313 Šolske stvari. Letno zborovanje društev: „Vdovsko učiteljsko društvo"; —„Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani. Dce 23. septembra t. 1. so imela zgoraj imenovana društva v Ljubljani svoja navadna letna zborovanja. Bralcem „Novic" je dobro znano, da so one tem zborovanjem skazale vsako leto svojo posebno pozornost; „Novice" so dobro in pazljivo pogledovale v oči in v obraz onim našim g03p. učiteljem , ki niso bili plašne kukavice, — ki niso sukali plašča po vetru, in se ne potikali po skrivnih zakotjih, marveč so imeli značajnost in pogum, tudi v najbolj kritičnih časih stopiti kot značaj no - pošteni , rodoljubni, narodni učitelji očitno na beli dan in k javnim zborovanjem. Zato radostni konsta-tujemo , da nas je jako veselilo , videti te vrle možake tudi to leto v naši beli Ljubljani, dostavljamo pa ob enem, da nas je posebno veselilo tudi to, ker smo zapazili, da se vtrjenim značajnim učiteljem pridružuje od leta do leta več mladih nadepolnih učiteljskih tovarišev, ki so nam dokaz, da ima rodoljubno učiteljstvo kolikor toliko vendar le svoj pošteni naraščaj. Da! — celo eno izmed naših mladih gospic-učiteljic smo videli pridružiti se letos zborovajočim učiteljem; dolenjska Litija je oni pošteni kraj, ki ima tako neustrašeno gospico učiteljico. Kakor vsako leto bila je tudi letos kot vvod zbo-rovanjim ob 8. uri zjutraj v St. Jakobški cerkvi sv. maša, katero so opravljali prečastni gosp. prost dr. A. Jarc; zbor učiteljev pa je poveličeval sv. opravilo s tako prekrasnim domaČim slovenskim petjem, da imamo v resnici premalo besed, to po vrednosti pohvaliti. Kdor ne verjame, da se Bog da sprelepo častiti tudi v naši mili domači besedi: k sv. Jakobu naj bi bil to jutro poslušat prišel. Ob 9. uri pričelo se je zborovanje v dvorani katoliškega društva, katerega so se udeležili tudi nekateri rodoljubi neučitelji. Po navadnem redu zborovalo je najpoprej vdovsko učiteljsko društvo. Predsednik gosp. dr. A. Jare v vvodnem ogovoru prijazno pozdravi nazoče, in omeni med drugim, da se je društvena imovina tudi to leto pomnožila. Zatem predloži tajnik in blagajnik gospod Matej Močnik tiskani račun in imeaik društvenikov. Društvo ima 39 524 gold. 20 kr.; — prihodkov je od 31. avgusta 1879. leta do konca avgusta 1880. 1. imelo 2337 gld. 87 kr., stroškov pa 1865 gld. 31 kr. Vdov je 65. (Drugi naši gosp. učitelji menda al nimajo za nikogar skrbet', ali pa jih tare tolika sila, da vstopnine in letnine vplačevati ne morejo. Drugač si malega števila udov tolmačiti nočemo.) Pri daljnih razpravah je svetoval gosp. Stanonik, naj bi društvo učiteljem, ako pridejo v denarne zadrege, dajalo primerna posojila. Gosp. Močnik odgovori na to, da se je delalo uže zdaj tako, kjer je imelo društvo gotovost za posojilno povračilo; ako bi se pa posojila dajala v smislu gosp. Stanonikovega predloga morala bi se predrugačiti društvena pravila (statute,), zato se je pa tudi letos daljna razprava te zadeve opustila. Vpokojenemu učitelju gosp. M. Kračmanu določilo se je na njegovo prošnjo na podlagi društvenih pravil za to leto 50 gold, podpore. — Gosp. Rezek, učitelj iz Kranja, se sprejme med ude. Za pregledovanje računov so bili voljeni gospodje Papler, Zarnik in Kovšca; odbor pa je bil po nasvetu gosp. Stanonika enoglasno imenovan dosedanji, namreč: predsednik gosp. dr. A. Jarc, tajnik in blagajnik gosp. Matej Močnik, odborniki pa gospodje: Borštnik, Cenčič, G o veka r, Kuhar, Praprot-nik Andrej, Praprotnik France in Tomšič. (Dalje prihodnjič.) 320 Šolske stvari. Letno zborovanje društev: „Vdovsko učiteljsku društvo"; — „Slovensko učiteljsko društvo" iu „Narodna sola" v Ljubljani. (Dalje.) Za zborovanjem „Vdovskega društva" pričelo se je ono , Slovenskega učiteljskega društva". Prvosednik g. nadučitelj G o ve k ar pozdravi nazoče z vneto besedo, povdarja, da društvo krepko živi, omeni v kratkih potezah delovanja njegovega v preteklem letu, vnen:>a namoče k vstrajnosti, značajnosti, delovanji na literarnem polji itd. K. sklepu svojega ogovora poživlja zbrane učitelje na slavoklic Nj. veličanstvu presvitlemu vladarju Franc Jožefu L, kar se je s trikratnim ponavljanji gromovito izvršilo. Po predsednikovem ogovoru poročal je blagajnik gosp. Ivan Tomšič o stanji društva. Lansko leto je bilo ostalo gotovine 110 gold.; letos je vplačalo dozdaj letnino 36 udov. Vsi dohodki znašajo 147 gold. 60 ki*.; stroški pa 126 gold. 65 kr., tedaj ostane gotovine 1:0 gold. 95 kr. Udov je blizo 80. — Dalje poroča gosp. blagajnik, da mu je pisal gosp. Praprotnik (utemeljitelj ,,slov. učit. društva") , da zarad nevarne bolezni ne more priti v zbor, kar so nazoči z velikim obžalovanjem vzeli na znanje. Naznanilo nekega druzega v nanje ga uda, da ne more priti v zbor, ki je lani meše taril za glasoviti „kompromis" med narodnimi in neai-čurskimi učitelji, pa je bilo z glasno besedo: ,,Prav je, da ga ni"! poplačano. Tajnik gosp. Močnik prične zdaj poročati o društvenem delovanji. Naznanja, da so društveni udje dobili to leto na dar knjižico gosp. Ciperletovih „Pogovorov III. del"; in gosp. Lavterjevo knjigo: „Nekaj o načrtu za prirodoslovje". Potem naznani, da je prvosednik gospod G o ve kar sestavil zbirko vseh znanih lesov po naših gozdih (okolo 30 plemen), kar se bo podarilo našim šolam. Zbirka je bila predložena na ogled. Tu pač na vso moč moramo pohvaliti veli* trud g. predsednika, ki ga je imel s to napravo. (Pri-redjenih je menda okoli 30 tacih garnitur.) Lesni ko- id ad i Či so razkroj eni na tri vogle tako, da znotranji oglajeni dve strani kažete letine, lesno barno itd., zunanja stran pa drevesno skorjo (lubje). Na tej strani je pod vrhom prilepljen beli listič s slovenskim, latinskim in nemškim imenom dotičnega lesnega plemena. Zbirka, v vrsto postavljena, ima veliko enakost z vezanimi knjigami. Vsaka šola si sme čestitati, ki bo do bila od vrlega slov. učit. društva to jako podučno zbirko na dar Enoglasno je bila na predlog gosp. LeviČ ni k a prvosedniku gosp. Govekarju izrečena od na-zočih zahvala za njegovi veliki trud. — Gosp. Le vični k je potem stavil še tudi nasvet, naj bi društvo dalo napraviti kolorirano sliko peterih plemen Človeškega rodu!, katere slike pri nazornem poduku v zemljepisji zdaj še pogrešamo. — Gospod Stegnar omeni, da se sicer taka slika uže dobi , toda ona kaže samo glave; g. Levičnik pa je za to, da bi se naslikale cele podobe, to je, cela trupla. Ta stvar v zboru ni prišla na glasovanje, pač pa se hočeta imenovana gospoda o tem privatno dogovoriti. — Dalje gosp. tajnik omeni, da je slov. uč t. društvo prošnjo za izposoj ilno plačevanje učiteljskih plač izročilo po go^p. dr. Vošnjaku deželnemu zboru. Pričujoči gosp. dr. Vošnjak daje zboru o tej zadevi nekoliko razjasnil. — Potem je govoril gosp. Rezek. On obširno razlaga potrebo o prestrojenji učilišČ, da bi ugajale ljudskim šolam na Kranjskem in sploh na Slovenskem, in naposled stavi nasvet za sklep treh resolucij: 1. ,,Slovenski ljudski učitelji moramo imeti, kakor vsi narodi našega cesarstva, slovensko učiteljsko izobraževališee, v katerem se predavajo vsi v organizacijskem statutu za učiteljišča, izdanem dne 26. maja 1874. 1. št. 7114 predpisani predmeti v slovenskem jeziku. Nemški jezik je obligaten predmet." 2 ,,Pri poduku iz pedagogike naj se našim pripravnikom tudi praktično pokaže, katere službene spise (Amts schriften) morajo imeti in kako naj jih vodijo''. 3. „V ta namen naj se naredi peticija do si. ministerstva, do deželnega šolskega sveta in do državnega zbora, in iz voli naj se p> seben odbor 7 udov slov. učit. društva, ki bode dotične peticije sestavil in dalje odposlal." — Te resolucije so bile od nazočih soglasno sprejete, in novi odbor (in spe) napi osen , naj peticije sestavi in na dotična mesta odpošlje. Nasvet g. Zerovnika, naj bi se tem resolucijam pridjal še dostavek: „Naj se pri-pravljavni tečaji odpravijo", pa pri glasovanji ni dobil zadostne podpore. — Zdaj poprime kot gost nazoči g. dr. Vošnjak besedo, in obširno govori, da se je to vedno povdarjalo in prosilo, da bi se slovenski učitelji podučevali v domačem jeziku, in e» ipso tudi mladina. Govornik občuduje, da vkljub nemškim pripravnicam s 1 o-venski učitelji vendar tako krepko napredujejo v narodski omiki, vedah itd. Dalje poroča, kako so naši narodni gg. poslanci v državnem zboru vedno delali, govorili in potezali se za to, da bi naša sveta reč zmagala. Nazoči gg. učitelji so vse to radi čuli in z zadovoljstvom sprejeli. — Gosp. Rant je dalje poročal prav obširno o kmetijstvu, to je, potezal se za povzdigo in pomnoženje uka v kmetijstvu na pripravnicah in tudi v posameznih šolskih okrajih. Razgovora, ki se je vnel o tem, vdeleževala sta se obilno gg. dr. Vošnjak in Stegnar, ter izgovorila upanje, da se bode tudi o tem s časom zboljšalo. — Gosp. Močnik razvija potem svoje mnenje o berilih, zlasti o novem , abecedniku". Gosp. Borštnik govori zoper drugi natis „Začetnice", ki je jako pomanjkljiv in ima dokaj pomot in nepotrebnih prenaredb. Tudi drobci v računicah so veliko predrobno tiskani, kar je zelo škodljivo za otroški vid. Gosp. Stegnar nasvetuje, da bi se slov. učit. društvo obrnilo s prošnjo do založništva učnih knjig na Dunaji, naj bi tam skrbeli, da se take napake odpravijo. Gledć debelejšega tiska računic pa naj se gospod vitez Fr. kočnik prosi pomoči, ki je društvu poseben prijatelj in podpornik* Tem obširnim razpravam je sledila volitev odbornikov, ki so gg.: G o ve k ar, Kuhar, Rezek, Močnik, Tomšič, Praprot ni k Andr., Stegna r, Papier in Borštnik. Odbor se bo konstituiral pri prihodnji mesečni seji slov. učit. društva , ker je za to danes bilo premalo časa. (Dalje prihodnjič.) 321 ?329 Šolske stvari. Letno zborovanje društev: „Vdovsko učiteljsko društvo"; — „Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani. (Dalje in konec.) Zborovanje prvih dveh društev pobralo je bilo toliko časa, da je ,,Narodna šola", ki ima namen, našo revno šolsko mladino obdarovati z učnimi stvarmi in s tem pospeševati napredek in omiko našega naroda, uže prišla čez poldan na vrsto, tedaj jej odločen bil za poslovanje le pičli čas. Prvosednik, vrli gosp. S t eg nar, prične sejo z njemu lastno spretno besedo in zgovornostjo, izreče upanje na povzdigo društvenega delovanja, ter med drugim obširno poroča o novih p i sankah, ki v kratkem pridejo na svitlo. Iz tiskanega in med ude razdeljenega sklepnega računa „Narodne šole" za čas od 25. septembra 1879. do 23. septembra 1880. leta posnamemo glavne točke, kakor sledi: D o h o d k i so znašali 563 gold. 3 kr., in sicer je vplačalo 34 ljudskih šol 102 gold. 9 kr.; — 39 gospodov učiteljev vložilo je 76 gold. 20 kr.; — med dobrotniki se odlikuje si. ljubljanska hranilnica po svoji res častitljivi in velikodušni stari navadi tudi to leto z znamenito svoto 150 gold.; — tudi slavnoznana banka „S lavij a" (češki zavod) darovala je 100 gold.; — od neimenovanih dobrotnikov pa je društvu došlo 16 gold. Naj opozorim tudi letos častiti društveni odbor , da se obrne s prošnjo vprihodnje tudi do si. vodstva „Vzajemne zavarovalnice" v Gradci v prid „Narodne šole", kajti ta zavod dobiva mnogo novcev^vsako leto iz Kranjskega in sploh iz Slovenskega. Ce se daljna Praga (banka „Slavij.i' ) milosrčno spominja naših revnih šo-larčkov in radodarno odpira svojo blago roko njim v prid , zakaj bi sosednji Gradec mačehno postopal proti našim otročičem — siromakom! „Ena roka umiva drugo, obe pa obraz", pravi stari naš pregovor jako dobro. — Sploh pa naj bo priporočena „Narodna šola" vsem našim milosrčnim dobrotnikom , bodo naj si katerega koli stanu. Nedolžne otročiče oveseljevati bilo je lastno največjemu učeniku vseh časov — Izveličarju samemu. Po-snemajmo ga! Razširjevati omiko in poduk med našim mladim zarodom pa je tudi sveta dolžnost vsacega pravega rodoljuba, in prav to pospešuje „Narodna šola" s tem, da obdaruje siromašno šolsko mladino z učili tam, kjer ubožni stariši tega svoji deci kupiti in omisliti ne morejo. Naj je razumnemu našemu radodarnemu in milosrčnemu narodu s temi besedami v prid „Narodne šole" izročena top'a peticija, o kateri se za trdno nadejamo, da bode padla na plodna tla. Stroškov je imela „Nar. šola" to leto 359 gold. 32 kr., kakor kaže dotični račun. — 15 toček opisuje na drobno po tisočih ona razna učila, ki so bila razdeljena med 78 deležnikov (šol). Prav zadovoljni kon-statujemo to, da ima „Narodna šola" za prihodnje, to je, za ravno pričeto šolsko leto še 193 gold. 71 kr. gotovine, in za 21 gold. 55 kr. šolskega blaga na razpolaganje. Ako ji priskočijo naši milosrčni rodoljubi zdatno na pomoč , zamogla bo ona tudi zanaprej prav obilno podpirati pospeh domačega šolstva. Bog daj ! Odborniki ,,Nar. šole" ostali so vsi poprejšnji, in sicer gospodje: Prapro tn i k Andrej, Stegnar, Močnik, Borštnik, Govekar, Papler, Praprotnik Franc, Tomšič in Stanonik; odbor pa se bo konstituiral pri prihodnji društveni seji. Duševnemu delovanju sledilo je telesno okrepčanje, to je, vkupni obed v čitalnični gostilni. Kar so za pregovor imeli uže Rimljani: „O quam bonum et jucundum est, videre fratres in unum" , potrjeno videli smo tudi ta dan nad našimi zbranimi učitelji tako pri zborovanjih, kakor potem tudi pri obedu, složne namreč in združene v eno. Toliko medjusobne odkritosrčnosti, prijaznosti in ljubezni smo zapazili osobito med obedom v veseli družbi, toliko iskrenih napitnic čuli smo, da v resnici pomilujemo one ostale naše rodoljubne učitelje, ki so bili zadržavani, vdeležiti se osobito letošnjih zborovanj, in tedaj tudi vskupne veselice. Nadejamo se za trdno , k letu osorej videti in pozdraviti vse gotovo v naši beli Ljubljani. K sklepu pa vskliknemo: Srečna mladina, ki je v odgojo izročena takim možem, kakor so večinoma rasi vrli, omikani in rodoljubni narodni učitelji! Slaval1*) *) Iz globočine srca tudi „Novice", ki v pospeh in v brambo narodnih ljudskih šol delujejo uže nad tretjino stoletja, dodajajo svoj ,,slava"-klic v radostni zavesti, da njih klic, kakor zgodovina kaže, ni bil klic vpijočega v puščavi, in v nikdar omajanem prepričanji, da na mladini stoji svet! Vred.