Posameasna ätevillKa. stane Jl I>ir&. Leio XV*» štev. 134. V Celftt* ceirfeR dne 23. novembra 1922. FoStoiBft ptaftuuutotoTttL Staoe 5etno 08 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm vlSine stolpca 40 p. Reklame tried tekstom, osmrtnice in zohvale 50 p. Posameziia StcvJJka stane 1 Din Izhaja vsak foreK, četrfeK In soboto. IUrednf&tvo Strossmajcrjcva ul. St. 1, Lnadstr. Telefon St Äfc. UprawniAtvo Strossma|er}eva uL. St. 1 pritUCJc. Telefon §165. t=a RaCun kf. poStnega čekovnega urada Stev. 1CL066. *=4 C e I j e . 22. novontbra 1922. Zakon o obiastiii ie izzva.1 v Srbiji «Mid nekatenmi polititii1 nezadovoljstvo, kaT je povseni naravno, sai so ž njlm kakor tudi drugod i" tudi pri iuus užaJJe- rie marsikatere Iokalnc ambicrie gotovlh mest in oseb. Pod pritiskom i/, naroda: se je začela akcija proti prevelikhn o- blastim. Tako je stavil demokratski srib- ski poslanec Sv. Gjorgjevic nredlog na- rodui skupščini, da sc polee že obstoje- cih oblasti osnujeta v,STbiu še dve novi. Ootovo ie, da sc da število oblasti jx>ve- cati pa tiKii reducirati, gotovo se botfo izvrsite v torn pogledu s posebno noveio k zakonu o upravni razdelitvi državc gotove korektuTe, ako se pokaže stvar- na potreba. Za obseg oblasti mmimalne meje ni, navzgor pa dotoča čl. 95 usta- ve. da smc en a oblast imeti1 največ 800.000 prebivalcev. V zvezi z gori na- vedenjm predlogom srbskejra. poslatica Qjorgievica, ki gre za tern, da sc število oblasti v Srbjji poveca, priluiia «Slov. Narod» s svojo staro bojno zahteivo pro- ti mariborski oblasti, ki mu očividno ne da miru. Obsirno snio o tern razpravlja- K\ v nasejn casopisjii. «Sk>v. Narodv je sku&al svoj čas izvesti celo nekak pkbi- scit po dopisnicah, iia ne^tetih shodih demokratske straiike in tudi kmetijske straiike na Stajerskem se ie elede tega vpra&anja izrcklo iia.se iiudstvo, in lz» rekk) se je za mariborsko oblast. To jc fjcravtako gospodom pri «Slov. Narodu» /naiK), kakor nain iia Žtajerskean, ki nam «Slov. NaTod» iz same "iiarodne in dr- žavne ljubezni odreka pravico samo- stojno tiusKti m dclati to, kar smatramo za. naš narod v naši obmeini pokrajim za dobro, tudi če ffotovhn l.iubljanskhii ilokahiifm iMteresom ni prav. Mi stojimo i slejkopT^j na stališču, da so interesi pof- \ mrljonskega naroda v naši martborski o- blasti več, ko interest gotovc skuprne Ijudd' v Ljubljani, ki iiganjajo s tern vpra- šanjem svojo obcinsko volivno dema- gogijo. Ne moremo poinasrati. ako jc pri uas nekotiko zdravejši zrak in manj uža- Jjenih visokosti, mi smo živeli dolga de- .settetki v trdem boju z NtMnct in nem- škutarji, navezani nase in Jia svx)je delo, ¦ntiorda ie biia in je So danes nasa sreča, da nisnio imeK prav nobene aristokra- cije, tudi tfete domače visoko meščan- ske ne, ki danes »osrečujc« LjutoljaiK) in Ti obeta nova nebesa, dasi je btla skozi dolga desetletja absoiutna sospodarica Ljubljane, pri tem pa skrbno ponavlja ¦brezcutuo ira/o o naši sevcnii mcji; in na&ih prilikah, ki jih ie ziuila v svojih bo- Ijšili letih do najnovejših dni PTav te- meljrto nepoznati m zaneniarjatL ! o je za zdtavo na.šo pamet in odprtc o^i, ki nam jih >e I3oji dal, i>rav navadien hum- buk in nie drußega. V vprašanju delitve sloveusk.ih po- krajin na dvc upravni oblasti jc doku- mentiralo baš mesto Celje veliko zielest in stvarnost, naravnost vzffledno nio- remo v tem pogledu omeniti zadržanje naših pridobitnUi kroÄOV. naše trgovinc, indiustrrje in obrti. ki so znali misliti dalje ko d'O svojih izlo/benih oken in &o kota svojih delavnic. Po vz.icledu »Slov. Naroda1« in njcffovih glasnikov bi inorala danes v Celju vstati zahteva. da se o- snujc v Celju tretja oblast ^a Slavenljo in da se ii prikiopijo vsi oni deli Posav- ia s Hrastnikom in Trbovliami. ki jih po obstoječem zakonn o razdelitvi države na oblasti izgubhno na Ljubliano, dasi so doslej bili pri nas. Tak predlos v na- rodni skirpščiJii bi se lahko pridru-žil Ojor^jevičevcmu predlogu ...... spadal bi pa v cno vrsto z metodami onih ljudi v Ljubljani, ki vkiijo samo Ljubljawo in v Ljubliani satno sebe. Sreča, da je na svetm S.Q) tudi drugHi ljudi. sicer bi se vsi izRubili in potopili v meLlr in blatu pa seveda v znamenju naroda in domo- vine! ! Pcilitidne vesti. Sirši odbor maribor&ke krajevne or- < ganizacije JDS je hnel v soboto zvečer štiriurno izredno zanimivo seio ob skoro pohiostevilneni obisku vseh sočlanov odbora. Poslanec dr. Kukovec je poro- čal o političnem položam in o potrebl potflobitve strankines:a dela na politič- nem in kultuniem ter sospodarskem pü* j lju, zlasti v Mariboru kot važni obmejnl točki ter bodočem središču sainouprav- ine enote, na kar se je razvila temeljfta razprava o načinu razširjcnja in poglob- Ijenja strankinc^a dela v mestu in oko^- Hci. Sklenilo se je ustanoviti nove poll- tične or^anLz;icije za raznc dele mesta Jn okoKce in pospešiti kulturno delo potorn märiborskega odscka Zveze kulturnih društev. Razpravlialo se ie tudi o koirm- nami pofitUci- sedanie ma«istratne večt- ne, o kateri se je na podlagi konkretntti dejstev r/rekla ostra sodba. Iz sejo miiiistrskega sveta 20. tm. Na seji miiiistrskega sveta se je dovoftl kre- dit 200.000 Din oškodovanini vsied cle- nientarnih nezgod na Uoreniskem. Or. Žerjav Je predložil na-črt novele k stano- vanjskemu zakonu., s katerian se poobla- sti Hiiiiistrstvo za socijalno i>o!itiko, da predpiše meje, do katerrh se sine po l. jan. 1923 zvisati najemnina gospodars^o sla/bejsim slojein. To pravico sine prc- nestr minister tudi na pokra.iinske namc- stjiike oziroma velike župane. Ministr- ski predsednik PaSič ie poročal, da JLe inadzarska vlada stavila predlog, n»i sc opcijska pra\ica Madžarov v naSi drža- \i podališa za pet let. Predict je bil ocv- kloiijen. lutrige velepridobltnili krocov ulede protWraginjske akeije. Velepridoblfm krogi so zaceli zadnje dni prrriskati na finanaio ministrstvo, da bi se uvoz ino- zemskidi živil omejil, odnosno popolnoma I ustiiviJ. Zgodilo nai bi se to na ta načln, da bi frnancna, uprava ukinila izdajanje devpz, zbsti za uvoz moke in masti. Za- to >e konferiral minister dr. Zerjav s II- nančnim ministroin dr. Knmamidijem fcr odločno zaiiteval, da se uvozna politiKa Kadaijinje, ker Ie tako ie mosroče znižati cene živiloin. Ce sei bo finančno ministr- stvo še udajalo pritiskn tch krogov, bo primoran izvajati konsekvencc. — Na seji niinistrskega sveta 20. tin. se jc< raz- pravfjaio o vprašaniu mlevskejca prome- ta, s katerim bi sc dvignila dela\Tiost domačih münov. Po daljsi debati je bil odkkwiieii predlog, da se dovolr mlhiom za-VsaJrifi 100 kg uvoženc inozeniskc pšenice izvoz 50 kff Ijele moke brez ca- rine, ker bi so moka takoj podražila. PaČ pa smejo mlini izvoziti vso iz tcga žrta izdelano moko, otrobi pa inorijo ostati doma. Državni podtajnik Popovič ie za- ključfl svoj referat o rzvozu svinj, svini- skega mesa in masti, da se prepove iz- voz svinj težkih do 120 kg. Za svinje preko te teže naj se plača 800 Din odr ko- mada, za zaklane svinje naj bo pn ca?i- na 50% nižja. Za1 mast ie predlagal 7.50 Din carrne od kg. V daljši debati je za- hteval mhirster PuceJj eimvečio olajSa- vo za izvoz živih svinl. In sioer ee teh- tajo preko 120 kg, naj se zacarini komad z 250 Din, od 60 do 120 kg naj bo carina 150 EMn, v najskrajnejšem slučaju naj sc prepovei izvoz svinj, ki tehtaio manj ka- kor 60 kg. Proti temu predlogu je od- k>čiK> nastopil minister dr. 2erjav, ki je povdarjal, da vlada ne sme Sčrtiti samo gotovih slojev, ampak varovati interese celme. Ni proti' izvozu, Če izvozniki ga- rantirajo, da domače cene ne bodo prc- tirane. Lk> glasovanja ni prišlo, ker mora fiiiandni minister pripraviti statrstične pod'itke o JZVOZ41 in kalkulaciii domačih in svetovnih cen. Kokosciibieggovc hise v Mariboru,. Kea- je financni minister ukinii podlpls kupue pogodbe /aradi omenTenih his, je zahteva 1 minister dr. Zerjav d-a se ktip- nina rezervrra za nakup PTimerne zgnwk- be za oblastno irpravo v Mariboru, pri čeimir pride v poštev zgradba tanvošnfe mestnc hraiiUnice. Borba v hrvatskem bloku. Koncem tesa aii začetkom prihodnjega tedna pri- de večina poslancev hrvatskesra bloka r Radičem mi čchi v Beograd. Delegart ki so se mudilt v Beogradu so se vrniB s sporocilom, da je prehod' iz abstinence v pozitivno poHtiko mogoč Ie. ako bio» kaši položijo predpisano prisesjo na «- stavo tetr se uddežijo parlamentamega dela. Radrc se je odtoeü, da Drivoli tudi v tako likvidacijo svoje abstinecne poH- tike. FranJrovci so se temu uprli. vsJed eesar je računaii, da se ho blok razbil v dva dela. V Beograd prklek) Ie pristaši seljačke stranke Jn hrvatske zajednice. Radiou se oervidno muds, zato jc poslal v Beograd zopet dr. Surniina, ki je kon- feriral z opozicijonalnimi voditelji. Kleri- kalci so ga zaktinjali. da nai blokaši pt>- ste sedaj svoj program ter naj pokažejov da ne mislijo rosno na repubüko. Dr, Šurniin je odgovoril: ^Molini vas, rki> .voš misli darras na repubfikii.» Razkol v zentljoradfiiškl straokJ. Iz- vrševalni odbor zemljoradnJsJte stranJce je imel 20. tm. svoj sestanek v Beogra- du. Prisostvovalo je 23 članov iz Bosn«, Hercegovine in Dahnacüe. Na seji s« je konstrruiral glavni izvrševahii1 odbor prf čemur je bil izvoljen za üredsednlka Stanoje Dimitrijevic. Poročalo se je o dekxvanju poslanskega kluba, kateremu so dlane proste roke, da vodi poirtiko z ozirom na parlamentarni položaj. O^to- brene so bile tudi vse doloobe. ki so blle sprejete na kongresu v Banji Luki. Isto- časno sta pa sklicala ctisidenta zemliov radniške stranke Avramovič in Komaffl- niČ sejo glavnega fzvrševalnega odbora, na kateri sta obsodfia resolueijo banja- luškega kongresa. Kakor vse kaže, ne bo priSlo do poravnave med obema sku- pinama. Sestanek Mnssoiinija z Nintičem. Dne 20. tm. sta se sestala v dvorani o- rteirtske konference v Lausaitni itaüjan» skr mmistrski predsednik Mussolini in dr. Nmčič. Pozdravila sta se prisrčtio. ALPHONSE DAUDET: V Miliani. (Iz francoščine.) (Dalje.) Obravnavalr so: Caid rodn BenJ- Zoussooiiigs se je prepiral z nekrm milian- skrm židom glede kosa zemlje. Obo stranld sta se sporazumeli, da greste k Sid Omarju, ki naj konečno razsodl. Sestanek je bil doloeen na ta dan, prišle so tudi pri^e. Naenkrat se je moj Žld premisül, prišel je brez mii in rzjavrl, da vidi rajše da razsodi v zadevi francoski sodnik, kakor pa Sibo/.dravnik, po gn- I spej dr. Kalaiiovi 350 kjj .iabolk, — go- spa Antoniia Pristovnik, Oozdiri restA\- raeija v Celju pa 300 K. Iskrena hvaia. Poskiisno klanjle se "k čudno izteklo. j V Laskem je büo vsega skuoai nakuptte- nih 9 glav Jtvine tn sicer 5 volov, 2 teü- 1 ei in 2 kravi. Pri ponovuem tehtauju v . Celju.se: je ugotovüo, da k sedem kpiiia- dov izgubilo na teži po 42 do 55 kg, o- staJa dva vola pasta tehtala dan poznejc 180 kg nianj, Tchtanje se ie vršilo Pod strogitn iiad'/orstvotn. Ker kon/,umentom ta razlika pri teži ni umljiva. se je uvc- dla tozadevna preiskava. Prosveta. KDLTURNO DELO V ZALCU. Z vztrajnostjo, če ttidi s nrecejšiijimi zaprekanii in boji, se zbira še peščica diietantov obojega spola. ki iniajo — ra- zun športa ---- še smisel za kulturiio de- lovajije. Je to mala zavedna družba, ki se zbira okoli Dramatičnega dnuštva, ter priredila, dne 12. nov. t. I. v Roblekovi dvoraiii svojo prvo :umsk<> nredstavo z burko »AvtomobHist«. Ne born s.ei spušča! v nodrobnosti, ne born hvalil pa tudi ne graiial sodelujo- če, ker ne dclaano za zunaiui blesk, terrs- več Ie za «otranji .poinen eledaliskih predstav. V splošnem Ie povdariam. da je bi- la prav čedno uprizorjena. ter obeinstvo izbonio zabavala v nabito poltii dvorani. NekatLTi igralci in igralke so büe na vI5- ku, glede igre, glede toalet, kakor gleCle mask: med njimi nekaj i'/razitüi oderskin figur. ki so na gledalce prav doöro učin- kovaiei Brezhibno je funkciionirab tudi tehnična stran z najkraišimi oremori sle- dečimi dejanji. Dram, društvo je imelo častcn vc- čer; naj nadaljujc lepo početo delo svo- je. Pt. obeinstvo pa nai vzträja tudi v nadalje s svojo uzorno disciplino, ter prebilo z odliko prvo svojo oresk'iisnjo — brez godbe tn piiače. Dramatični odsek na Ložnici pri vtiücu je uprizoril na žalskem o- jatdisko tekmovanje med različnimi so- j kolskimi društvi, je moral izreči delu, ki ga vrši Sokolstvo, priznanje in popo- len uspeh. Jugoslov. akad. društvo «Triglav« v Ljubljani, čigar vsak član mora biti član Sokola, si je vzelo v svoj izključni kultumi program, ki gre za tem, Trigla- vaTte telesno in duSevno izobraziti in tako naprayrtl iz njih značajne, agilne, duševno in telesno čile čUne velike člo- veške družbe, predvsem tudi delo pri m za Sokolstvo. - Ustanovil se »c v »Trf- giayu« poleg kulturnega in pevske^a odseka indi sokolski twist*, kojega na- men ^e, biti v uajožjih stikih s Sokol- stvom, širiti med akademiki sokylsko I idejo, prirejari predavanja in Uebatnc j večere o Sokolstvu in prav posebno še I skrbett, da vsi za telovadbo sposobni f člani zahajajo v sokolske tel'ovadnice k rodni telovadbi. Na Vas, bratje akudeniiki. se ob- ra&iiino s pozivoiu, da vstopHe v sokol- ske vrste in se priključite liascnm gi- banju za voliko sokolsko stvar; vsq po- ' trebne informacije dobite pri našeni sro- kolskem odseku. Vzbudite se, otresite se že vendar enkrat one duševnc lenobe in brezbri'/iKxsti, ki onemogočata \-sako risnejše streanljenje! Koristi boste imeli I>ri tem Vi in naša mlada država, ki rabi Sc mnogo, mnogo delavcev na vseh j;oljih! — Mejak Ervm, cand. iur-, t. C*. prcdscdivik. — Kazboršek Ivan, cand. iur.. t. c. tajnik. -- Hrovatin Vinkd, stud, iur., t. č. načelnik. sokolskega odse'va. D 0 p i s i« 2alec. JPri predstavi »AvtomobHista« sun slišal važno izjavo, da bo Dram. drustvo \ Zalcti oddajaio odslej svoj o- der le on in i dilet. korporacijam, ki bodo prircjale predstave ]X) okusu občiiistv^. Zakotnkn igram v svrho izrabljevanja, oder ne bo na razpolago. Žalec. (Srebrna poroka.) Due 10. nov. ti. sta obhajala v najožjem rodbkiskem krogu bivši poslanec in žuoan. velepo- sestnik g. Fran Roblek in niegova so- proga gospa Ana Koblck. roiena Zanler 25-letnico svoje poroke. Na mnoga leta! Žalec. V pokoj je stopii tukajSriji po- stajeiiacelnik sosp. Fran Kunšič. V 2al- cu je sluzboval 17 let vestno in pošteno. V društveno in politično živlienje se ni vtikal. Njemu, kakor tudi n.iegovi sopro- gi zeli'mo na oddihu v Kamniku še miio- go let mirnega, brczskrbnega življeiiia. Oneirsta ki*oroika. Slovenski državni naiueisčouci so poslalt inrnlstru dr. Žerjavu msnio, v ka- tcrcm se mu zalivaljujcjo za uiegovo ric- precenljivo ponioc ob spreiemu uradni- ske deputacije pri finatičneni ministru. V dr. Žerjavu je našlo ura-diiiStvo najod- ločnejšega zagovornika. Obenem pa pro- siio, da blagovoli tudi v bodoče z ysemi razpoložliivimi sredstvi in močnij pod- pirati opraviccne tcžnjc javniJi namc- ščenccv ter ukreniti vse ootrcbno za ta- kojšnje izplačilo zadostnecra enkratnega nabavnega prispevka, oziroma zvisanja drag!uiskill doklad. Obcui zbor Zgodovinskega društva v Mariboru. V pe(ek zvečer sc je vršlJ v kazinski dvorani v Mariboru obCni zbor zgodovinskega društva z znanstveniTn predavanjem društvenega predsednika prof. dr. Fr. Kovačiča o historičnih spo- menikil) na Pohorju ob udeležbi nad tri- sto poslušalcev. Iz njego\rcga predava- nja posnamemo, da segajo zgodovinsKl spomeniki na Pohorju v prahistoricno dobo. Vse Pohorje je obdano od starln utrdb. Najstarojša. utrdba je iz 6. stoletja pr. Kr. Stare naselbine so porabili Rim- ljani delonia za sebe. Za časa turšklh napadov je iskalo prebivalstvo v njih za- vetje. Ko so nehala madžarska pusto^e- uja, je prevladovala zapadna kultura. V času Henrika II. so sc naselili v od Ma- džarov opustošenih kra.iih Slovene!, nu- slednja stoletja Pa so rmell tamkaj vellk vpliv benediktinci. — Društvem tajnik prof. dr. Strmsck Je podal tajniško poro- čHo. iz katerega je razvidno, da je »zgo- dov'msko društvo v Maribon:\ izvTŠilo vcliko kulturno delo. Zbirale so se sta- rine in vodilo izkopqvanje, ustanovil se jV lastni lmizej in izdale so se znanstve- nc monografije. Izšlo je 17 letnikov >»Ca- sopisa za zgodovino m narodopisje« iz pod peres nažih najboljših znanstvenv- kov. Iz blagajniškega poroČila poshema- nio, da so stroški, zlasti tiskarski, tako narasli, da bo raoralq dništvo prciichati, ako se ne zviša članarina, ki je bila so- glasno določena na Ž0 Din. Zaintcreslratt bo treba vse sloje inteligence, da pristo- pi k tcniu kulturno najvažneišemu dru- stvu v mariborski oblasti. «Llslnski» v Mariboru. V nedeljb se je zbrala na mariborskem kolodvoru tisočglava množica k spreiemu >Lism- skega«. Izstopivše pevce m pevke sp ob- sule dame s cvetjem. V imenu mesta jlh je prisr^no pozdravil župan Orčar, v šiev. 134. »NOVA DOBA« StramJ fine» ütasbcnc Maticc skladateli Oskar Dev. Za gimljiv sprejem se le zahvaffl ¦predstjdmk »Lisinskega« dr. Novak- Naro je tJHa v grajski kleti priia.tcl.iska čajan- ka. Zvečer se ie vršil koncert v natla- ceno polm Götzovi dvorani. Pri izva- janjju posameznih točk h »Lisinski« do- icazal, da sc lahko loti naitežiih nalo^. Vse skladbe so zapustüe globok utis. Po kotricertu so Mariborčani Dosrostili goste v Grajski kieii. Zabava k bila m.prisi- 'Jjena in prav jugoslGvansko •nrisrčna. Afeadem. društvo »Triglav« priredi vvojo stavnost v Mariboru 3. II. 1923, iii ne kaJcor smo pomotoma poročali 30. il.tl. Krstaa slava 45. pespolka v Maribo- ru. Na dvorišeu nteljske vojašnice v Ma- rÄioru je stavil 21. tm. 45. pešpolk osvo- bojenfc Maribora. Pred štrrLmi leti jc general Maister razorožil neinško zele- «o aniKido. Na slavnostncm prostorn se je žbrak> mnogo liaroda zlasti žeiistva. župan Grčar, okr. fflavar dr. Lajnšic, vo- üftetü šol i. dr. SlavJiosti so prisostvovali ¦tu-d» SokoLi pod vodstvom staroste dr. Scrneca in jiačelnika NaglKa. Po cer- kveriem obredu je imel polkovnik Dra- škič pomcnljiv govor, katerega je kon- 6a3 s trikratnim vzklikom »Slava kra- fju!« Major Kovači-č je prebral čestitke voiilepa minisira, komaiidanta armijske in Kt>mandanta divizijske oblasti ter da- Lgi doins bolnega generala Alaistra. ka- tererti-1.! so navzoci klicali »Živio!« Petdesctletnica vinarske in otvorl- tey srediije knietijske šote v Mariboru. Dne 19. tin- jc proslavila vinarsko-sad- larska sola v Mariboru svojo petdeset- letrtfco. Od vseli straw so prksli odlični gosijt; Slovenijc. . Ob 10. uri jc zaeela pred postopjein šole svirati voiaška god- ba. Ob pol H. uri jc pozdravil v natla- fceiio polni dvorani ravnatelj Žmavc go- fite ij» zastopnike oblasti, lncd njinii po- krajmskega. namestnika lv. Iiribarja, na- Čeinika miiiistrslva poljoprivTede i voda Aca Jovanoviča, načelnika Sancina, dvorircga svetniki^ Krcmenška m okraj- »eg& ^lavaria dr. Senckoviča iz LjublJa- ne, Jtmctijskega svctnika Rohnnana, po- ¦slariceidr. Kukovca, Urcka m Mrmolio, višjega nadzornik.i dr. Poljanca, okrai- n&g& ^Javarja dr. Lajnšiča, župana Qr- ^arja, polkovntka Miiadinoviča, nadsvet- jiika Kerševana, zastopnilca cerkve dr. Mateka.. rcktoria dr. Ulmanskcvja iz Za- gTeba m mnogo drugih zastopnikov ura- dov ic< raznih korporacij. Prisrčnt ova- cije so riavzoči prircdili rodo>jubu-starč- ku dr. Turncrju. Pokraiinski namcstnik üe opravičil odsotnost ministra Puclja ter v -daljšern govoru povdarial važnost gospodarskjli šol. Načclnik ^ovanovič je razvi? naloge srednjih gospodarskih Sol. Kavnatdfj Žmavc jc prečilal celo vrsto bnsojavnih pozdravov ler podal zgodo- viiK) zavoda. Kmctijski svetnik Rohr- jnan je govoril o kmetijskeim šolstvu v Siovcniji. Ob koncu slavja sta bila ob- darovana dva zavodova uslužbenca, ki služita tam žc 47 let in 25 let. Nov občinski fiercnt v Trbovljah. Namcsto dosedanjega občinskega ge- renta Franca Mercuic ic imcnovan v Trbovliah za gercnta Robert Plavšak, učiteli v Trbovljah. Okrajni zastop v Slovenski Bistrid. Näm'esto -umrlega Petra Novaka je imc- novan za gerenla okra.inejca zastopa v Slovenski Bistriei Alojzij Pintar, trgovec v Slovcnski Bistriei. Dr. Vicko Ivčevič f. V torek 14. tm. je umrl v Zadru bivSi vcčlctni uarodm .zasiopnik ill predsednik ualmatmskega sabora. 1 njim je lcgel v grob eden zaa- 'üjih borcev za iiarodne pravicc iz one' tfobe, v ¦katcri so st odlrkovali voditelji «aToda z idcalnosijo ciljev iti vrlin. Gim- nazljskc Študijc je dovršil v Zadru, vsc- ii-efiKke pa v Graden. Leta 1877 je bri prv&rat izvoljcn v dalmatinski sabor, 1899 je postal njcgov predsednik. liil Je o«eii in izvanredno -ladanen pravnik, jzvahreden upravnik in ix>litik. mož naj- plemenitejših čustev, brez jeze in osve- te ter popolnoina korektei: naniani poli- tičnfrh nasprotnikorn. Jinc dr. IvčeviCa bd#e ostalo ncpozabno v oolitični ?go- döviüi Dalmacije. I^ državne službe. 0. Ivo Sancin, kron kilogram. Nevčlanjeni naiiieSSencI boöo dobili sladkor nakazan potom s^ojih u- radov. Kedaj bodo tukajšnii iavni namg- sčenci deležni take dobrote. Ustne kupne pogodbe o nepretnlčui- nah. Delasacija ministrstva financ ob- iavlja uradno: Tiidi ustne kupne pogo*d- be o nepremi^ninaJi se morajo prijaviti davcncwu uradu v roku 15 dtii, določe- nem v 61. 131 taksnega in pristojbinske- ga pravilnika (Uradni list 104/1921). Pre- koraceuje tega roka Una za posledico kazen v petkratnem iznosu rcdne takse (glej razglas delegacije ministrstva fi- nanc st. B II 1013/1-1922, ki izide v U- radncm Tistu). Glasovanje o krivdi bolzarskih lni- nistrov. Ljudsko glasovanio na Fiolgar- skem jc izpfldlo usodno z:t ministra starega režirruv. Od vseh oddanih glasov se je izreklo za krivdo nad 70 odst. Razne vesti- Neprava bolha. Na Nemskem ie ne- ki človek dobii dovoljenje, da sme prirc- jati predstave s svojimi učenhni holha- mi. K njegovi prvi predstavi se je sevu- da zbrala polna dvorana radovednežev. Predstaljalec potegne iz žepa rnalo Skar- ljico .in zakliče: »Miško. iz škatljc!« Jn res je iz škatlje skočila njegova vdoma- čena bolha, imenovana Miško. Ko pa je zapovedal: »Mi&ko, nazai v skatljo!^ ga bolha ni hotela ubogati, temveč je sko- cHa neki mladi gospodičrli na roko in >z- gi'iiila pod. rokav. Gospodična je stvar vzela s šaljive strani, odpravila se v stransko sobo, poiskala bolho in jo prr- nesla nazaj v dvorano. Predstavitelj je zopet zapovedal: »Miško. nazaj!« toda dobra živalca se ni zmenila za to, tcm- več je skočila na tla in izginila. Predstav- Ijalec pa ni bi! ni<3 v zadregi, temveč se >e globoko priklonil in rekel: »Oospodi- čna, zelo mi je žal, toda potrudift se mo- rate nazaj v stransko sobo. To namreč ni moj Miško...« Žeuske pipe. Na Angleškem se |e med Tiekaterimi prlfrknjenimi in gospo- -skinii žeiiukam.1 zadnje fcisc zelo razpa- slo puSenje s pipami. Zato se ie nedavno neka znana angleška tovarna Dtp preurc- dila tako- da odslej izdeluje samo ženske. pipe. Ta fovarna dobrva tako številne naročbe, da jim ne more nitr zadostltL Žensite pipice so nmogo lepše in frneise irdelaiie kakor nio$ke. Bocate (Jarne si jth dajo öjcfasiti ž zJatom rn bfiiwnt?. | OsinovAfc vso se žč Pösefeni klubj ženu^ktti piparic. Na zabave zahaiajo v Londonn ze'skoro vse odlične dame s pipamt. Včasiii so se ženskc zgražale nad mo5- kimi, ki so preveč vlekli. »ta.ifo«, kdo pa iiaj se danes zgraža nad neuinnostmf krasnega spola? Bog ve, če pride tuiH taka mo da. da bodo zeiiske zacek tobaK zvečKi.. - OBSOJEN V 40-LETNO JECO. (Po »Glasu Svobode«.) Raymond Kugene Wilson je odve- del dvanajstletno deklico Kozalijo Slian- ti' z njenega donia v Miiskeigonu. Mich. Mlado žrtev zverinske pohote so našli v gozdii blizu Dublina, Mich., šestinosem- deset milj od njenega doma. Ko so jo našli vso scstradano in iax- capano. so jo nemudorna odpeljali v hi- so bližnje kmetije, kjer su ji dali jesti tcr jo ix)ložiti v posteljo, da se odpočije. Nato so se kmetje takoj organiziTaM v precejšnjo četo ter odšli na wfion ?x\ zverio v človeški podobi. Otrok je bil preslaboten, da bi mo- gel izpovedati, kako h bilo, ko jo je *o- pov odvedel z njenega doma. I")eklica je bila v stanu izpregovoriti le tale stavek: »Neki mož z zelenim kiobukom me je vzel na a^omobdl.« Po neumornem iskanju pa se je p<»- srečilo ljudem zaslediti tistega moža, ki je bil nemudonut oddan pravici v roke. Pred sodnikom je izpovedal. -da mu Jc ime Raymond Eugene Wilson, ter pri- znal brez vsakršneiga obotavljanja svoj zverinski zločin. Sodnik John Vander- wert ga je na okrožnem sodišču v. Mu- skegonu, Mich., obsodil na 35 do 40 let tcžke ječe. »Jaz priporočam, da bodi ot^odki na 40 let,<^ je dejal sodnik. »Ce bi le mogel obsoditi na dosinrt.no ječo, bi to storil brez vsakršnega pomblcka.« Zbrano liudstvo, ki je napolnilo sodno dvorano do zadnjega koticka, jo glasno odobravalo sodnikove besede. »Kriv si najbolj zverinskega hudo- delstva v zgodovmi.te dežele,« je na- duljeyal sodnik. »Ne upam si govoriti še nadalje. UtegnU bi pozabiti na svoic sta- lišče.« Wilson je posksal ostte besede in obsodbo s povcšcno glavo. Zinii ni nltl enc besedice. Takoj po obsodbi je bil o4- veden v marquettsko ječo. Wiison. je priznaj svoj zločin, vsled eesar ni bilo treba čakati na izpovedbo ugra'bljene deklice, ki leži vsa zmedena in opraskana v farmarski hiši, kjet je do- bila zavetje potem, ko je dve noči blodi- !a po samotnem gozdu. Muskegonske oblasti so dosegle * nagk) obsodbo višek v kaznovanju po- dobniii zločinov. Wilson je bil prijet ponoci. Po dot- ffotrajnem navzkrižnem izpraševanju je okoli j>olnoči priznal svoj zločin sNasIednji dan so ga pripeljali pre'd sodttika J. E. Turneria ter ga ohdolžili ugrabljenja. Navzlic silneiiiu razjarjenju celc ob- čme je zločinec odklonil preliminarno \i- praševanje ter zaželel, da nai ga obso- dijo kar takoj. Nato je prišel opolchic pred okrožnega sodnika Vanderwerta, kjer je slišal celo obtožnico. Ob dveh so ga zopet prrpcljali prcd okrožnega sodnika, da sliši svojo obsodbo. In še prej kakor dvanajst ur po aretacrji je bil zločrnec na po.ti v zapor. Naglo posto- panje sodne oblasti je nekolilvo potolaži- lo in pomirilo občinstvo ter najbrž pry- prečilo lincanje. Govorica o takšni akci- ji se je širila vsepovsod in celo navzoč- nost oborožene straže okoli spdišča Tn ječe ni mogla preprečiti molčečih gTo- ženj nastlia. Da bi ne prišlo do kakSuih izgredov, ko je bil Wilson na sodišču. ie postavil šerif oddelek oboroženih mož okoJi jet- nika, ko je prfte] čas za preitmlnarim zaslišavanje pred sodnikom ('iinierjepi. WHson je se] ined oborozwiimi moŽmi. Njegove roke so bile ukJenjene na. brbtü. Bil je iipaden in bled, ali veiidar pa še samozavesten, ko je stopil pred so.d- nika. Dejal ni ntöesar. Le to je prfl>omnft. dy ne mara izpraševan.ia. »Da, kriv scm,« je dejal dve uri po- tem pred sodnikom Vanderwertoni. Nobene izjave ni imel ,podati po teh besedah. Le Še prosi'l ie, nai mu d.o)o- čsjo zapor v marquettski jeci. »V Jacksonu se-m bil zaprt eno te- to,A je dejal sodnikii. «Bolje je, da ne bi šel spet tja nazaj.«. Nato so ga odvedli: zopet v okxaKio jeco, da i>ocaka. tamkaj na svojo obsod- bo. RozaJija je iz snirtne nevarnosti, ki bi lahko nastala vsled suroveea posto- panja z njo. Lačna in oblečena. v raztrga- no oblekco je tavala in blodila po gozdu dve noči in en dan, ko so k) naš-li. Bilo je Je slučajno, da io je našef neki kmečki hlapec, ko je iskal po tem- neni gozdu govejo živino. Ta je odnesd deklico na malo farmo Petra Ztnka. kTer je ostala dotlej. Govoriti ni mogla. a njeno opraska- no telesce, razločni odtiski OTStov na njencm vratu in ujeno lüstericno stanie, vse to jc govorilo jasno njeno povest. Po zločinčevi izpovedbi mu je Ro- zalija ušla, ko jo je iiotel zlorabiti v go- zdu blizu Dublina na svoiem avtoinoW- lu. Lopov je dejal, da ie obiskal svo- je priiatelje, v Muskegonu tcr je name- ravaj oditi v Dublin, ko .it začd misliti o Rozaliji Shanty, »Bil sem precej natrkan.« je dejal. »To deklico sem videl v kopališču ter st jo zaželel. Njenega imena nisem vedel, ali znano Pa mi jc bilo, kje stanuie. 2a- vozil sem tja po tisti poti ter nstavil dva dečka, Ta dva sem vprašal, kjc živi. In povedala sta mi, kje biva Rozalija. NJe- na mati je prišla k vratom. in jaz jp vprašam, öe br nio.c:la iti Rozalija na obed z mojo hčerko. »Mati mi je povedaia, da je Rozalifa v cerkvi. Jaz sem šel tja "m UiumIii ie pn- šla Rozalija iz cerkve< Tamkaj jo je z lažjo zvabil na svoj avtomobil ter odhif.el z njo Droti Dublinn. Zločinec je degenerirancc v pravcm pomenu besede. Pred deselimi ieti je bil prijet radi tega, ker je posilil neko qc- klico. Pozneie je bil obsoieji radi podob- nega zločina na osemnaist mesecev za- pora. Vsak Jugoslovan naj bode član »Jugoslovanske Matice! Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v CeQu. Odgovorni urednik: Lie Edvard Simnlc. Kupim po visoki ceni vsako množino jansHcga It» plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesnu trgovlna, Braslovčc. Aktne razglednice Proti posiljatvi 10 Din dobite poštnine prosto diskretno zaprto eno serifo teh umetnih slik. Preprodajalci se iščejo, Založništvo OTTO STARY, 1348 WienXX/37. 3—1 «, r-A oroj* Strap*, »NOVA D O B A « 6tew :u>f. Telefon Stev. 75 \n 76 PoStnl žek. rač. 10,598 uznice v Brežicah, Goräci. SCratuju, Marihoru, Metfe^vicu, Nov. Sadu, P&uju, Sarajevo, Splitu, Trstu» Sprejema VlOge na liZtJIZfce In lekOČ! XESE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prolf agodnemn obresfovanju. **S2>