski poelanik no*e I* abesinske prestoMce in pripravljenost Mnssollnlja za ntJr. V dajiašnjwn poročilu pravimo, da je dobil itaUjanski poslanik v Addds Abebi poeeben vlak na razpolago, da zapusti Atoesinijo, ker je vojno etanje meid; obema državaiina. Italajanski poslanitk grof Vinci do danes ni zaipustil Adidie Abebe in trdi, da vetraja po lastod volji na svajem mestu in se bo pokoril samo sili. Avetrijeko časopisje prinaša vest, da bi bil Museolini pripravljen na mir, če bi mu Društvo narodov prepustilo pod poeebnimi pogoji abesinske pokirajine: Tigre, Harar in Ogaden. Poslednje vesti z bojišča v Abesiniji. Italijanske čete so zase.d,le dne 14. oktobra na severu mesto Akeum, ki se je predalo prostovoljno po tolikea-ih in srdftih bojih. LjutJ s.popadi se vršijo v dolini reke Takaze. Italijani poroč^.jo z abesinske fronte, da se je predalo še nekaj pokrai*n&kih poglavarjev, ki 60 po predaji obljubild zvestobo Italijanoni. V provlnci Ogaden na. jugu j€ prišlo m&d prodirajočo Jtalijansko vojeko in abesinskimi prfedsfcražami do bojev. Italijanski poelanik noie zapuetiiti Addis Abebe. Abesinci so grofa Vincija in italijanSikega odposlanca polkovnika, GaldJnerija zaprii. in preipovedali, da,.bi"5% k-do obiekal. Vrhovni poveljnik italijaTiskili čet v vEhodnj; Afrilri general de Bono j« odkril v Adui spdiheniik leta 1896. padlim italiianakian vo^ jakom. : ..;¦', Dve italijanski ladijiista pripeljaii iz Abesi.nije na oto.čje v-SišsHd^emekem morju 800 ranjencev, ki 90 se- udelež.ili bitke pi-i Adui.^ : Moesolinr je odsta<yir "enega admirala in enega generala. Asmo&fl^ PnzoriSčE goinc \i uzhodni Bfrihi. Pušicj ltažcjo sm^r Irojnega italijan- pada abcsinsko ozcmlje. •'-.. Hanar OschtvdaNgo ¦•? ¦% s UGANOA %4 u r \.BRfT. S0MALILAN5 lccsdissljo