E. UANGL: Pastorka. V Ljubljani zborujeta dve anketi: ena se bavi z reiormo dosedanje ljudske in meščanske šole ter učitdjiše, druga razpravlja o preustroju srednjih šol. Prvi anketi, ki se razgovarja in sklepa na podlagi našega načrta, predseduje ravnatelj H. Schreiner; posvetovanja druge ankete pa vodi vladni svetnik dr. Fran Detela. Vsaka obeh anket ima več članov, ki jih je pozval v eno in drugo višji šolski svet, oziroma, ki so ijh tjakaj poslale pristojne organizacije. Delo je intenzivno, resno in stvarno. O rezultatih bo svojedobno obveščena tudi javnost, ki dobi na ta način priliko, da vidi in presodi uspehe. Prva anketa je od vsega začetka poudarjala nujno potrebo, da se vsaj enkrat sestanemo s srednješolskimi profesorji ter ob tej priliki ugotovimo skupna načela, ki lahko na njih temelju gradimo dalje. Saj ne presnavljamo svojega šolstva za danes in jutri, ampak za dolgo prihodnjo dobo. In kakor reformiramo šolstvo, tako splošno in špecialno izobrazbo zagotovimo vsemu naraščaju kraljevine SHS. Ker se bavijo z reiomio ludi na centralni vladi, prihaja od tamkaj pritisk: Delajte hitro in uspešno! Pravl — Toda vzlic vsej dobri volji anketarjev (vsaj onih za prvo preosnovalno delo) je že nekolikokrat kazalo, da se razidemo brez uspehov. Tisti, ki so nas sklicali, niso namreč ničesar pripravili, na kar bi lahko zastavili svoje deloljubne raoči. Govorili smo na dolgo in široko — naposled pa smo se le naslonili na Zavezin načrt in smo začeli s pozitivnim delom. Ko bi ne imeii tega načrta, kdo ve, kod bi še danes plavali! To je resnica, zato jo moramo povedati! Centralizacija in podržavljenje šolstva — osemletna šolska obveznost, počenši z dovršenim 7. starostnim letora, brez olajšav in izjem — odprava krajnih šolskih svetov in enorazrednic — razdelitev šolskih let v nižjo in višjo skupino (stopnjo) — itd. Sami koristni in potrebnl sklepi. Upamo, da obveljajo in da bodo uzakonjeni. A na vsaki naši seji se milo oglaša pastorka v našem dosedanjem šoistvu — uboga, uboga meščanska šola! V Sloveniji so nanjo prezale slavne naše šolske oblasti kakor jastrebi, da smo si mogii Slovenci z naporom m žrtvami vzgojiti le dve nebogljenki: eno v Krškem (neniško), drugo v ^ostojni (sloven&ko). Ce bi ne rodil nemškutar-ski birokr-atizem krškega Hotschevarja, bi mesčanske šole v Krškein ne imeli, m če bi ne deiovalo na ujej slovensko učiteijstvo, bi bila ta šola volčje brezdno, in bi bilo bolje, da je nismo imeli. Toda krškega uciteijstva delo in duh, ki ju niso mogii pošvabiti \» pojaničanti nobeni paragrafi, ti lažnivi Kljukci, se že dolgo let kakoi blagoslov razlivata po vstj dražestni okolici. ln ko bi nam zavednost bistrih notranjskih glav ne ustanovila šole v Postojni, bi zevala še sramotnejša praznota na polju naše narodne kulture. Tako iniamo pa vsaj nekaj lepega in dobrega, kar je ustvarila požnvovalnost in narodna zavednost. Za to drobtino se moramo zahvaliti le srečneaiu slučaju. Tretje tako zrno so izluščili iz plevela starega zakonika v Zalcu — potem smo pa menda pri kraju iii koncu! Toda Slovenci nečemo le trojice zrn — nasejati hočemo zrno do zrna širom vsega svojega ozemlja, da, širom vse države — po domače povedano: Jugoslovani hočemo pogače! Pa še z lepšo peko bi se radi ponašali Schreinerjevi anketarji! Želeli smo si vsaj enotne spodnje srednje šole. Vsi nižji razredi realk, gimnazij in realnih gimnazij naj bi se postavili na enotno podlago in preusfrojili po enotnih učnih načrtih, ki jim kaže pot, obseg, smer in smoter meščanska šola v Krškem. V enotno srednjo šolo bi sp izlila in vanjo pretopila sedanja meščanska šola — po našem načrtu naroana višja šoia ali — po sklepu naše ankete — osnovna strokovna šola, tako da bi iz teh četvero tipcv dobili en sam tip: enotno spodnjo srednjo šolo. Teh ne bi ustanavljali le po mestih, ampak razvrstili bi jih širom domovine, da bi biia vsa naša mladina deležna splošne, široke izobrazbe po načelu demokratizma in enakosti. 1 a enotna spodnja srednja šola bi dajala s^ojim absolventom in absolventkam trden temelj splošne srčne in umstvene izobrazbe ter bi jih usposabljala za uspešen študij oa višjih srednjih šolah. lz skupnega debla bi pognalo troje, četvero, petero samostojnih vej: humanistična, realna, pedagoška, kmetijska, trgovska, glasbeno-umetniška višja srednja šola. S15. letom dijak že po priliki ve, kam ga vleče njegova zmožnost in do katerega študija ga siii njegovo nagnenje. Te šole bi potemtakem ne vlačile s seboj ovirajočega balasta, ampak bi njih vzgojno in poučno delovanje dosegalo gotove in lepe uspehe. lz teh višjih srednjih šol bi bil vsakomur svoboden vstop na visoke šole: na filozofsko in pedagoško lakulteto, na tehniko, umetnostno akademijo itd. Tako bi dobili na vsakem polju javnega kulturnega, gospodarskega, socialnega delovanja solidnib in temeljitih strokovnjakov, ki bi dvignili našo splošno narodno kulturo na nesluteno višino. Komur bi pa šibka nadarjenost zapirala pot do višje izobrazbe, njeaiu oo dornača šola v osmih letih z obveznim dveletnim nadaljevalnim tečajem dala toliko temeljite splošne izobrazbe in toliko prvin strokovne usposobljenosti, da mu bo v samostojnem življenju lahko uveljavljati svojo osebnost in pravico ter bogastvo duše in zemlje. Vbodoče naj namreč pri šolstvu ničesar drugega ne odločuje nego nadarjenost» Gmotnim neprilikam in stanovskim razlikara morajo stati nasproti socialne naprave prišolstvu. Vsl smo otroci ene domovine, torej moramo biti v enaki meri deležni vseh njenih dobrin. S tega demokraškega stališča se moramo ogrevati za enotno spodnjo srednjo šolo — ini učitelji pa tudi še zaradi tega, ker hočemo nneti sposoben učiteljski naraščaj. Ker ustvarjamo šolo bodočnosti svojega troimenskega naroda, se moramo predvsem otresti vsakterega nemškega vpliva, ki nas duši in davi že izza dobe Karla Velikega. Tako smo prepojcni in okuženi s tem vplivom, da nam je bil sveti nemški Birokracij najvzvišenejše božan- stvo, ki se nam je kakor polip zapredel malone v vso našo duševnost. Zato se giasi ukaz bodočnosti: Z nemščino iz našLh šoll Nasloniti se moramo temveč na zapadno kulturo, ki se naj kakor veletok raziije preko vse naše zemlje ter nam odpabne vrata v Orientl Jugoslavija se namreč razteza od Benečije do Carigradal Tega dejstva ne izprevrže nobena mirovna konierenca. — In ponavljam še enkrat — šole ne relormiramo za danes in jutri, ampak za bodočnost. , S tako novo šolo v raislih smo šli na sestanek, ki ga je končno sklicala Detelova anketa na četrtek popoldne preteklega tedna, kamor smo bili povabljeni iu kjer smo Dili pozdravljeni z opazko, danimamo giasovalne pravice, kar je sicer umevno -sarno ob sebi. A tam je bila naša enotna srednja šola tudi slovesno pokopana! Gospodje so bili po veliki večini mnenja, da brez latinščine in grščine srednja šola ne more živeti, pa tudi brez nem- ške kulture ne. Ceprav bi v meščansko šolo privzeli nekoliko latinščine (poleg francoščine, ki jo žt sedaj poučujejo), vendar je enotna spodnja srednja šola nemogoča, ker gospodje filologi grščine nikakor ne morejo žrtvovati. Kdo bi se spuščal v boj — brez upa zmage? Iz debate se je dalo posneti, da moramo sedaj računati s tremi tipi spodnje srednje šole, ki jih označimo s sedanjim poimenovanjem: gimnazija, realka (realna gimnazija) in kot tretji, nov tip: štirirazredna meščanska šola. Ko smo to konštatirali, je bilo naše delo opravljeno; pa smo šli, želeč Detelovi anketi obilo uspeba! In tudi naša pota so šla narazen: delali bomo vsak zase! In zunaj smo se ustavili in smo rekli skoro vsi obenem: Sedaj pa na delo in v boj za meščansko šolo — za šolo bodočnosti! Iz nje bo odprta pot v višje razrede srednjih šol realnega, pedagoškega, kmetijskega, trgovskega značaja, odtod se odpirajo vrata na visoke šole skladnih značajev, s teh visokih šol pa drži široka cesta v resnično življenje! Torej ne smemo biti nič žalostni ali pa celo milim Jeram enaki, saj ne moremo ničesar izgubiti, ampak samo vse pridobimo. In narod sam pokaže, katera šola odgovarja njegovlm zahtevam In potrebam. In končno skliče vendarle narod anketo svoje volje, ki brez dvoma stopi na našo stranl Od onega dne dalje več ne poznamo pastorke v svojem šolstvu! Oojili jo bomo poslej s posebno skrbjo in ljubeznijo, ker smo prepričani, da bo imel narod od nje največ koristi. Kakor kaže naš list, vztrajno dela učiteljstvo krške meščanske šole na učnih načrtih, ki jih predela tudi v podrobnostih, Vsl mu stojmo ob strani in razvijmo kar najresnejšo propagando, da pride naša dosedanja pastorka do pravice, imena in veljave!