Silazna koruza se uveljavlja na Gorenjskem kot pomembna živinska krma. Njeno spravilo je mehanizirano, saj imajo tako družbeni obrati kot zasebni kmetovalci celovite strojne linije spravilo koruze in shranjevanje v silose. — Foto: F. Perdan za Leto XXX. - Številka 77 TRIDESET LET f947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 7. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1868 kot poltednik, od'januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot- poltednik ob sredah in sobotah, od jurija 1974 pa ob torkih in petkih* ZA GORENJSKO Varnost otroka v prometu vsak dan Ce se v tednu otroka ozremo na vsa področja, kjer smo organizirali in urejali bivanje, okolje in življenje sploh za naše najmlajše ter seveda obenem načrtujemo tudi naprej še boljše pogoje za otroke, ne moremo tudi mimo varnosti otroka v prometu. Na žalost so podatki prometnih nesreč v Sloveniji taki, da še vedno moramo govoriti o prevelikem otroškem davku v prometu: v letošnjih prvih šestih mesecih je namreč na slovenskih cestah umrlo 31 otrok, medtem ko jih je lani 22. Večje je tudi število ranjenih, lani jih je bilo 847 v prvem polletju, letos pa 975. Statistika nesreč na gorenjskih cestah je glede tega sicer ugodnejša: v prvem polletju sta se smrtno ponesrečila 2 otroka, 36 pa je bilo ranjenih. Lansko prvo polletje pa je bilo glede tega dosti boljše, saj ni bilo nobenega mrtvega otroka, le ranjenih je bilo več, in sicer 43. Vendar pa ne glede na prometno statistiko, ki neusmiljeno prikazuje, kje in kako ni dovolj poskrbljeno za prometno varnost otrok, ne moremo prav nikoli prekrižati roke in zadovoljno misliti, da smo storili vse ali vsaj veliko, če v nekem obdobju ni veliko prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci. Ne, vedno je potrebno razmišljati, ali ne bi bilo mogoče storiti za njihovo varnost še kaj več. Nikoli ni odveč pogosteje opozarjati voznike motornih vozil, naj bodo posebej pozorni do teh najmlajših udeležencev v prometu, in to ne le ob vsakoletnem začetku šolskega leta, pač pa skozi vse leto. Vozniki morajo vedeti, da otroci drugače pojmujejo odrasli motorizirani svet in se na svoj način vanj vključujejo — včasih povsem nepremišljeno z vsemi hudimi posledicami seveda. Ne samo zdaj že zelo razvita prometna preventivna vzgoja od vrtca pa skozi vso osnovno šolo, tudi sama vzgoja in predvsem zgled staršev naj bi otrokom že od mladega omogočali kar najvarnejše vključevanje v naš motorizirani svet; le tako bo otroštvo varnejše, če bomo vsi ne le v tednu otroka, pač pa v vsakem tednu enega leta iskali in tudi našli poti vključevanja najmlajših v naše s prometom obremenjeno okolje. L. M. 20 . stran: Prepočasi in preveč na ramenih šolnikov Tržič — Predsednik CK ZKS France Popit in sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc sta sodelovala na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Tržič, na kateri 80 spregovorili o idejni in politični vlogi Zveze komunistov. — Foto: F. Perdan Fraza ne da nič, le sklepi pa malo Radovljica, Tržič - V minulih dneh so obiskali radovljiško in tržiško občino predstavniki CK ZKS Slovenije: najprej so se pogovarjali s komunisti Združenega hotelskega podjetja Toplice na Bledu, nato v Elanu s člani komiteja občinske konference ZKS Radovljica, naslednji dan s komunisti v tržiškem Peku in popoldne s člani občinskega komiteja ZKS Tržič. Pogovora na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Radovljica se je udeležil predsednik CK ZKS France Popit, pogovora v tržiškem Peku sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, oba pa sta sodelovala na razširjeni seji občinskega komiteja v Tržiču. Poleg sodelavcev in predstavnikov CK ZKS se je pogovorov udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Ludvik Kejžar. POVEZUJEJO SKUPNI INTERESI V Združenem hotelskem podjetju Toplice Bled imajo štiri temeljne organizacije, vendar jim še ni uspela medsebojna dohodkovna soodvisnost, čeprav je reorganizacija prinesla dobre rezultate: tako skupno investirajo in hitreje razvijajo turistične zmogljivosti. Zakon o združenem delu pa ponuja še mnogo več, mnogo trdnejših in pristnejših povezav na drugih področjih, tudi z agencijami, ki so se do zdaj brezbrižno obračale vstran in le iztržile, kar se je največ dalo. Še posebej zato, ker turistični obisk na Bledu upada, je nujno, da se najdejo poti čvrstih povezav, ki prinašajo večji dohodek, povezav, ki morajo nujno sloneti na resnični dohodkovni povezanosti. Nadaljevanje na 3. strani Predsednik CK ZKS France Popit in sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS Franc Šetinc na obisku v radovljiški in tržiški občini — Kakšen je položaj delavca v združenem delu: ali resnično že odloča o dohodku, njegovi delitvi in ali je idejna in politična vloga Zveze komunistov opravila svoje poslanstvo povsod, v vseh okoljih in ob vseh vprašanjih? Kranj ima v enoti TINA v prodaji nove izdelke: konfekcija za moške NIK, Zagreb moške srajce ASTIBO, Štip pletene ročne izdelke NAS DOM, Banjaluka Omenjeni izdelki so novost za tržišče ožjega območja Rekli so V Peku: »Slaba je kvalifikacijska struktura zaposlenih. Dogaja se, da je bil delavec najprej v proizvodnji, nato se je usposabljal in izobraževal ter se zaposlil v skupnih službah, odtod pa odšel v družbene službe. Nobenega ni bilo nazaj, da ne govorimo sploh o tem, da bi kdaj kdo iz negospodarstva potrkal na naša vrata .. .« Franc Šetinc: »Dohodkovni odnosi so osnova za to, da dose žemo cilje resnične družbenoekonomske preobrazbe. O organizi ranosti pa se marsikje ne morejo dogovoriti, ker delavec pravza prav ne ve, kakšen bo njegov do hodkovni položaj...« »O pomembnih vprašanjih ne odloča zbor delavcev, temveč se z osebnim izjavljanjem, z referendumom sprejemajo odločitve. Tu di referendum je lahko sredstvo manipulacij, zato je treba takšne primere preprečiti.. .# France Popit: »Kjerkoli po občinah se že pogovarjamo, pov sod imajo težave z dislociranimi enotami in se zdaj že kar sprašujem, kje vendarle so te matične organizacije . ..« »Sklicujemo seje in se čudimo, zakaj delavci ne prihajajo. Tudi mene ne bi bilo — in sram bi me bilo — če o problemih ne bi ničesar vedel in jih ne poznal.. .dnji razvitih integriranih sistemov za avtomatizacijo in vodenje energetskih objektov in omrežij Pod naslovom Iskra — sopotnik napredka se na letošnji 24. mednarodni razstavi Sodobna elektronika '77 predstavlja tudi ta velika slovenska delovna organizacija, ki je bila pred leti tudi pobudnik mednarodnega sejma Sodobna elektronika. Letošnjo mednarodno razstavo je v ponedeljek, 3. oktobra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl podpredsednik zveznega izvršnega sveta Beri-slav Šefer. Na razstavi letos sodeluje 411 razstavljavcev iz 22 držav; med njimi je 73 jugoslovanskih delovnih organizacij. Berislav Šefer je na otvoritvi poudaril, da sodi elektronska industrija med najbolj dinamične panoge naše industrije. V minulem petletnem obdobju je namreč njena proizvodnja naraščala s poprečno 10-odstotno stopnjo rasti. Enaka dinamika pa je predvidena tudi za naslednje srednjeročno obdobje. SOPOTNIK NAPREDKA Če govorimo o Iskri, potem velja posebej poudariti, da je bila ta velika delovna organizacija, /. blizu 30.000 zaposlenimi danes, pred 24. leti eden od pobudnikov te mednarodne prireditve v Ljubljani. Poleg kranjske Iskre so takrat dale pobudo za to razstavo še IEV, Telekomunikacije in TELA iz Ljubljane, ki so se kasneje združile in danes tvorijo jedro celotne proizvodnje \ združeni Iskri. Razen tega velja o Iskri poudariti, da je ta delovna organizacija od prvih začetkov 1946. leta zares naglo napredovala. Iz njene zibelke v Kranju so nastale in se razvile številne delovne organizacije, ki se danes tako vsaka zase, predvsem pa kot celota, vključujejo v sam vrh svetovnih tehnologij. Naslov letošnje 24. mednarodne prireditve v Ljubljani je vsebinsko zelo široko. Sodobna elektronika namreč v svetu vse bolj pomeni osnovo za nadaljnji razvoj. Brez nje si danes skorajda ni moč predstavljati ekonomskih dosežkov, ki na najrazličnejših področjih celo odločilno vplivajo na odnose in razvoj na našem planetu. V tovrstnem razvoju in tudi pomenu prireditve v Ljubljani pa si je Iskra izbrala zares pravo ime, saj se predstavlja pod naslovom: Iskra — sopotnik napredka. Ekonomska moč Iskre ne sloni le na minulih proizvodnih uspehih. Pogled podjetja je usmerjen v jutri. Razvojna dirka namreč preveva vse enote (TOZD) podjetja in vsi se zavedajo, da bo že jutri več ali manj zastarelo, kar proizvajajo danes. Elektronika namreč ne pozna razvojnega predaha. To se kaže tudi v odnosu do tovrstnega dela. Posamezni izumitelji v elektroniki, ki so bili pred časom pionirji razvoja in napredka, namreč danes malo pomenijo. Sleherni posameznik je v tem procesu le del skupinskega dela. Tako si je Iskra do 1980. leta začrtala v svojem družbenoekonomskem razvoju obsežne raziskave in idejne zamisli, ki pomenijo osnovo za tehnični napredek v naslednjih letih. Gre za raziskave tako imenovanih kompleksnih sistemov v nekaterih perspektivnih panogah, pri čemer imata posebno vlogo mi-kroelektronika in poslovno ter procesno računalništvo. Danes se Iskra že lahko pohvali, da dosledno sledi začrtanemu razvojnemu programu. Del tega pa so tudi prikazani izdelki na letošnji mednarodni razstavi, ki jo bodo zaprli danes, 7. oktobra. SIMPOZIJ YUTEL Običajni obiskovalec in tudi strokovni opazovalec se bo na letošnji prireditvi Sodobna elektronika morda težko znašel V pravem pomenu besede gre za pravi sejem najrazličnejših dosežkov. Vendar prireditev na vseh področjih presega sejemske okvire. Po eni strani je to paša za oči običajnega (nestrokovnega) obiskovalca, hkrati pa (morda na trenutke tudi prikrit) pregled dosežkov v tem trenutku na področju elektronike. Mednarodni pomen in kvaliteto namreč ni moč zanikati. Iskra je bila, kot rečeno, po svoje tudi pionir te mednarodne prireditve. Tako kot na raz-vojno-tehnološkem področju, velja opozoriti na njeno vlogo tudi na organizacijskem. V okviru letošnje mednarodne razstave je bil namreč organiziran tudi enajsti jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah (YUTEL). Organizatorji tega simpozija ' so Jugoslovanska zveza za Etan, Zvezni strokovni odbor za telekomunikacije in Elektrotehniška zveza Slovenije. Najbrž pa ni naključje, da so med prireditelji tega študij-sko-strokovnega dela celotne prireditve sodobna elektronika predvsem strokovnjaki oziroma predstavniki Iskre. Zanimanje za ta del prireditve je bilo veliko. Poleg številnih strokovnjakov sta se na primer simpozija udeležila tudi namestnik direktorja CCITT Jurij Savitski (CCITT - mednarodni konsul-tativni komite za telegrafijo in telefonijo — organ mednarodne unije za telekomunikacije v Ženevi; specializirana organizacija v Združenih narodih) in VVerner VVolter, tako imenovani eksekutivni direktor Telekom 79 (svetovna razstava teleko<-munikacij in organ mednarodne misije za telekomunikacije v Ženevi). Ta simpozij ima torej pomemben mednarodni značaj, hkrati pa je tudi prispevek pri reševanju gospodarske in obrambne sposobnosti naše države. Namen te prireditve pa je, naj bi tudi v prihodnje domači in tuji strokovnjaki na njej poročali o najnovejših domačih in tujih dosežkih na področju tako imenovanih specializiranih strokovnih tem. V prihodnje bo v okviru celotne mednarodne razstave prav gotovo tudi ta prireditev prispevala k nadaljnjemu razvoju izmenjave izkušenj; Iskra pa ostaja v tem programu pri geslu: Sopotnik napredka. NE LE RAZSTAVA Vendar razstava Sodobna elektronika ni le strokovna prireditev. Tudi nestrokovni obiskovalec je na njej lahko videl marsikaj zanimivega. Oe govorimo o Iskri, se je tokrat predstavila z marsikaterimi novostmi. Poglejmo jih. Družino radijskih sprejemnikov zastopa najprej Savica SSN 1310 s tremi valovnimi dolžinami. Dopolnitev tega radijskega sprejemnika je Savica SSG 1320, ki ima ugrajen električni gramofon. Omeniti velja tudi radijski sprejemnik z ugraje-nim kasetnim magnetofonom in mikrofonom z oznako Planica SSM 2070. Najnovejši sprejemnik, ki ga Iskra prvič prikazuje, pa je stereo-fonski radijski sprejemnik STT 2030 Hi-Fi. To je novost, ki si jo bo marsikdo lahko omislil. Sicer pa v sodelovanju s Philipsom Iskra za ljubitelje vrhunske glasbe predstavlja tudi različne stereofonske omarice oziroma zvočnike. Ob tem omenimo še električni gramofon Iskra Hi-Fi fstereo, p s katerim z ustreznimi Iskrinimi zvočnimi omaricami lahko dobimo v vsakem stanovanju kvalitetno (vrhunsko) glasbo. Podobno kot na področju radijskih sprejemnikov se je povečala tudi »družina« Iskrinih črno-belih in barvnih televizorjev. Poleg znanih je prav gotovo zanimiva novost prenosni črno-beli televizijski sprejemnik Panorama Minirama Pika s plastičnim ohišjem in tako imenovanimi drsnimi potenciometri. Pri tem sprejemniku je zaslon pokrit s posebnim filtrom, ki vpija dnevno svetlobo. Najnovejši barvni televizor pa je Panorama (iti z zaslonom 66 centimetrov. Posebnost tega televizorja je, da ima razen vseh dosedanjih dosežkov že 12 vnaprej nastavljivih kanalov. Ta televizor je hkrati tudi plod najnovejših sodobnih konstrukcijskih dosežkov. Med drugimi pa so zanimive tudi novosti s področja električnih ur. Iskra je prva v državi izdelala električne ure s sistemom kremenčevega nihajnega oscilatorja. Pri teh stenskih urah je značilna izredna točnost, saj v enem letu odstopa le za nekaj sekund. Kremenčeva ura, imenovana Iskra quarz, s temi lastnostmi pa je bila že nagrajena tudi za oblikovanje ohišja oziroma embalaže. Nov Iskrin izdelek so tudi mikrovalovne pečice, namenjene za hitro pripravo manjših količin hrane, za odmrzovanje in pripravo že napol pripravljene hrane; skratka, so v pomoč gospodinjam, ki nimajo veliko rasa. Iskra se na letošnji 24. mednarodni razstavi Sodobna elektronika predstavlja z zares številnimi novostmi. Za omeni-tev in prikaz vseh je premalo prostora. Velja pa ob tem na koncu še posebej poudariti, da se je Iskra tudi tokrat v pravem pomenu besede predstavila na prireditvi v Ljubljani urpaviče-no pod naslovom — Sopotnik napredka; in to ne le na tehnološkem področju gospodarskega razvoja, marveč tudi na tistem, ki mu po domače pravimo, uporabnost tehnike v vsakdanji rabi. Veliko zanimanje na razstavi so med nestrokovnimi obiskovalci vzbujali Iskrim radijski in televizijski sprejemniki in drugi izdelki s področja akustike Najnovejši iz družine barvnih televizorjev je Panorama z zaslonom 66 centimetrov. Poleg drugih posebnosti ima tudi 12 vnaprej nastavljivih kanalov.' Risba kranjskega učenca na znamki v čast sre čanja otrok Evrope »Kopalec« na milijon znamkah Skupnost jugoslovanskih FTT je v sodelovanju z organizatorjem letošnjega Srečanja otrok EvTOpe z naslovom Radost Evrope v letošnjem oktobru izdala dve priložnosti poštni znamki z reprodukcijami otroških risb. Ena od znamk, ki so v prodaji že od 3. oktobra, je za nas, posebej pa še za Kranj izredno zanimiva. Na znamki za 4,90 din je namreč izdelek Francija Mraka, starega 12 let, učenca 8. razreda osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja. Seveda je bil Franci kot tudi njegov pedagog ak. slikar Vinko Tušek presenečen, da se je slika Kopalca pojavila kot znamka v milijonski nakladi. »Pred dvema letoma smo poslali vrsto izdelkov naših učencev na razstavo o varstvu okolja v Novi Sad, je povedal Vinko Tušek. »Običaj je, da slik s te razstave ne vračajo. Kaže, da si je organizator srečanja Radost Evrope izbral primerno sliko za priložnostno znamko prav iz zbirke slik na tej razstavi, saj na kakšnem natečaju za znamko s slikami naših učencev nismo sodelovali.« Franci se mogbče niti ne zaveda pomena takšne znamke, niti v svoji skromnosti ne ve, kako imenitna je njegova slika. V njej sta sijajno združena hladno-topli kontrast, ki ga morajo po učnem programu likovnega pouka obvladovati učenci šestih razredov, s samostojno ustvarjalnostjo. Prav to kombinacijo obveznega znanja in pa lastne kreativnosti je opazil verjetno tudi selektor slik in skupaj s predlogom za drugo znamko neke ruske učenke odločil o usodi teh otroških slik. Franci sicer pravi, da mu risanje ni posebno pri srcu, da mu je ljubši nogomet, kar mu je verjeti; radi pa verjamemo tudi njegovemu pedagogu, da Franci pač imenitno riše — omenjena risba je bila v tempera tehniki — in si pri likovnem pouku prizadeva za dobre izdelke. »Kar je pa najvažnejše po mojem mnenju«, poudarja Vinko Tušek, »ni le, da se šola afirmira na tak način, pač pa so uspehi učencev na raznih likovnih prireditvah doma in v tujini, ki se jih tako kot druge šole veliko udeležujemo, prispevek k estetski vzgoji mladega človeka.« L. Mencinger Prizadevanje kranjske glasbene šole za dvig glasbene kulture Uspeh ne pride čez noč »Samo veseli smo lahko letošnjega dokaj velikega zanimanja za vpis v glasbeno šolo, pravi ravnatelj Glasbene šole Lojze Ajdič. »tako da smo morali kar precej kandidatov za instrumentalne oddelke in za oddelek solo petja odkloniti. Skupaj s predšolsko skupino v ritmično-melodičnem oddelku imamo zdaj skoraj 400 učencev.« Pri glasbenem pouku je tako kot še tudi drugje pomembno dokaj zgodaj začeti: skupina najmlajših se kasneje usmerja v druge glasbene oddelke, seveda ne vsi. Mnogo mladih se nato odloča ne samo za glasbene instrumente, pač pa tudi zborovsko petje, ki se začenja v zborčku najmlajših. S takšnimi osnovami glasbene vzgoje seveda ni težko najti pot do pevskih zborov tako na osnovni šoli kot kasneje na gimnaziji, ki trenutno edina med srednjimi šolami goji zborovsko petje, kasneje z odraščanjem pa je pevskih zborov pri nas kar precej, čeprav bi prav sedaj lahko govorili o nekakšnem zastoju te amaterske glasbene dejavnosti. »Letos je naraslo tudi zanimanje za oddelek solo petja,« pravi ravnatelj Ajdič. »Ce pravimo, da smo Slovenci narod pevcev, potem so le štirje oddelki solopetja med 45 glasbenimi šolami v Sloveniji kaj malo, od tega sta kar dva oddelka na Gorenjskem, in sicer v Kranju in Škofji Loki. Letos smo morali zavrniti 18 kandidatov za solo petje, ker ima naša glasbena šola le enega pedagoga: prof. Hajdarovičeva ima zdaj 10 učencev, tako da trenutno na več ni mogoče misliti.« Iz kranjske glasbene šole izhaja vrsta znanih šolanih pevcev, sedanji učenci pa, kot z zadovoljstvom povedo na šoli, tudi veliko obetajo. Seveda se vsi solistični pevci ne odločajo za težavno pevsko kariero na primer v operi, veliko jih privabi ne dosti manj zahtevno petje v komornih zborih, le redki pa se odločajo za pedagoški poklic solo petja. »Čeprav smo v zadnjem času tako lani kot letos dosegli več pomembnih uspehov, naši učenci so prinesli priznanja z vrste glasbenih tekmovanj, pa bi vendarle omenil prav zadnji uspeh: na avdiciji za sprejem v našo najprominentnejšo skupino pevcev Slovenski oktet je bil učenec naše pedagoginje prof. Hajdaroviče-ve Stane Vidmar zelo uspešen, tako da upamo, da ga bo nadaljna pevska pot pripeljala med stalne člane Slovenskega okteta.« Stane Vidmar je 25-letni strojni tehnik zaposlen v kranjski Savi: k solo petju pa hodi zdaj že četrto leto. Seveda ima tudi pevsko »tradicijo«, saj je bil član šenčurskega in Savskega okteta, kasneje pa se je odločil za solistični, študij. Trdo delo, ki ga zahteva petje, mnogo odrekanja, discipline je lani že prineslo uspehe, saj je na pevskem tekmovanju, ki ga organizira Slovenska opera, dosegel drugo mesto (prvo mesto ni bilo podeljeno). Prof. Hajdarevičeva mu obeta še velik razvoj seveda ob trdem in vztrajnem delu, katerega prvi sadovi pevskega uveljavljanja mladega nadarjenega baritonista se kažejo že sedaj. L. M. Plesni tečaji v kranjskem domu JNA Verjetno se zavedamo, še posebej mladina, da si z obvladovanjem plesnih veščin omogočamo polnovredno vključevanje v družabno življenje in v okolje, kjer živimo. Pri malokateri dejavnosti se lahko tako hitro sklepajo nova poznanstva in prijateljstva. Plesna vzgoja pa je tudi del vsestranske izobrazbe mladega človeka: pravimo, da ples sodi h kulturi vsakega posameznika. V Kranju je že nekaj časa manjkalo strokovno vodenih mladinskih plesnih tečajev odprtega tipa: pred kratkim pa se je za mlade poleg že obstoječih možnosti plesnega udejstvovanja odprl nov plesni tečaj v Domu JNA. Vodenje je prevzel izprašani in usposobljeni plesni učitelj Dušan Homan, član Zveze plesnih učiteljev SR Slovenije. Prostor za plesne tečaje je z razumevanjem odobrilo vodstvo kranjske garnizije. Program plesnih tečajev v domu JNA je privlačen tako za začetnike kot tudi za take, ki si hočejo samo osvežiti znanje osnovnih plesov, ter za vse, ki svoje sedanje znanje želijo izpopolniti s temperamentnimi latinsko ameriškimi in pa najnovejšimi modnimi beat — pop plesi. V standardnem programu so angleški valček, foxtrot, polka, tango in dunajski valček, med latinsko ameriškimi plesi so rumba, samba, cha-cha, pasodoble in boogie-jive, med modernimi plesi pa so na sporedu stomp, the nasty, mr. pibb, mery downtown, mehikanski valček itd. Prvi tečaj se je začel 27. septembra, in sicer je ob torkih vsakič ob 17.30 do 19.30. Drugi tečaj se bo začel prav tako v torek, in sicer 18. oktobra ob 19.30. Nedeljski tečaj pa se bo pričel 16. oktobra ob 10. uri dopoldne in bo trajal do 12. ure. Prijave za vse tečaje so ob torkih ob 17.30 v Domu JNA ter seveda tudi ob pričetku kasnejših tečajev. Prof. Hajadrovičeva in njen obetajoči učenec Stane Vidmar Skupinski modni ples Novost pa so tudi predvideni plesni tečaji za otroke od 4. do 11. leta starosti: ta tečaj je prilagojen otrokom, njihovi razvojni stopnji. Tak tečaj imajo tudi v Ljubljani, v svetu pa so plesni tečaji za otroke sploh priljubljeni. Ob zaključkih otroških tečajev se navadno tudi tekmuje, prireditvi pa prisostvujejo tudi starši. Da so takšni tečaji resnično priljubljeni, pove že to, da je bilo letos v Parizu celo evropsko prvenstvo pionirjev v plesu. Tamburaški koncert Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki bo v nedeljo, 9. oktobra, ob 16. uri v kulturnem domu slavil 25-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Tamburaški orkester je bil v Retečah dejansko ustanovljen leta 1925, vendar je v nekaj obdobjih prenehal delovati iz različnih vzrokov. Od leta 1952 dalje pa ta orkester neprekinjeno deluje na glasbenem področju in dosega vidne uspehe. Ko je pred nekaj leti pričel sodelovati tudi s folklorno skupino tovarne Sava iz Kranja, so imeli skupne nastope že po mnogih državah v zamejstvu. Na nedeljskem koncertu se bo občinstvu predstavil tudi zbor še živečih članov iz leta 1925, zaigral pa bo tudi zbor iz leta 1952 in za njimi oba sedaj obstoječa zbora. V nadaljnjem programu pa bo nastopil še operni pevec Ladko Korošec, oktet Sava iz Kranja, Dekliški sekstet iz Bukovice in drugi. Vsi ljubitelji lepega petja in glasbe ste torej vljudno vabljeni na ta koncert. R.F. Folkloristi »Save« v Italiji V Dolini pri Trstu je bila v nedeljo, 25. septembra, tradicionalna prireditev zamejskih Slovencev »Praznik grozdja«, ki jo domačini organizirajo vsako zadnjo nedeljo v septembru že dvaindvajset let. Obiskovalci so lahko segali po grozdju, pokušali domače vino in uživali v kulturnem programu: najprej je nastopila domača godba na pihala, nato pa so godbeniki prepustili oder furlanski folklorni skupini iz Capricese v Italiji. V nadaljevanju programa je nato nastopila folklorna plesna skupina Sava iz Kranja, ki je občinstvo ogrela že z gorenjskimi plesi. Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora Mladinski šopek iz Mačkolj in domačega mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Boljunca. Višek prireditve pa je.bil prav gotov drugi nastop folklorne skupine Sava s plesi iz Prekmurja in bunjevačkimi plesi. K uspešnosti in pestrosti njihovega nastopa je brez dvoma pripomogel tudi tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, s katerim savski folkloristi že vrsto let uspešno sodelujejo. Z nastopom v Dolini pri Trstu se je za folklorno plesno skupino Sava pravzaprav začela sezona 1977/78, v kateri želijo sprejeti med plesalce še nove člane, ki jim smisel za ritmiko in ples niso tuji. Zato vabijo fante in dekleta v starosti od 15. do 20. leta, da se vpišejo v plesno folklorno skupino vsak dan razen srede ob 20. uri na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju. Majda Knific DRUGA SLOVENSKA LITERARNA KOLONIJA Zadnji dan v septembru in prve dni oktobra je bila v Gradišču v Slovenskih goricah že druga slovenska literarna kolonija, ki je bila organizirana v okviru petega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. V koloniji so avtorji brali svoja dela, se med seboj kritično pogovorili in prisluhnili tudi oceni in kritiki mentorjev, ki so tokrat bili: Peter Božič, Miha Mate in Polde Suhodolčan. Izmed svojih vrst so avtorji izvolili tudi poseben uredniški odbor, ki bo pregledoval in zbiral prispevke za knjigo pisateljev in pesnikov začetnikov in ki jo bo izdala ZKO Slovenije. Pogovarjali so se tudi o delu literatov izven osrednje literarne kolonije. Po lanskoletni koloniji so se zbrali v posebno skupino literati z Gorenjske in Ljubljane in pripravili samostojne literarne večere v Šenčurju in nato še v nekaterih drugih gorenjskih krajih. Literati so se v Gradišču dobro počutili, domačini pa so jim pripravili tudi prijetno tovariško srečanje — lickanje koruze v vasi Senarska na star štajerski način. Od gorenjskih avtorjev so se kolonije udeležili: Damjan Jensterle iz Zasipa pri Bledu, Gorazd Majaron in Bogomir Šefic iz Ljubljana-Šiške, Helena Giacomelli, Milan Dedič in Helena Narobe iz Domžal, Cipsi iz Šenčurja, Marko Elsner iz Medvod, Martin Kadivec iz Kranja, Janez Zupan in Tone Pogačnik iz Radovljice ter Sonja Hribovšek iz Kamnik« GORENJSKI MUZEJ ^' ^rzin V Mestni hiši je na ogled arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši bo do 13. oktobra odprta razstava del slikarja Borisa Lavriča in kiparja Zdenka Grgeljca. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Mario Petrič, v stebriščni dvorani pa je na ogled izbor akvarelov akad. slikarja Janeza Mežana, ki ga je pripravil in posredoval Pokrajinski muzej v Ptuju. Obe razstavi bodo zaprli 13. oktobra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana vzgojiteljska šola in — ustrezne moralnopolitične lastnosti. Nastop dela s 1. novembrom 1977 v Otroškem vrtcu Bohinjska Bistrica. Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ZAVODA ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO ZA GORENJSKO, Kranj, Gosposvetska ulica št. 9 '*r ' '■ 11' '•ftiMrn'': *r' 'I.V-.svyi....V; - ''"^LiiiJT'^. objavlja prosto delovno mesto REFERENTA V DDD SLUŽBI Pogoji za zasedbo delovnega mesta: sanitarni tehnik ali sorodni poklic Pismene ponudbe s priloženimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na v uvodu citirani naslov. i s* r Peko preseneča z jesensko in zimsko obutvijo Uspela akcija »Za otroka in šolarja« — Novi modeli športne obutve, prehodne športne obutve, galanterije, škornjev in visoke obutve že v prodajalnah — Jesenska in zimska sezona tudi začetek praznovanja 75. obletnice obstoja tovarne TR2IĆ — Zaradi dveh vzrokov se je Tovarna obutve Peko Se posebno temeljito pripravila na letošnjo jesensko in zimsko sezono. Delovna organizacija želi obogatiti že sicer široko ponudbo in ustvariti kar najboljše rezultate, obenem pa sta jesenska in zimska sezona začetek praznovanja 75. obletnice obstoja tovarne, ki bo prihodnje leto. Peko je namreč nastal leta 1903. Del nove kolekcije škornjev in visoke obutve »Čevljarček« > med najmlajšimi *i V Peku sodijo, da je treba Gorenjce opozoriti na nove modele, primerne za jesen, za prehod iz jeseni v zimo in za zimo samo, čeprav se je pravzaprav jesenska sezona pri obutvi že začela in so prvi ugodni poslovni rezultati že znani. Akcija »za otroka in šolarja« je pomenila začetek Pekove jesenske in zimske sezone. Izredno uspešna je bila, saj so v številnih prodajalnah prodali vse pripravljene količine otroške obutve. To pa seveda ne pomeni, da je ni mogoče več dobiti. Iz Peka gredo dnevno na trg nove in nove količine otroške »fleka« obutve, pri čemer tržiška delovna organizacija uspešno sodeluje z znanim in dolgoletnim kooperantom Cicibanom iz Mirna pri Novi Gorici, ki še posebej slovi po obutvi za najmlajše. Otroška in šolska akcija je bila vsestransko pripravljena. Izložbe Pekovih prodajaln so bile lično opremljene, k nakupu pa so vabili tudi letaki s slikami ponujanih modelov. Številni malčki in šolarji so ob tej priložnosti prejeli urnike, pivnike in nalepke z znano Pekovo maskoto čevljarčkom. Novi Pekovi modeli športne obutve Kako pa Sila živahno je bilo tisto popoldne pred tednom dni v tej novi kranjski trgovini na Titovem trgu. Sicer ni bilo ravno takega navala, kot prvi in drugi dan po otvoritvi, ko so se stranke spodaj le stežka srečavale, da si se kar bal, če so pulti na otroškem oddelku in pri Pleteninah dovolj trdno postavnem. Ne, to popoldne se je tu dalo »dihati«, kot temu pravimo, kljub temu, da skoraj ni bilo mimoidočega, ki ne bi bil zavil noter. In če je že bil tu, se je skoraj gotovo povzpel v gornje prostore h konfekciji, kjer je zdaleč največ povpraševanja. Kako tudi ne, saj je jesen že tu in bo zima takoj za njo: kostimi, plašči - prehodni, toplejši, krila za mlade in ne več čisto mlade, za otroke kar od kraja vsa konfekcija, pa težka metraža in tako naprej. In ko je vsak tako vneto nekaj iskal, smo ustavili nekaj naključnih kupcev, ali bolje »kupovalk«, saj nam je uspelo tokrat ob beležki in fotoaparatu obdržati le ženski spol. »Kakšna se vam zdi Tina?« smo pobarali najprej Rozko Kalanovo iz Drulovke, ki se je s hčerko ustavila tam pri kozmetiki. »Lepo je, zares je lepo. In izbire je več kot dovolj. Danes sem prvič tu in sem le bolj na ogledih. Kupovat sem prišla zavese k .sosednji' TINI, v de-korativo. Tako veliko izbiro imajo, da se kar težko odločiš. Se enkrat bom morala priti! Na splošno se mi zdi, da imajo veliko ponudbo. In veste, kaj mi je najbolj všeč? To, da ti pustijo, da sam izbiraš, da imaš prost pristop do blaga. Včasih •i pa moral čakati pred pultom tudi, če si hotel blago samo pogledati ...« Novi modeli za odrasle Jesenske in zimske kolekcije za odrasle bi lahko razdelili na športno obutev, na prehodno športno obutev, na galanterijo in na škornje ter visoko obutev. Novi modeli športne obutve so na videz grobi, vendar imajo moderne valovite ali nazobčane podplate. Obutev je namenjena za uporabo v slabšem vremenu, dobrodošla pa je tudi pri hoji v naravi. Podplati so termoplastični in nepremočljivi, zgornji deli pa športno krojeni in izdelani iz pravega usnja, po čemer je znan Peko kot eden najboljših proizvajalcev. V obutev je vgrajena penasta guma, „ki daje še posebno mehkobo. V to skupino obutve sodi tudi tako imenovana »fleks« obutev. Njene kvalitete so mehkobnost, prožnost podplatov, ki so izdelani iz surove gume, in privlačno krojeni zgornji deli. »Fleks« obutev še posebno dobro pristoji k hlačam. Naravne svetle barve so značilnost prehodne športne obutve. Takšna so namreč letošnja svetovna modna pravila. Razen tega tovrstno obutev odlikujeta mehkoba in višje pete. Omembe vredni so novi modeli tako imenovane galanterije, h kateri sodijo lažji ženski in moški čevlji. Njihove značilnosti so tanki podplati, modne konice in tenke ter visoke pete. Zgornji deli so izdelani iz najfinejših telečjih materialov in ševroja. Modeli so primerni za svečanejše priložnosti ali za ljudi, ki so vajeni elegantnega oblačenja. Prehodna športna obutev je novost Pekove ponudbe Tudi novi modeli galanterije so že f v prodajalnah tovarne Peko Pripravljeni za zimo Obiskovalci Pekovih prodajaln ne bodo v zadregi, kaj kupiti za zimo, saj prihajajo iz Tržiča novi modeli zimskih škornjev in visoke obutve, primerni za vsak okus. Peko je prepričan, da so modeli izredno praktični. Posebna pozornost je veljala škornjem. Krojeni so po zadnji modi. Veseli jih bodo še posebno tisti, ki so prepričani, da je škorenj modni dodatek in del načina oblačenja, ne pa le obutev, uporabljiva zgolj pozimi. Večina novih Pekovih škornjev ima modno konico in visoke ter tanke pete. Usnja so mehka, obutev pa je predvsem ravno krojena. Skornji so izdelani tako v standardnih kot v modnih svetlih barvah. Seveda tudi tisti, ki se pripravljajo na mrzlo zimo in slabo ter muhasto vreme, ne bodo prikrajšani. V kolekciji zimske ženske in molke obutve je obilo mikavnega tudi zanje! Pekove prodajalne so že založene z omenjenimi novostmi. V delovnem kolektivu so prepričani, da jih boste obiskali in našli iskano ter sebi primerno obutev. Izbira je namreč velika! Zgoraj, pri kabini mladinskega oddelka sta se s kuštravim fantičem trudila oče in mati. Pomer-jali so smučarske komplete, saj bo zdaj zdaj tu šola v naravi in fanta bo treba pošteno obleči. Kot nalašč nobene hlače niso bile dovolj velike. Ko pa ti otroci tako rastejo! In ko je prodajalka stopila še po en, malo drugačen model, smo jih malo zmotib v njihovi pomerje-valni vnemi, le toliko, da so nam povedali svoje mnenje o TINI. Naša sogovornica je bila Vika Cvetkovič iz H rastja. »Všeč mi je Tina. Že včasih sem rada zahajala v to Kokrino blagovnico, ker sem imela vedno dober občutek, da se tu dobe stvari tudi kak dinar ceneje. In postrežba je bila vedno solidna. No, zdaj, ko so jo pa tako lepo preuredili, bom pa sploh rada prihajala. Najbolj posrečeno se mi zdi pa, da je urejen prav tale mladinski oddelek. Sem bodo mladi zagotovo radi prihajali!« Spustili smo se spet dol po stopnicah in pri kozmetiki, točneje pri Scherku, dobili Vero Dišič z Brega ob Savi. Scherkov žele, pravi, da redno kupuje, ker ji najbolje očisti kožo. Tako so ji enkrat svetovali v GLOBUSU, ko so imeli v gosteh poklicno kozmetičarko in odtlej ga redno uporablja. In kako se njej zdi TINA? »Tu sem, čakajte, da pomislim, menda že tretjič. Zadnjič, kmalu po otvoritvi, sem tu kupila volneno jopico s kapuco za hčerko in pulover ter zase nekaj stvari. Danes sem si pa zgoraj na mladinskem oddelku ogledala žameten zelen kostim, kakršnega si že dolgo želim. Tako mi je všeč, da bom komaj pričakala plačilni dan ... Dobro so založeni in vidi se, da je tu moćno savel nov veter. Stare blagovnice ni več prepoznati niti po videzu niti po ponudbi! Kar nekam pomladila se je, bi rekla. Morda je k temu pripomogel prav mladinski oddelek, ki je res odlično založen.« In kaj pravijo odgovorni v KOKRI za njihovo TINO? Pravijo, da je dobro obiskana, da so veseli, ker so uspeli pritegniti pozornost kupcev in ker so izpolnili njihova pričakovanja. Trudili se bodo pa še naprej, da bo vedno dobro založena in »mlada«, ta naša TINA. V ledenem oklepu Triglavskega brezna V soboto, 1. oktobra, so se hrabri jamarji spustili 280 metrov globoko in ugotovili, da za zdaj ni možnosti za še globlji spust — Skrivnost Triglavskega brezna deloma že pojasnjena — Neraziskane jame privlačijo jamarje Kredarica, Kranj — Na ledeniku ped Triglavom, za manjšim grebenom, je vhod v mikavno Triglavsko brezno, o katerem je bilo v preteklosti tako kot za druge neraziskane jame marsikaj slišati. Nekaj jamarskih odprav je že obiskalo temačno brezno, ki ga obdaja ledeni oklep. Raziskovalec, ki se spušča v globino, se počuti kot bi se drsal po ledenem toboganu. Brezno je bilo za zdaj raziskano do 280 metrov globine. Številni pa so predvidevali, da utegne biti mnogo globlje, celo do 1000 metrov, saj voda do tajajočega ■> se ledenika prodira skozi brezno in se v dolini Vrat spet prikaže na beli dan. Letos je Triglavsko brezno spet vzdramilo jamarske strasti. Deset let po obisku neke poljske odprave in spustu ljubljanskih jamarjev so se za srečanje z ledeno jamo odločili kranjski in blejski jamarji Vasilij Novak-Vasko, Dare Manfreda-Vegi, Jože Tomazin-Rožle, Tomaž Koželj, Srečo Kunčič, Brane Bušelič-Buš-man in Davorin Preisinger ter ljubljanski jamarji Tone Planina, Rado Smerdu in Janez Sabolek-Sablja. Predvidevali so, da bi se zaradi zaporednih toplih poletij utegnil ledeni oklep brezna stajati in s tem omogočiti globlji spust, obenem pa so jamarji, ki imajo pri tehniki svojega posla veliko skupnega z alpinisti, na ta način tudi proslavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav. Ker je takšen spust v temačno globino tvegan, so kranjski, blejski in ljubljanski jamarji pripravili dve predakciji. 28. avgup^a se je del odprave povzpel do vrha v brezno in priročno deponiral okrog 300 metrov vrvi in prav toliko aluminijastih jamarskih lestev. Druga pripravljalna akcija je bila 24. septembra. Jamarji so prinesli na ledenik še nekaj opreme in se spustili 40 metrov globoko ter ugotovili, da za začetek glavne akcije ni ovir . .. V četrtek, 29., in petek, 30. septembra, ter v soboto, 1. oktobra, in v nedeljo, 2. oktobra, je bila načrtovana in speljana glavna akcija. Davorin Preisinger je doslej obiskal že številne gorenjske jame in brezna »Zborno mesto je bilo v Krmi,« pripoveduje Davorin Preisinger, dolgoletni kranjski jamar in član odprave v Triglavsko brezno. »Krenili smo navkreber in s po 20 do 25 kilogramov prtljage in opreme na hrbtih smo bili v četrtek ob pol polnoči na Kredarici. 2e na začetku poti nas je spremljala sreča v nesreči. Eden od jamarjev je krenil naprej in pomotoma zavil proti Staničevi koči. Lepemu vremenu se imamo vsi skupaj zahvaliti, da smo se ob soju lune ugledali in sporazumeli s klici! Utaborili smo se pri vre-menoslovcih in uredili opremo, ki smo jo prinesli s seboj: kline, oponke, telefon, naprave za radijske zveze in drugo tehnično plezalno opremo.« »V petek je prvi del ekipe krenil na delo,« nadaljuje Davorin Preisinger. »Fantje so imeli nalo- Sredi ledenika, za grebenom v sredini fotografije, je vhod v brezno go tehnično opremiti zgornji del brezna za spust v globino. Opravilo ni bilo lahko, saj so v ledu tičale številne nevarnosti, od raz-pokanih sveč, razpok p oklepu in opasti. Najti je bilo treba varna stojišča in sidrišča za vpenjanje vrvi in za varovanje. Čeprav so se v jamo prvi spustili ljudje, ki so v njej že bili, jo skorajda niso mogli prepoznati. Zaradi toplih zaporednih poletij so se ledene gmote topile in spremenile. Glavno sidrišče za vrvi in lestve je bilo urejeno 50 metrov globoko.« Dan je bil za priprave skoraj prekratek. Jamarji so se šele po trinajstih urah dela ob desetih zvečer vrnili na Kredarico. Za soboto, 1. oktobra, je bila načrtovana glavna akcija. Vsak član odprave je bil na svojem mestu. Vsako opravilo je namreč pri tako zahtevni in tvegani akciji enako pomembno. »Dva tisti hip najbolje pripravljena fanta ali ,špičaka' kot takim pravimo jamarji, sta začela odločilni spust v globino. Le ob soju svetilk in baterij, saj dnevna svetloba seže v Triglavskem breznu le borih 20 metrov globoko, sta drsala znotraj ledenega oklepa in po 130 metrih di-direktnega spusta, kar je enako trikratni višini kranjskega zvonika, obtičala 280 metrov globoko,« opisuje odločilni del akcije Davorin Preisinger. »Spust v še večjo globino jima je preprečilo Jože Tomazin-Rožle, vodja kranjskih jamarjev V led okovano Triglavsko brezno, katerega 280 metrov globoko dno je prekrito z gruščem. Notranjost brezna je za obiskovalca strašna in zahtevna in so ji kos le izkušeni jamarji Vhodna dvorana Triglavskega brezna. Do sem še seže dnevna svetloba. dno, posuto z gruščem. Triglavsko brezno torej po zadnjih ugotovitvah ni globlje od 280 metrov. Pod dnom, zasutim z gruščem, je mogoče nova ledena plast in nato novo brezno, vendar s sedanjimi pripomočki tega ni mogoče ugotoviti. Mogoče bo narava sčasoma sama razkrila nove skrivnosti, vendar za zdaj lahko le predvidevamo, da voda s triglavskega ledenika pronica •kosi do brezna in v višini doline Vrat privre na dan.« Kljub novim spustom v Triglavsko brezno jamarji zanesljivo najmanj deset let ne bi ugotovili nič novega. Zato bodo počakali, kakšno usodo in spremembe bo zanimivemu in sedaj že manj skrivnostnemu breznu namenila narava. Delo pa jih čaka drugje, saj je na Gorenjskem še kopica zanimivih in neraziskanih jam kot so na primer Peči pri Kropi, jame in brezna na Jelovici, Mrzle jame na Zaplati, jama-nad Babnim vrtom in njim podobne skrivnosti narave! J. Košnjek Vabimo na ogled razstave na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1977, lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. s svojimi TOZD vam nudi: — vse vrste gozdnih proizvodov — turistične storitve — prevozne storitve — žagan les iglavcev — ladijski pod — iverne plošče: navadne in oplemenitene — oblazinjeno pohištvo — stavbno pohištvo — sumo vrata — instro okna — izolir okna — izolacijske šipe — rolete za okna — klasična okna — stenske in stropne obloge — ogrodja za kavče izvajamo: gojitvena dela gradbena dela izgradnja cest lesna Oglejte si skupno razstavo na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme od 10. do 16. oktobra 1977 TEL.: (064) 26-076 Na Gorenjskem lahko kupite naše izdelke v LESNINI — poslovalnica Kranj, Primskovo in Slovenijalesu — poslovalnica Vižmarje Posebno pa še na demonstracijo »Vse o zidnih in stropnih oblogah« v petek dne 14.10. in v soboto dne 15.10. ob 11. in 15. uri v paviljonu Lesnine. Na sončni strani Velebita 13 KINO Kranj CENTER 7. oktobra angl. barv. srhlj. PREROKBA ob 16., 18. in 20. uri 8. oktobra angl. barv. srhlj. PREROKBA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. TAKSIST ob 22. uri 9. oktobra polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 2. del ob 10. uri, angl. barv. shrlj. PREROKBA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. erot. EMILY ob 21. uri 10. oktobra amer. barv. krim. TAKSIST ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. krim. TAKSIST ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv. krim. TAKSIST ob 16., 18. in 20. uri 13. oktobra angl. barv. erot. EMILY ob 16., 18. in 20. uri Kranj 8TOR2IC 7. oktobra ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 16., 18. in 20. uri 8. oktobra polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 16. uri, nem.-jug. barv. film SCUT ob 18. in 20. uri 9. oktobra polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 14. uri, ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (ni primeren za otroke) ob 16. uri, amer. barv. vestern JEZDEC NA STRANPOTJU ob 18. uri, premiera franc.-brazil. barv. filma OTALIJA IZ BAHIJE ob 20. uri 10. oktobra franc.-brazil. barv. OTALIJA IZ BAHIJE ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra franc.-brazil. barv. OTALIJA IZ BAHIJE ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra danski barv. erot. ROMANTIKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 13. oktobra ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Trti« 8. oktobra polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 2. del ob 16. uri, amer. barv. vestern JEZDEC NA STRANPOTJU ob 18. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. risani SKRIVNOSTNA PAJCEVINA ob 15. uri, danski barv. erot. ROMANTIKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 10. oktobra danski barv. erot. ROMANTIKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. uri, predpremiera angl. barv. erot. EMILY ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. krim. akcij. TEXAS EXPRESS ob 18. in 20. uri 12. oktobra franc. barv. krim. DOGODEK V AVTO KAMPU ob 18. in 20. uri 13. oktobra franc. barv. DOGODEK V AVTO KAMPU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. oktobra amer. barv. risani SKRIVNOSTNA PAJCEVINA ob 16. uri, ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. erot. EMILY ob 22. uri 9. oktobra polj. barv. mlad. SKOZI PUSCA-VO IN GOŠČAVO - 2. del ob 15. uri, ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 17. in 19. uri 10. oktobra franc. barv. krim. DOGODEK V AVTO KAMPU ob 18. in 20. uri 11. oktobra franc. barv. krim. DOGODEK V AVTO KAMPU ob 18. in 20. uri 12. oktobra ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. akcijski TEX AS EXPRESSobl8. in 20. uri Vodenje se uveljavlja pri delu, sportu in razvedrilu. Namen teh dejavnosti se bolj uspešno uresničuje ob pravilnem, spodbudnem, človekoljubnem vodenju in usmerjanju. Dobro vodenje zagotavlja ugodno vadbeno ozračje in veča športno storilnost. Kakšen način vodenja najbolj ustreza učencem in športnikom? Pri razvedrilnem športu, ko ne gre za večje storitve ali za uvrstitve, jim je bolj všeč demokratični način vodenja. Otroci se radi igrajo sami brez nadzora in prisiljevanja. Ko pa se odločijo za resno vadbo ali treniranje, potrebujejo več nadzora in strokovnega usmerjanja. Otroško igravost zamenja naporen trening, privaditi se morajo na bolj strog in športni način življenja. Učenci menijo, da jih učitelj mora znati pritegniti k delu in jim zbuditi voljo do vadbe. Učitelj mora biti človeško nepristranski, izkazovati mora pozornost vsem in ne samo nadarjenim. Učenci ne vadijo radi ob pretiranem ukazova-nju v bolj vojaškem slogu: »Če mi preveč ukazujejo, ne vadim z voljo. 2e povelje ,na-pred marš' se mi upira, saj zveni tako prisilno. Vsem pedagogom v šolah in športnih društvih svetujem, naj vodijo mladino tako, da si bodo pridobili njeno naklonjenost. To pa ne s pretirano vljudnostjo, popustljivostjo ali z navidezno prijaznostjo, temveč tako, da jim z besedo, dejanji in osebnim vzorom vlivajo Čim več pobude. Zaradi reda in same organizacije pa je potrebno nekaj nadzora.« Učenci učitelje demokratičnega kova, ki so preveč popustljivi in premalo strogi, radi izkoriščajo, tako da se Radovljica 7. oktobra amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 18. uri, amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 20. uri 9. oktobra amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 16. uri, amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 18. uri, amer. barv. pust. AVANTURE SREC NE LADY ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. pust. GUSARJI ZELENEGA OTOKA ob 20. uri Bled 7. oktobra ital. barv. krim. VRAG V GLAVI ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. fant. DEŽELA, KJER SE JE USTAVIL ČAS ob 20. uri, danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 18. uri 9. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY ob 16. uri, amer. barv. fant. DEŽELA, KJER SE JE USTAVIL CAS ob 18. uri, danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 20. uri J Menice RADIO 7. oktobra amer. barv. drama LENNY ob 17. in 19. uri 8. oktobra amer. barv. pust. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 17. in 19. uri 9. oktobra amer. barv. pust. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 17. in 19. uri 10. oktobra franc. barv. komed. BELMON-DO NEPOPRAVLJIVI ob 17. in 19. uri 11. oktobra franc. barv. komed. BELMON-DO NEPOPRAVLJIVI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 7. oktobra ital. barv. vestem TA PREKLETI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 8. oktobra franc. barv. komed. BELMONDO NEPOPRAVLJIVI ob 18. in 20. uri 9. oktobra franc. barv. komed. BELMONDO NEPOPRAVLJIVI ob 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. pust. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. pust. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. drama LENNY ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 8. oktobra ital.-franc. barv. krim. CA MORRA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 19.30 9. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 19.30 Kranjska gora 8. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 20. uri 9. oktobra franc barv. komed. ZOPET 7. ČETA ob 20. uri 12. oktobra franc. barv. komed. BELMONDO NEPOPRAVLJIVI ob 20. uri vadbi izmikajo, posebno tedaj, kadar jih pesti vadbena mlač-nost in kadar se v jutranjih urah oglašajo značilne šolske skrbi. Pedagogi pa se zavzemajo za način vodenja, kakor sledi: Zavzemam se za bolj avto-kratični način vodenja, saj se drugače prenekateri učenec izogiba bolj zahtevnim vajam. Način vodenja moraš prilagoditi vadbenim skupinam, znanju učencev in njihovim delovnim navadam. Pri vadbi bolj divjih, neugnanih in številčno močnih skupinah je potrebno bolj zategniti vajeti kot pri discipliniranih, uglajenih in manjših skupinah. Pri vadbi skupin je več poveljevanja, pri vadbi in treniranju posameznikov pa je več tovariške-ga spodbujanja in svetovanja. Vadba mora biti vodena dovolj strokovno, vsak vaditelj pa naj upošteva in uresničuje gibalne potrebe vadečiht Zagovarjam demokratičen način vodenja, seveda kolikor tega ne izkoriščajo. Vendar mislim, da je danes potrebno vzgajati in voditi mladino zelo previdno in dovolj taktično. Na nižji stopnji je potrebno učence bolj disciplinirati, da bi se navajali na samostojno in manj nadzorovano vadbo. To so nekatera značilna mnenja o načinu vodenja po sodbi učencev in učiteljev. Način vodenja se prilagaja miselni, čustveni in moralni zrelosti učencev in športnikov, njihovim vadbenim, športnim nagibom in znanju. V vodenju pa naj bi se vse bolj odražalo medsebojno sodelovanje, medsebojna pomoč, tako da bi bila vadba podobna uglašenemu zboru, ko je čutiti veliko uglajenosti, ritma in harmonije. JožeAžman Na srečo sem potem kmalu prišel do kamnitih ograd in takoj za ogradami do markirane steze. 2e po nekaj deset metrih je bila na skali zraven markacije narisana tudi rdeča puščica, ki je kazala pot do planinskega zavetišča Skorpo-vac. Se leta 1969 je dr Zeljko Poljak v svoji znani knjigi o Velebitu pisal takole: »Skorpovac je zaselek s sedmimi naseljenimi hišami, eno redkih velebitskih naselij, ki ni nazadovalo zaradi izseljevanja«. Osem let kasneje, ko sem se mudil v Skorpovcu jaz, je bilo to »eno redkih velebitskih naselij, ki ni nazadovalo zaradi razseljeva-nja,« — pusto in prazno. Vse, kar bi bilo mogoče živega najti v teh sedmih »naseljenih« hišah, bi bile kače in podgane, če ne štejem zraven raznih manjših plazilcev in žuželk in mogoče kakšne žabe v postani vodi zapuščenih vodnjakov. Razpadajoči zidovi hiš so bili zaraščeni s travo, ki je že leta nazaj ni nihče pokosil in z meter visokimi koprivami. Edina stvar, ki bi utegnila planinca ali slučajnega obiskovalca tu zanimati in mu koristiti, je planinsko zatočišče, ki je urejeno (ali bolje — neurejeno, zakaj, to bomo videli kasneje) v eni izmed zapuščenih vaških hiš. V že omenjeni knjigi o Velebitu piše: »Planinsko zatočišče Skorpovac je uredil leta 1969 Planinarski savez Hrvatske. Zatočišče razpolaga z osmimi posteljami in opremljeno kuhinjo. Ključ je shranjen pri lastniku zgradbe, ki živi tu, v vasi pa je mogoče dobiti tudi nekaj hrane.« Kako se časi spreminjajo! Zatoči-čišče Skorpovac se danes, osem let po otvoritvi v ničemer več ne razlikuje od ostlaih razpadajočih vaških hiš. Lastnika zgradbe ni več mogoče dobiti v bližini, tudi ključa seveda ne, zato so vrata zmeraj na stežaj odprta in bi pozimi, ko ni planincev, utegnila zgradba služiti tudi kakšnemu medvedu za brlog. Okna so sicer zaprta, a bi bila prav lahko tudi odprta, ker so vse šipe razbite. Seveda ni treba posebej razglašati, da na notranjih zidovih v debelih slojih odpada omet, da so lesena tla sprhnela in razrita od miši, da so blazine in odeje v štirih železnih nadstropnih posteljah umazane in razžrte od moljev, da je pečatnik s transverzalnim žigom suh, brez črnila, da v petrolejkah ni petroleja, da v »opremljeni« kuhinji razen zarjavelega in pregorelega štedilnika ni nobene druge opreme, da .. . in tako naprej, in tako naprej ... »Še neandertalec je imel boljšo luknjo,« je nekdo zapisal v knjigo obiskovalcev. — A bil sem vesel, da sem našel vsaj to in mi tako ni bilo treba iskati prenočišča v gmajni ali na polju. Tudi voda v vaškem vodnjaku je bila postana in polna utopljenih žuželk, gnile trave in listja, a s kakšnim užitkom sem jo pil! Če bi se držal higienskih navodil, bi jo moral seveda prekuhati (pa še potem ne bi bila neoporečna), a zanašal sem se na svoj odporen želodec, ki me v takih primerih ni doslej še nikoli pustil na cedilu. Ker se mi ni ljubilo iskati in sekati drv, večerje nisem skuhal na štedilniku, ampak tako kot ponavadi na mojem malem bencinskem gorilniku. Še preden sem utegnil do kraja pojesti, me je zmotil obiskovalec — planinec (to je bil prvi planinec, ki sem ga srečal na Velebitu sploh) in takoj za njim jih je prišlo še nadaljnjih pet — sami moški in en desetleten deček. Povedali so mi, da so iz zagrebškega PD »Rade Končar« in da delajo tridnevno turo od Zavižana do Oštarij. Vsi so bili zasopli, prepoteni in skrivljeni pod težo ogromnih nahrbtnikov, ki so jih nosili s seboj. Še čudno, da poleg vse druge potrebne in nepotrebne šare niso vzeli s seboj še kakšnih zložljivih stolov in prenosnega televizorja. Ležalne blazine, pižame in tranzistorski radio so že tako in tako imeli — da o velikanskih zalogah hrane niti ne govorim. (Nič čudnega, da je najstarejši član odprave potem še ves večer ves za-ripel v obraz stokal, da mu nagaja srce.) Ko sem jih vprašal, kakšna je pot do Velikega Alana, so mi povedali, da je pot sama sicer lepa, samo polno kač mrgoli po njej. Potem sem jih pustil pri miru, ker so se pripravljali h kuhanju večerje in so se potem ves večer pogovarjali samo še o kulinaričnih stvareh. Ko pa so ob osmih prek tranzistorja zvedeli še za rezultate prvenstvenih nogometnih tekem, se je pogovoru o kuhi pridružil še žogo-brc. Kot popoln diletant na obeh področjih sem jaz avtomatično že vnaprej izpadel iz debate. Nazadnje pa so bili le toliko prijazni, da so me z nazivom »mladi gospodine« povabili na juhico, jaz pa sem bil toliko neprijazen, da sem povabilo odklonil, ker sem ravno takrat že ležal na pogradu, zavit v spalno vrečo in sem se na smrt utrujen pripravljal k spanju. — Čeprav bi mi njihova juhica kar teknila — še posebno zdaj, ko so moje zaloge hrane že spet kopnele. SEDMI DAN Skorpovac — Mlinište — Veliki Alan Kljub utrujenosti nisem kaj prida spal. Bolje spim sam pod drevesom sredi gozda kot pa s tujimi ljudmi v zatohlosti in omejenosti štirih hišnih sten. Smrčanje, škripanje pogradov, pomanjkanje svežega zraka, smrad. — No, saj ne rečem, da sem jaz kaj manj smrdel od drugih, najbrž še bolj. Tu v tem gorskem kršu vode še za gašenje žeje in kuhanje ni dovolj, kaj šele za razkošje, ki se imenuje umivanje. Zagrebčani so vstali že ob prvem svetu, kmalu po četrti pa so že odšli, ker so nameravali še pred opoldansko pripeko priti v Ošta-rije. Na tihem sem upal, da me bodo tudi danes povabili na zajtrk, tako kot so me bili prejšnji večer na juho, a to se ni zgodilo. Potem sem upal, da bodo pustili na mizi vsaj kakšen odvečen kos kruha ali prepečenca, a našel nisem niti drobtinice. Očitno so se strogo ravnali po črki hišnega reda, ki pravi, da mora vsak obiskovalec za seboj počistiti in pustiti zaklonišče v takšnem stanju, v kakršnem je bilo prej. Res je. V tej naši visoko civilizirani in sploh super družbi imajo kar štirje člani naše družine uši. Nekdaj je bila to velika sramota, tarna mama, saj so bile uši znak revščine in umazanije. Kako pa danes? Revščine najbrž ni, gotovo pa je umazanija. Že par mesecev se po glavah Kranjčanov sprehajajo uši in nočejo in nočejo dol. Nasprotno, kaže, da jih je vedno več. V naši družini je to nadlogo najprej opazila »ta mlada« na glavicah dveh najmlajših. Brž ju je namazala, da je smrdelo po vsej bajti. Mama ni mogla verjeti, saj večkrat pravi, da »ta mlada« rada pretirava. »Dokler jih sama ne vidim, ne bom verjela,« je še pristavila. Verjeti je morala že naslednji dan. »Ne vem, zakaj me tako srbi glava,« je dejala zvečer. Morda imaš uši, smo ji nagajali, a ji nikakor ni šlo v račun. »Jaz uši? Kje neki!« Pogledali smo ji med lase. Res je bila tam. Ena. Uši imamo Naslednje jutro se je repenčU že brat. »Vso noč nisem mogel spati,« je stokal. »Zjutraj sem jo našel na blazini. Poglej, če je še kakšna!« Uši ni bilo opaziti, imel pa je pravo zalego gnid. Spet je smrdelo po vsej hiši, ko smo nesrečneža mazali, da je bilo veselje. Po prvem razburjenju smo začeli ugotavljati, kdo je svinjarijo prinesel v bajto. Najbrž eden od otrok, smo družno menili, mama in brat, ki imata največ opraviti z njima, pa sta se jih verjetno nalezla. Ali pa sijih staknila ti, smo rekli mami, ki je bila najbolj ogorčena. No, kar je, je. Kriv naj bo ta ali oni, nič ne pomaga. Umivamo se vsi, če pa jo prineseš od drugod, pač nisi kriv. Ne pomaga nobeno stokanje in obtoževanje. Le to smo sklenili, da nikomur ne bomo pra vili o sramoti, ki nas je doletela. »Le kaj bodo mislili ljudje? Da smo take packe?« mami še vedno ne gre v račun. Pred otroci skrivamo kolikor se da, za kaj gre, a samo čakamo, kdaj bo kdo nekje ponosno dejal: »Pri nas imamo pa uši, pri vas pa ne!« A če premislimo, to še ni najhuje. Huje bi bilo, če bi se živali razlezle še na glave -ostalih »zdravih« družinskih članov. Zato vsak dan drug drugemu brskamo po laseh, če se je morda oživila še kakšna trdovratna gnida. KAM NA IZLET V VOLČJI POTOK IN KAMNIŠKO BISTRICO Če smo v Volčji potok pohiteli spomladi, da smo uživali v prvem pomladnem cvetju in njegovih svežih dišavah, nas bo jeseni pritegnil s svojimi ognjenimi barvami drevja in grmičevja, zbranega z raznih delov sveta. Će imamo doma svoj vrt, si bomo tu lahko tudi nabavili sadike okrasnega grmičevja, srebrno smreko, tiso itd. Pa tudi za sobne rastline se bomo lahko pomenili s tamkajšnjimi vrtnarji. Sicer pa, bomo kupili sadike ali ne, glavno je, da se sprehodimo med temi čudovitimi jesenskimi barvami in potočki in preživimo lep dan. Za dobro malico po daljšem sprehodu ne bo težav, saj je v bližnji okolici, v Radomljah, Domžalah, Trzinu, Mengšu in Kamniku vrsta dobrih domačih gostiln. Mogoče bomo pa še za krajši izlet iz Kamnika skozi Stranje in Stahovico do Kamniške Bistrice. Med potjo si lahko ogledamo še znameniti Predoselj, tesna korita Bistrice, čez katera gre »naravni most« po zagozdeni skali. V dolini Kamniške Bistrice so bili v začetku 18. stoletja plavži in kovačnice za žeblje. Sedaj je v njej kamnolom porfirja, pri Stahovici pa apnenice. Okolica slovi kot lovišče gozdne in gorske divjadi, med njimi gamsov in ruševcev. Iz Kamniške Bistrice se lahko, seveda če boste razpoloženi, potegnete z žičnico še na Veliko planino. Športni pedagogi in njihov način vodenja 10. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 7. oktobra 1977 MARTA ODGOVARJA Mira — Kranj Prosim za nasvet, kakšen naj bo moj nov plašč. Rada imam enostavne reči, tako da jih nosim lahko dalj časa. Stara sem 26 let, visoka 167 cm in tehtam 59 kg. ODGOVOR: Plašč se zapenja enoredno do vrha, ima manjši ovratnik, spredaj vstavek prešit z okrasnimi šivi. Žepi so v šivih poudarjeni prav tako kot vstavki in pasovi na rokavih. Dolžina je čez kolena. S ŠOLSKIH KLOPI Ranjeni partizan Bilo je leta 1943, med drugo svetovno vojno. Nemci so imeli v Tržiču majhno električno centralo. Partizani so jo hoteli uničiti, zato so se odločili za napad. Napadli so v zgodnjih jutranjih urah. Nemcev je bilo nekaj čez osemdeset, partizanov pa pol manj. Bili so slabo oboroženi, zato so Nemci napad odbili. V tej bitki je bil ranjen* mlad partizan Peter. Drobec bombe mu je odbil zapestje in podlaket na levi roki. Tovariši ga niso opazili, zato je zaostal za njimi. Ker je bil še dan, se je skril v bližnjo reko Bistrico. Ves.dan je bil v vodi. Ponoči pa se je odpravil proti prvi hiši v vasi Loka. To je bil dom moje mami. Dali so mu drugo obleko. Vprašal je, če se lahko kje v bližini skrije. Mamin oče ga je odpeljal v senik. Tja so mu vsak dan nosili hrano. Zaradi zastrupitve rane so morali poiskati zdravnika. To je bilo zelo nevarno, kajti mimo je vsak dan hodila nemška patrulja. Nekajkrat je prišla celo v hišo. Peter jih je opazoval skozi lino v strehi. Po treh tednih je Peter toliko okreval, da je lahko odšel nazaj v partizane. Po osvoboditvi, ko so že skoraj pozabili na Petra, je nekega dne nekdo potrkal na vrata. Vstopil je Peter. Prišel se je zahvalit za vse, kar so storili zanj. Vojno je preživel in verjetno živi še danes. Jože Drenovec, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Kočljiva tema Navadili smo se na onesnaženo okolje, navajamo se na podražitve, pomanjkljivo oblečenih ali sploh ne oblečenih deklic z naslovnih strani skorajda ne registriramo več. Drugače pa je, kadar slačimo moškega, četudi gre samo za reklamno slačenje proizvajalcev telesnega perila. Odvzet je bil primat humoristom, ki so si drznili predstaviti moškega v spodnjicah samo, kadar so hoteli pripraviti ljudi v dobro voljo. Inkriminirani kos perila so že večkrat z uspehom uporabili tudi strategi za zbijanje nasprotnikove morale. Na prvomajski paradi so organizatorji domiselno ovrgli mit o nepremagljivem nemškem vojaku. Slekli so četo nemških ujetnikov in jih v spodnjicah napodili preko prostranega Rdečega trga. Za premagance je bil ta humor bolj kisle sorte, očividcem pa se še desetletja po vojni razpotegnejo usta v škodoželjnem nasmehu ob spominu na nepozabno predstavo. Trgovci pač ne bi bili trgovci, če bi tudi iz tega ne skovali dobička. Naloga reklamnih agentov je torej bila, za industrijo perila izpeljati čim donosnejšo revolucijo v oblikovanju in reklamiranju perila. »Proč z brezbarvnimi moškimi!« je bilo odslej njihovo geslo in tržišče se je začelo polniti s perilom v živahnih barvah. Nič zato, če so doslej na belo osebno perilo programirane gospodinje s pisanimi spodnjimi hlačami in majicami nepredvidoma obarvale še kakšen kos perila, ki bi pravzaprav moral še naprej sijati v nedolžni belini. Borba se je pričela in kot vemo, brez žrtev ni napredka. Naslednji so prišli pod udar trgovci zastarelih nazorov, ki se niso mogli ali hoteli prilagoditi modnim novostim. Proizvajalci pa so nenehno lansirali vedno nove in boljše domislice, lepše in kvalitetnejše materiale. Na koncu koncev smo dobili ne samo kakovostno, temveč tudi funkcionalno moško perilo. Novi stil v oblikovanju perila je dejansko zahtevala oblačilna industrija, saj so kreatorji oblikovali vedno bolj prilegajoče se modele, Kaj je moja in naša dolžnost Vsak človek ima mnogo dolžnosti, seveda nekateri več, nekateri manj. Naša dolžnost je, kakor je rekel tovariš Tito nam pionirjem, da se pridno učimo, ker bomo le tako nekoč koristili naši domovini. Tudi jaz se tega zavedam, zato se učim in pišem domače naloge. Dolžnost pa je tudi pomagati staršem pri manjših delih, kakor je pomivanje poaode, pometanje, še najraje pa skočim v trgovino. Tudi v šoli smo se že pogovarjali, kaj so dolžnosti pionirjev. Biti moramo pošteni, ne smemo lagati, biti moramo iskreni, olikani. Pomagati moramo drug drugemu. Dolžnost nam je tudi, da ohranimo naravo čisto, da ne mečemo odpadkov po cestah in nasadih. Pomagati moramo starim ljudem, v avtobusih ali na vlaku pa jim moramo odstopiti sedež, kajti zelo težko stojijo. Če se bomo vseh teh dolžnosti zavedali in jih spoštovali, bomo lahko uresničili Titove besede. Mojca Ržen, 6. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka /5= DRUŽINSKI POMENKI =5\ Koledar 1848 je umrl ameriški pisatelj Edgar AUanPoe 1974 je umrl slovenski pesnik France 8. oktobra 1864 se je rodil srbski komediograf Branislav Nusic 10. oktobra 1892 se je rodil bosanski pisatelj Ivo Andric, ki je 1961. leta prejel Nobelovo nagrado za književnost 13.oktobra 1896 se je rodil slovenski pisatelj Maks Snuderl, novelist in dramatik 1913 se je rodil slovenski pesnik in dramatik inž. Boris Fakin-Igor Torkar Bosanski lonec POTREBUJEMO: 1/2 kg nekoliko mastne govedine, 1/2 kg sveže svinjine, manjšo zeljnato glavo, srednje veliko ohrovtovo glavo, 30dkg zelene paprike, 30 dkg paradižnika, par strokov česna, sol, poper, 4 dl belega ne presladkega vina. PRIPRAVA LONCA: V dovolj velik lonec položimo na dno par mozgo-vih kosti, da se jed ne bi prismodila, in nato lonec obložimo z listi ohrovta. Pripravimo še pergamentni papir, vrvico za zavezovanje in pokrovko. IZPELJAVA: Govedino in svinjino zrežemo na kocke, preostali ohrovt, zelnjate liste ter očiščeno papriko narežemo na široke rezance, razkosamo paradižnik in stremo česen. V pripravljeni lonec izmenično nalagamo plasti mesa in zelenjave. Vsako plast posebej solimo in popramo ter dodajamo strt česen. Ko smo naložili v plasti vso količino, po vrhu polijemo belo vino. S pokrovko pokrit lonec najprej postavimo na hudo vročino, da zavre, nato snamemo pokrovko in lonec zavežemo s pergamentnim papirjem. Tako zavezanega in pokritega s pokrovko v prej ogreti pečici počasi pri zmerni temperaturi parimo še dve uri in Dol. nekakšno drugo kožo. Sodobni način oblačenja ni prenesel grobega perila, ukrojenega iz debelih, neprimernih materialov. Tržišče ponuja kupcu svoje izdelke za vse prilike in potrebe. Izbiramo lahko med majhnimi (slip), normalnimi, tričetrtinskimi in dolgimi spodnjimi hlačami. Za oblačenje pod sintetične smučarske komplete so najprimernejše žabe; lovci, ribiči in ne nazadnje za hlad in vlago občutljivi možakarji pa lahko kupijo nalašč njim namenjeno perilo iz volnenih vlaken, bombaža, sintetike in mešanic. Američanke, ki se ob ločitvi nadejajo visoke odpravnine, po novem navajajo kot ločitveni razlog sopro-govo premajhno osebno čistočo. Ne bi se spuščali v razpravo, kako bi s takim razlogom uspevale naše žene, ker smo prepričani, da je redno menjavanje osebnega perila postalo že nekaj povsem samoumevnega. V desetih sekundah morate odgovoriti na vprašanje: kateri lok pripada krožnici, ki jo vidite na risbi? Odgovor: tretji od zunaj proti srediSču Ob Ježkovem grobu Ob dnevu pionirjev smo obiskali Ježkov grob. Ježek je bil partizanski kurir v Javorniških Rovtih. Učiteljica nam je pripovedovala, da je bil Ježek na sestanku, ko so zaslišali strele iz gozda. Vsi partizani so skočili skozi okno. Ježek je skočil proti gozdu. Tam ga je zadela sovražnikova krogla. Ježek je pokopan blizu hiše, kjer je bil sestanek partizanov. Grob smo okrasili s svečkami in cvetjem. Po hrabrem kurirju Jožetu Zupanu-Ježku se imenuje naša šola na Koroški Beli. Učenci 1. a in 1. b razreda osnovne šole Koroška Bela V gore Zadnjo soboto v avgustu sva se s stricem odločila, da se bova povzpela prek doline Radovne in Krme na 2007 metrov visok vrh Debele peči. Bilo je lepo jutro, zato sva bila oba kaj hitro pripravljena za odhod. S seboj sva vzela še dežne plašče in nekaj malice. Do Kovinarske koče v Krmi naju je peljal stričev brat. Ko smo se pri koči ločili, sva sama odšla naprej. Pot, ki je polagoma prešla v stezo, se je počasi vila navkreber. Med potjo sva se čudila ogromnim količinam grušča, ki ga voda prinaša navzdol. Po velikem žlebu pa je izpod strmih sten curljala voda. Naletela sva na večji plaz snega, ki ga je talilo sonce. Pod vrhom pa so bile na strmih krajih pritrjene žice, ki se jih lahko oprimeš, da ne zdrsneš navzdol. Ko sva prišla na vrh, sva opazovala sosednje vrhove, med drugimi tudi vse tri vrhove Triglava in kočo na Kredarici. Vreme se je medtem spremenilo. Pripodile so se megle in začelo je rositi. Čez greben sva odšla proti planini Lipanci, do planine Javornik in naprej do Šport hotela, od tam pa z avtobusom domov. Damjan Pristov, 6. b r. osn. šole bratov Žvan, Gorje Pravilno uskladiščena jabolka Ko smo jabolka obrali, jih velja čimprej uskladiščiti, saj že vsako najmanjše odlašanje pomeni izgubo vitaminov. Za skladiščenje so zlasti primerne sorte zlati delišes, rdeči delišes, jo-natan in kanadke. Preden začnemo spravljati ozimnico, prostor in inventar temeljito počistimo, prezračimo in razkužimo, ker bomo le tako uničili bolezenske klice. Razkužuje-mo tako, da prostor zažveplamo ali poškropimo s formalinom ali kakšnim drugim razkužilom, lahko ga prebelimo še z apnenim beležem. Na vonj, okus in trajnost sadja kvarno vplivajo krompir, čebula, česen, zelje in paradižnik, zato jih skladiščimo ločeno. Skladiščni prostor naj ima temperaturo od 2 —6 stopinj C, največ od 6 — 8 stopinj ter 80 % do 90 % vlage. Centralno ogrevani prostori so za skladiščenje neprimerni. V skladišče sodita ventilator in toplomer. Temni prostori so primernejši od svetlih. Trajnost in svežino sadju lahko podaljšamo na več načinov. Najpreprostejši je ta, da v zaboj vložena jabolka zavarujemo pred svetlobo in nizkimi temperaturami s toplim prekrivačem. Bolje je, da posamezne sadeže zavijemo v časopisni ali svilen papir in jih obložimo s praprotjo ali sti-roporom. Poznamo tudi vlaganje jabolk v žaganje ali šoto. Lahko jih tudi nezavite polagamo v zaboj v plasteh tako, da med vsako plast jabolk položimo ovojni papir (glej risbo). Če nimamo druge možnosti, spravimo jabolka v ne-perforirane petkilogramske polietilenske vrečke, katerih debelina naj ne presega 0,05 mm. V debelejši foliji se nabere prevelika koncentracija ogljikovega dvokisa, vsled česar jabolka por-jave. Če skladiščimo jabolka v svetlih prostorih, uporabimo temno folijo. Dobro zavezane vrečke lahko brez škode odpremo in preverimo vsake tri tedne, vendar kontrolo opravimo naglo. Najprimernejša temperatura za spravilo sadja v vrečkah je 8-10 stopinjC. V nobenem primeru ne smemo skladiščiti mokrega sadja, zato ga o birajmo izključno ob lepem in suhem vrmenu. Praznovanje dneva pionirjev Pionirji gorenjskih osnovnih šol so svoj praznik, 29. september, lepo proslavili. Milena Suš-teršič iz 8. b razreda osnovne šole Lucijana Seljaka piše, da so se učenci osmih razredov napotili na biološko-geografsko ekskurzijo na Zelenico. Reševali so zemljepisne naloge, opazovali rastline in odgovarjali na vprašanja o njih. Na vrhu, kjer so še tu in tam našli zaplate snega, so se kepali. Preden pa so se vrnili v dolino, so počistili še okolico doma. Franci Habjan iz 6. d razreda osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih pa sporoča, da so imeli učenci njihovega razreda 27. septembra drugi sestanek razredne skupnosti. Najprej ao poslušali poročilo delegatov s pionirske konference, nato pa še poročilo o delu krožkov. Sprejeli so delovni načrt razredne skupnosti za letošnje šolsko leto in izbrali razredne novinarje. Nazadnje so še predlagali, da bi organizirali izlete na bližnje hribe. Praznovanje so strnili s kulturnim programom in plesom. S cerkljanske osnovne šole sta nam piaali kar dve učenki 4. b razreda: Milenka Grošelj in Jana Bolka. Pravita, da so odšli učenci na pionirsko konferenco v Si-draž na Senturski gori. Pripravili so krajšo proslavo, položili venec k spomeniku, nekdanji borci pa so jim pripovedovali o dogodkih iz NOB. Delavno pa so proslavili dan pionirjev na osnovni šoli v Žirovnici. Jasmina Smole iz 7. a razreda piše, da so učenci sedmih in osmih razredov po poročilu o delu njihove organizacije odšli v vrt, otresli in pobrali hruške ter stisnili sok. Drugi so urejali okolico iole in novega športnega igrišča, nekateri pa novo plastično skakalnico v Glenci. Učenci nižjih razredov so se podali na izlete v bližnjo okolico, peti in šesti razredi pa so tekmovali v športnih igrah. Blejska osnovna šola je bila 27. septembra slavnostno okrašena in pripravljena za letno pionirsko konferenco in zbora šolske hranilnice ter mladih članov RK, sporoča Lea Ferjan iz 8. a razreda. Učenci so povabili tudi predstavnike delovnih in družbenopolitičnih organizacij, ker si želijo z njimi tesnejšega sodelovanja, vendar pa kaže, da odrasli nimajo dovolj posluha za delo in želje šolarjev. 28. septembra smo v Gorjah odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Andreju Zvanu-Borisu. Boris se je rodil 21. novembra 1915 v Spodnjih Gorjah, 24. marca 1945 pa je ugasnilo njegovo življenje v jurišu na Porezen. Po hrabrem komandantu Gorenjskega odreda smo imenovali naš pionirski odred, šola pa nosi ime bratov Žvan. — Natalija Čufer, 7. a r. osn. šole bratov Žvan, Gorje - Fotografija je delo učencev šolskega foto krožka. Petek, 7. oktobra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 11. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE VODORAVNO: 1. človek od rojstva pa do začetka spolnega zorenja, 6. oaeba iz Jurčičevega »Desetega brata«, 11. zalivka, svinčen pečat, zalivek v zobu, 12. privrženci grške filozofske šole v Elei, Južna Italija, 14. po Bibliji sin Adama, morilec brata Abela, 15. aktivni vulkan na japonskem otoku Honšu, severozahodno od Tokia, 17. domača žival, ki jo gojijo zlasti zaradi vprege in ježe, 19. kratica ameriške države Oregon, 20. ovčje meso, 22. ime slovenske pesnice Skerlove, 23. avtomobilska oznaka za Pančevo, 24. male grablje, 26. pamet, razum, 27. pri starih Grkih glavni trg mesta, 29. enaki samoglasniki, 30. ladijski vijak, letalski propeler, 32. velik gorski vrh, 34. stara ljudska, za knjižno slovenščino nerabna * beseda za stojnico, prodajni pult, 35. avtomobilska oznaka za Karlovac, 36. vnetje sinusa, zlasti obnosne votline, 40. grška črka, 42. glavno mesto Baškirske ASSR v Sovjetski zvezi, 44. slavnostna viteška igra na konjih, nastala iz turnirja; vrtiljak za otroke, 45. največji, ri-podoben morski sesalec, 46. duše umrlih pri starih Rimljanih, 48. visoka planota in pokrajina v LR Kitajski, 49. portugalsko ime zaTajo, najdaljšo reko Pirenejskega polotoka, 50. evolucija, postopno spreminjanje organizmov, razvijanje, 52. žival rjave barve, 54. nadeto zelje, sesekljano meso in riž v zeljnih listih, 55. ameriški arhitekt in risar, oblikovalec pohištva, Charles. NAVPIČNO: 1. Tekoča maščoba, 2. glas, zvok, 3. Rado Murnik, 4. gosta juha iz mesa, krompirja, razne zelenjave in prežganja, 5. trdnjava, utrjen kraj v severno-afriških mestih, tudi vrsta sočne melone, imenovane po mestu Kassaba pri Smirni, 6. znanost o lastnostih in spremembah snovi, 7. iransko normadsko pleme, ki je živelo v južni Rusiji in pod Kavkazom, 8. avtomobilksa oznaka za Venezio, 9. v grški mitologiji sin Zevsa in Egine, sodnik v podzemeljskem svetu, 10. stoična filozofska šola, 11. prenatančen človek, pikolovec, kdor sodi vse po predpisih, paragrafih, 13. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja, 14. oglarska naprava za delanje ogla, 16. velika veža v javnih poslopjih, 18. slovenski impresionistični slikar, Matija, 20. obrambni stolp, obrambni zid, 21. radikal ocetne kisline, 24. španski kubistični slikar, Juan, 25. kratica za grško »Narodnoosvobodilno armado«, Ethnikos Laikos Apelevtherotikos Stratos, 28. gorski vrh v švicarskem kantonu GraubOnden, 31. veznik, 33. strokovnjak za anatomijo, 34. preštevanja, 35. boter, tudi gora v Zasavju, 37. v bibliji hetitski častnik Ourias, ki ga je kralj David poslal s pismom k vrhovnemu vojskovodji, ukazajoč mu, naj postavi moža na nevarno mesto, da bo v boju padel, 38. latinski predlog pod, ob, po, 39. levi pritok Rone v južni Franciji, teče skozi Grenoble, 41. ime slovenskega pevca zabavnih pesmi Pestnerja, 43. star denar v Vzhodni Indiji, 1/16 rupije, 45. piškot, izdelek keksarne, 47. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 49. okrajšava za Televizija Španije, 51. Vladimir Ruždjak, 53. Anton Marti. Rešitev nagradne križanke z dne . septembra . Beduin, 7. Gallus, 13. umetnik, 15. grlovka, 16. RM, 17. astronavt, 19. RN, 20. jez, 22. timpana, 23. sik, 24. Atena, 26. Aida, 27. punt, 28. linč, tO. Tatarka, 32. lektira, 34. Aden, 35. Rene, 36. eang, 38. vlada, 41. Eva, 42. debelko, 44. Ron, 45. da 46. Sa racenka, 48. GT, 49. infarkt, 51. Noanama, 53. stane«, 54. stanar. Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Lenčka Sok, 64240 Radovljica, Mošnje 46; 2. nagrado (60 din) Rezika Ramovš, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 3. nagrado (50 din) Zora Rus, 64000 Kranj, Valjavčeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 11. oktobra , na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Britance obsedel seks Ugledni ameriški seksolog dr. Sol Gordon z univerze v Sirakuzi je na konferenci londonskega društva za načrtovanje družine izjavil, da so Britance »obsedle najbolj pohujšljive oblike seksa, kot so posilstva, uboji, sadomazohizem in homoseksualnost«. Ugotovil je, da britanski tisk posveča seksu več prostora kot tisk v katerikoli drugi državi. Torej Britanci niso tako zelo zadržani kot se želijo pokazati. 290.000 din za steklenico vina Toliko je odštel kupec na dražbi znane družbe Christies za steklenico vina chateau lafite, letnik 1806. Vsekakor bogat in — za naše razmere - nori sladokusec. ~ ( Čislana nedolžnost Salvatore Ruffino in njegova mlada žena Anna, s Sicilije priseljena Američana, sta se razšla že po 24 urah zakona. Mož je ženi očital, da ni prišla v zakon kot devica in je nedolžnost le spretno zaigrala. Anna, ki je z zdravniškim spričevalom lahko dokazala nasprotno, je proti možu vložila tožbo, v kateri zahteva 20 milijonov dinarjev odškodnine zaradi žaljenja časti in ugleda. Predrzen tat Prav v tednu boja proti tatvini je predrzen tat ukradel ključ veznih vrat na policijski'postaji v angleškem kraju Longborough. Tri dni pozneje je ključ vrnil po pošti in pripisal: »Malo bolj bi pa že lahko pazili.« Zbiralci znamk Po podatkih nekega niirnberškega raziskovalnega zavoda je v ZRN okoli šest milijonov zbiralcev znamk. Vsak žrtvuje za svojega konjička 85 mark (okoli 700 dinarjev) na leto, vsi skupaj torej pol milijarde mark. 56,5 milijona dolarjev za podkupnine Ameriška komisija za zavarovanje in promet je obtožila ameriško petrolejska družbo »Exxon Corporation«, da je porabila 56,5 milijona dolarjev za podkupnine uradnih predstavnikov in poslovnih ljudi iz šestnajstih držav. Največ denarja so »porabili« v Italiji — kar 55£ milijona dolarjev. Ker po ameriških zakonih podkupovanje ni kaznivo dejanje, predstavnik družbe ni niti potrdil niti ovrgel poročila komisije. Družba pa je kljub vsemu pristala na nadzor, da v bodoče takih nečednih poslov ne bi bilo več. V SZ 16 milijonov komunistov Partijski list »Komunist« je objavil podatke, da je imela KP Sovjetske zveze 1. julija letos več kot 16 milijonov članov. Najštevilneje so v partiji zastopani znanstveniki, inženirji, profesorji, zdravniki in drugi strokovnjaki (44 odstotkov). Ločili siamski dvojčici Na kirurški kliniki univerze North Shore v ameriški državi New York je skupina dvajsetih zdravnikov med petu no operacijo uspešno ločila siamski dvojčici. Brenda in Linda sta bili zraščeni s spodnjim delom prsnega koša in s trebuščki. Tudi Francozi so radi »bolni« Francosko finančno ministrstvo je o^'avih dodatke, '» so imeli zaposleni Francozi v letu 1975 skupn 81 milijonov a onih dni izostankov z dela zaradi bolezni. Francoska blagajna so nega zavarovanja je namreč vedno bolj prazna. Pa saj tudi ni či >o, ko pa Francoz boluje kar 21 delovnih dni na leto. V ZDA znaša p< rečje le 4 dni, v ZRN 13, v Italiji pa 8 dni. Največ izostankov je konec tedna, ko se začenja »weekend«. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Malenko ' odločajo Osnovne končnic, so zanimive in privlačne tudi zato, ker že malenkostne razlike v poziciji pogosto pomembno vplivajo na izhod igre. Kadar imamo pred seboj kmečko končnico, se moramo zavedati, da sta izsiljena lahko le dva rezultata, in sicer pretvorba kmeta v figuro, kar v večini primerov zadošča za zmago, ali pa pat (gl. diagram 58). bed Diagram 66 A Črni na potezi remizira B Črni izgubi Položaj kmetov na diagramu 66 lahko primerjamo s položajem na diagramu 65 in ugotovimo bistveno razliko. Medtem ko se kmeta a4 in c4 sama ubranita napada nasprotnikovega kralja (enako seveda kmeta b4 in d4 ali c4 in e4 itn.), kmeta a4 in dl tega ne zmoreta. Nadalje, poziciji na diagramu 66 sta enaki, le črni kralj je pri A bliže robnemu in pri B središčnemu kmetu. Razlika je navidezno nepomembna, v resnici pa odločilna. Črni kralj namreč izsiljeno osvoji vsaj enega kmeta in NI VSEENO, KATERI OSTANE. Poglejmo reSitev naloge pri A: 1. ... Ka5 2. d5 Kb6 3. Kb2 Kc5 4. Kb3 Na 4. a5 sledi Kd5: in črni kralj je še vedno v kvadratu ter lahko ubrani pretvorbo kmeta a v figuro. 4. ... Kd5 5. Kb4 Kc6 6. Ka5 Kb7 in beli nima moči, ki bi odločila igro v njegovo korist. V primeru B je potek igre podoben pa vendarle drugačen. 1. ... Ke5 2. hf> Kf6 3. Kg2 Kg6 4. Kf3 Kh5: 5. Kf4 Kg6 6. Ke5 Kf7 7. Kd6 in črni se ne more ubraniti poraza. Z drugimi kmečkimi pari, npr. b4 in e4 ali c4 in f4 ali d4 in g4, bi beli zmagal ne glede na položaj črnega kralja, prav tako bi beli zmagal, če bi v primeru A bila kmeta na peti vrsti, kajti črni kralj bi po zavzetju kmeta d izstopil iz kvadrata preostalega kmeta a. dr. Srdjan Bavdek IZBRALI SMO ZA VAS Zelo pripravno omelo za čiščenje radiatorjev boste prihodnji teden lahko kupili na sejmu opreme pri ičetarju Maksu Znidarju iz Utika pri Vodicah. Zanj je mojster dobil v Celju nagrado za praktičnost. Cena: M din (39. zapis) K sreči je na Gorenjskem še nekaj zatišij, ki jih ni obliznila turistična industrija. Pa žive kljub temu srečno in zadovoljno življenje! (Kaj znajo gostinski in turistični modrijani napraviti iz neke prijazne deželice, pričajo neljube zgodbe o oderu-štvih iz obmorskih krajev.) DOBRA CEŠNJICA Zakaj »dobra«? Zaradi dobre zemlje, rodovitnih polj — druge Češnjice, ki jih ni malo na Slovenskem, so bolj revne vasice, s skopo zemljo in neugodno lego. Naša Cešnjica nad Ovsišami je res »dobra« — saj leži na rodovitni ravnici, sredi blagih dobrav in zelenih gozdov. Kar s štirih strani lahko prideš vanjo po ozkih poteh: od Pod-narta, iz Nemilj, od Lipnice in iz Krope — pa vendar se zdi tako osamljena, izolirana od sosedov in vplivov. Kako neumljiva je bila soseščina v teh krajih še pred nekaj leti, izpričuje že en sam pogovor: Kroparica se je primožila v Češnjico. Koga je vzela, vprašajo. Brž odgovore drugi, tujca je vzela, Češnjičana! Se za drug tako osamljen, tako izoliran kraj na Gorenjskem vem: to je kotlina okoli Leš, od Peračice navzgor. Tako zavetrna, tako rodovitna kotlina, da so ji še pred začetkom našega stoletja rekli: gorenjska Vipava. No, vrnimo se k naši »dobri« Češ-njici! K cerkvici, ovsiški podružnici sv. Tomaža; onega svetnika, ki še Bogu ni zaupal, ni veroval — odtod njegov vzdevek »neverni Tomaž«. Potem pa se je skesano vdal in priznal: Moj gospod, moj Bog! Tako je tudi zapisano nad velikim oltarjem cerkvice, ki je bila zgrajena 1. 1696. Postavil jo je Boštjan Papler. Prezidana v današnji skromni baročni slog je bila 1. 1763. Zapis na oboku »velbana 1814« pa daje slutiti, da je do tačas lebdel nad verniki poslikan lesen strop. Skozi Češnjico teče potok Plaz-nica. Plaznica? Morda pa le Plavž-nica? Voda, ki teče ob plavžih. Saj tu smo na rudoslednih tleh: stare jame na Dobravi, bližnja kovaška Kropa in železarska Kamna gorica, pa še vsa železorudna Jelovica. NA KMETIH, NA KAJZAH Najbrž je bilo še kje tako: grun-tarji so se košatih na enem koncu vasi, kajžarji pa so se tiščali na drugem koncu. To je bil vaški proletariat. Tudi Cešnjica je bila tako razdeljena: tam spodaj, okrog cerkve so se košatile velike domačije — na drugem koncu vasi pa so čepele kajže. Odtod: »Na kajžah«. Hlapec in dekla sta se našla, se poročila in imela otroke. Dobila sta kajžo — a ostala sta še vedno hlapec in dekla ... Njuni otroci pa pastirji. In pozneje spet hlapci... Tako je bilo nekoč. Danes je ostalo živo le še ime dveh delov vasi. Saj se zdaj dogodi tudi taka — včasih nezaslišana — reč: dekle »S kmetov« se poroči »Na kajže«. Z eno od teh mladih žena, ki se je primožila »Na kajže«, sem onidan sam govoril. Rekla mi je: pomislite, S kmetov sem prišla sem, Na kajže ... Seveda njen sedanji dom ni nikaka kajža — ima prav lepo sodobno hišo z vsemi modernimi pripomočki za manj utrudljivo življenje. Po številu prebivalcev Cešnjica ni velika — komaj sto je domačinov. Pred sto leti jih je bilo malo več — 118. Mar tudi odtod, iz tako lepega kraja, beži mladina v mesta? PESNIK IN PISATELJ Dve domačiji na Češnjici sta, ki ju bom moral posebej omeniti. To je stari Rozmanov dom, kjer so imeli deklico, ki je vstopila v našo pripovedno ljudsko pesem kot Deklica-vojak. O njej sem resda že pisal, toda najbrž ne bo narobe, če bom še kaj povedal o njenem domu v okviru teh zapisov. Prei pa naj steče prijateljska beseda o Cešnjičanu Joži Vovku, ljubeznivem pesniku in pisatelju, ki je nazadnje služboval kot župnik na Jezerskem in v Kokri. Joža Vovk je bil doma »na kmetih«, torej na trdni domačiji, ki se ji je reklo »pri Zitarju«. Pomembno ime — za osnovo ima žito, kruh ... Lepa hiša, v kateri gospodari zdaj družina Jožovega brata Metoda Vovka, nosi številko Cešnjica 15. Prav bi bilo in spodobilo bi se vzidati v njeno sprednjo steno, na levo od veznih vrat, spominsko ploščo, morda s temile vklesanimi preprostimi besedami: Tu je bil rojen Joža Vovk, pesnik in pisatelj (1911 do 1957). Joža Vovk Komaj dvajsetletnik je že pričel objavljati svoje stvari v Dom in Svetu ter v Mladiki. Udejstvoval pa se je še mlad tudi kot odrski delavec, režiser in prevajalec iger. Prav posebno je uspela Prebrisana norica, ki jo je po Lope de Vegi priredil za Prešernovo gledališče v Kranju. Uprizorjena je bila kar 26-krat samo v sezoni 1947/48. Za ljubljansko Dramo je Joža Vovk prevedel veseloigro Dama-škrat, ki velja za najboljše delo španskega dramatika Calderona de la Barca. Uprizorjena je bila v sezoni 1949/50. Joža Vovk je imel v sebi ne le pesniški talent, pač pa tudi nežaljivo šegavost. Naše mladinsko slovstvo je obogatil z dvema knjigama: Zaplap-karji (z ilustracijami Hinka Smre-karja) in Naš Buček (z avtobiografskimi motivi). Med vojno, kot izgnanec v Srbiji, je Joža Vovk izdal občuteno zbirko pesmi Izgnanci. Po vojni, 1. 1956, je izdal dognano zbirko Pesmi. ' Iz odlične ovčje nape je tale moški suknjič, ki smo ga poslikali v Murkini MODI v Radovljici. Cena: 2268,55 din Če imamo muco v stanovanju, ji je potrebno pripraviti tudi prostor za njeno toaleto. Pri Vrtnarstvu Florina Maribor so zmešali poseben higienični posip za mačke, da se za njimi sproti rasku-žuje in ne smrdi. Ta poseben posip v zavitkih po 2 kg dobite pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Cena: 61 din Zelo lepo dekliško obleko za deklice od 14 do 16 let smo posneli v Zarjini specializirani otroiki trgovini KEKEC na Jesenicah. V rjavi, drap in zeleni barvi se dobi, krasijo jo pa poudarjeni sivi in usnjeni našitki in pas. Cena: 540 do 560 din 12. stran - Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 7. oktobra 1977 RADIO SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Investicije in proizvodnja v zasebnem kmetijstvu 12.40 Veseli domaći napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in plesom v novi teden 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo Plesni orkester Radia Novi Sad 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Sobotna glasbena panorama, vmes Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Preludiji in nokturni 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek - G. Grass: Levičarji 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Tone Janša 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Richard VVagner: Rimsko zlato 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Nove prevodne strani 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntan Gosli 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11 .(K) t*ogovor s posluša k-i 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Stan Kenton 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost roke v smetnjaku-19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana 23.05 Literarni nokturno — S. Anderson: Nihče ne ve 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Odlomki iz baleta Coppelia 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Romantična klavirska poezija 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Novosti z našimi pihalnimi solisti in ansambli 23.55 Iz slovenske poezije 10 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro H.ON Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Sodelovanje živinorejcev in strokovnjakov pri izboljševanju krmljenja govedi 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij (delovne pesmi) 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik 20.00 Kulturni globus 20.10 Nov posnetek opere sicilijanske večernice Giuseppa Verdija 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — B. Ogorevc: Zima v Polhograjskih dolomitih 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.30 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov — R. Marinkovič: Roke 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri Komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Iz solistične in ansambelske glasbene literature 20.15 Ekonomska politika 20.35 Manuel de Falla: »Ljubezen — čarovnica«, balet 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Obisk na stari dubrovniši'.i galeji 9.30 Iz glasbenih šol: Kamnik 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Proučevanje novih postopkov pri shranjevanju sadja 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza 16.00 .Vrtiljak 17.00'Studio ob 17.00 18.05 tObiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - N. Jianu: Ob vodi reke Višeuli 21.05 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno - V. Vodnik: Iz povedovanja od slovenskega jezika 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Latinos 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo TELEVIZIJA 8 SOBOT^f* TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca Filemona 8.10 A. Ingolič: Udarna brigada — nadaljevanka 8.25 Modri plašček - otroška serija 8.55 Pisani svet 9.30 Dogodivščine morskega konjička — serija 9.45 Sodobna medicina: Počasno odštevanje 10.05 Cesta in mi 10.15 Kolera - izobraževalna oddaja 10.35 P.Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadaljevanka 11.45 Jugoslovanska trimska televizija 15.45 Nogomet Rijeka : Celik — prenos (Zg) 17.35 Obzornik 17.50 Radost Evrope 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Dobri, slabi in grdi - italijanski film 21.50 Moda za vas 22.00 TV dnevnik 22.20 625 Oddajniki II. TV mreže 17.35 Poročila 17.40 TV koledar 17.50 Prvošolci - otroška prireditev 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Človek in okolje - feljton 20.30 Glasbena oddaja 21.40 24 ur . 21.50 Lov na tigra — dok. film 22.45 Športna sobota TV Zagreb 10.00 TV v šoli 15.45 Nogomet Rijeka: Celik — prenos od 17.35 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Papirnati mesec — film 22.05 TV dnevnik 22.25 Zabavno glasbena oddaja NEDELJA TV Ljubljana 8.15 Poročila 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 8.50 625 9.30 10.30 11.00 11.30 12.20 15.15 15.30 15.55 16.10 16.20 16.25 17.45 19.15 19.30 19.50 20.00 21.05 21.35 21.50 22.00 22.30 S. K ara novic: Na vrat na nos — nadaljevanka Poletje na otoku Mirabelle Karino — serija Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Križem kražem Življenje kukavice - film Okrogli svet Moda za vas Poročila Rokomet Crvenka : Partizan — prenos (N. Sad) Ugodni nakup — "francoski film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar I. Ivane: Nikola Tesla -nadaljevanka Karavana: Logarska dolina T V dnevnik Miniature: Mersad Berber Nogomet Partizan : Hajduk — reportaža (Bg) Športni pregled (Sa) 17.25 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 20.45 21.25 22.00 Življenje lisice — film Obzornik Človek in duševna stiska Dogovorili smo se Mladi za mlade Risanka TV dnevnik A. Strindberg: Smrtni ples — 2. del predstave MGL Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Religije TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.20 Teksaški klateži - film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.20 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 RobinHood 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 I. Ivane: Nikola Tesla 21.10 Popotovanja 21.40 TV dnevnik 22.00 Partizan: Hajduk — reportaža 22.30 Športni pregled 10 PONEDELJEK TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravljica, Železo, Sestav snovi (Zg) 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 11.10 TV v šoli: Za najmlajše (Sa) 15.05 T V v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v šoli - ponovitev (Sa) 17.10 Glasbeni ciciban: Fotograf Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanje okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.15 Vlak vozi na jug - film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 F.Deak: domače zdravljenje - TV drama 21.25 Panorama 22.10 Dokumentarni film 22.25 TV dnevnik TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Tla, Matematika, T V vrtec, Očetov poklic (Zg) 10.00 TV v šoli: Glasbeni pouk, Risanka, Prirodoslovje (Bg) ' 14.30 T V v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte 17.15 Dogodivščine morskega konjička — serija 17.30 Crna puščica - serija 17,65 Obzornik 18.10 Koktajl zabavnih melodij 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 G. Flaubert: Gospa Bovarv — nadaljevanka 21.30 Iz koncertnih dvoran — L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v es-duru (Krpica) 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Poljudno znanstveni film 18.15 Po sledeh diamantov — dok. film 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.35 24 ur 21.55 Muppetshovv 22.25 Znanost TV Zagreb 16.00 Politična šola od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Akcije 21.00 Zapata - film 22.30 TV dnevnik 12 TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Od Svilaje do Brača, Pismo materi (Zg) 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Prirodoslovje (Bg) 17.20 A. Ingolič: Udarna brigada — serija 17.35 Zakladi britanskega muzeja — serija 18.00 Obzornik 18.15 Skica za Milkin portret 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenska gimnazija v Celovcu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Avtobus — turški film 21.35 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda 22.05 TV dnevnik 22.20 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Dinamo : Partizan (Zg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 G.Mahler: Druga simfonija 21.30 24 ur 21.45 Picasso kot kipar — dok. film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 22.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik 22.20 Športni pregled in reportaža 13 ČETRTEK Tretji program 19.05 Ruggiero Leoncavallo: Glumači — odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 K og oje ve pesm i 20.35 Koncert za besedo 21.00 Deseta muza 21.20 Iz tujih koncertnih dvoran 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 program Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori: Kulturna prikrajšanost otroka Za poj m o pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti: Dodeljevanje lesa gozdnim posestnikom Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — I. Pregelj: Moj prvi svet Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska: Hornist Forte Teodor Utrinki iz svetovne zborovske glasbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — R. Barquissan: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočne skladbe — klavirska dela Schumanna in Debussyja Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Srečanje z W. A. Mozartom Kaleidoskop zabavnih melodij Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G lasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret — Tibor Derv 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.15 Šopranistka Renata Scotto 23.55 Iz slovenske poezije 13 ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 G lasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Ročk — sporočilo kot sinteza besede in glasbe 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Skrb za ogroženo gozdno okolje 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — Začelo seje z Matičkom 21.40 Lepe melodije 22.20 L. van Beethoven: Serenada v D-duru za godalni trio, op. 8 23.05 Literarni nokturno — A. Ahmatova: Pesmi TA TEDEN NA TV Sobota Kriza ameriškega vestema je postala sredi šestdesetih let vse bolj očitna. Takrat pa 8e je v Italiji pojavilo nekaj navdušenih ljubiteljev, obenem pa dobrih poznavalcev vestema, ki so zaslutili, da je mogoče v tej zvrsti doseči še kaj več. Tako se je začelo obdobje »špageti« vesternov. Večina je bilo slabih, nekaj avtorjev (na primer Sergio Leone in Sergio Corbucci)pa je skorajda preraslo zvrst. Sergio Leone je film DOBRI, SLABI, GRDI posnel 1966. leta in predstavlja nekakšen zaključek trilogije k filmoma Preluknjani dolar in Za dolar več. Režiser je karakterje svojih junakov, ki so vsi po vrsti problematični, zelo duhovito karikiral in zakonitosti zvrsti pretiral do absurda, nikdar pa se iz njih ni norčeval. Nedelja Ljubitelji nezahtevnih komedij bodo ob UGODNEM NAKUPU prišli na svoj račun. Film je sestavljen iz cele vrste kratkih zgodbic, v katerih ima »žaba« (avto) glavno besedo. Menjava lastnike in kadarkoli se preseli, imajo le-ti z njo vsakovrstne težave in dogodivščine. Torek Prvi prispevek oddaje PO SLEDEH NAPREDKA govori o naporih slovenskih strokovnjakov, da bi ohranili še nedotaknjeno naravo Slovenije. — Z vrednotenjem človekove hrane se ukvarja skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete v Ljubljani. Njihovo delo, katerega bo predstavil drugi prispevek, je za zdravo prehrano še kako pomembno. — Stalna rubrika Sporočili so nam bo s kratkim komentarjem predstavila dosežek znanstvenikov agronomskega oddelka Biotehniške fakultete, tehnološke novosti v obratu za predelavo začimb tovarne Droga in priključek GETI, izdelek tovane Gorenje-Elrad. — Oddajo bo zaključil francoski film s področja energetike in angleška predstavitev novega vozila. Sreda Malo je bilo doslej filmov, ki so s toliko grenkobe in resnične izpovedne moči spregovorili o problemih zdom-stva kot je to storil Bay Okan v filmu AVTOBUS. Film je posnet v središču Stockholma. Na trg pripelje avtobus turških delavcev. Njihov vodja jim zabiča, da ne smejo odpirati zagrnjenih oken, da smejo iz mesta le ponoči, ko ni nikogar blizu. Kmalu nam je jasno, da so delavci brez dovoljenja za delo in bivanje, žrtve izkoriščevalca, ki jih je sredi tujega sveta prepustil usodi, potem ko jih je opeharil. Četrtek TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Pred začetkom II. svetovne vojne, Dolina Gangesa, Basni (Zg) V oddaji NAGICO NA NASLOVNICO? se bomo srečali z dokaj nenavadno temo. Sandi Čolnik se bo s šestimi uredniki slovenskih revij, dvema fotomodeloma in fotografom pa s številnimi bralci pogovarjal o vzrokih in učinkih objavljanja golih lepotic na naslovnih straneh revij. Petek Nadaljevanka DRUŽINSKE VEZI je nastala po istoimenskem romanu priljubljenega sodobnega švedskega pisatelja Normana Crippa. V ospredju dogajanja je družina Bark — kar tri generacije: od deda do vnuka. Glava družine je živahni starec Henry, ki si je gmotno opomogel s trdim delom, tako da je postal vpliven poslovni mož. Zasluženega počitka pa ne more uživati v miru. Obkrožajo ga sin Richard, snaha Margot, vnuk Jon in njegova žena Lizbet, vnukinja Jeannette in drugi. Vsak od njih ima svoje težave. Nadaljevanka sodi po vsebinski zasnovi in izpeljavi med manj zahtevne, lah-kotnejše dramske televizijske izdelke, vendar ji ne moremo očitati cenenosti in bulvarske preproščine. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 1977/78 22.00 Dva romantična requiema 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Igrajmo se ob glasbi 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 13.30 13.50 14.05 14.14 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Zaščita čebelnih družin proti mrazu Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Vilija Petriča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo. P les do enih Suita in rapsodija Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk K lavirske miniature Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji prog.am 19.05 Radijska igra — D. KOhn: Goldbergove variacije 19.43 Glasbeni intermezzo 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 23.15 Iz ansambelske literature Borisa Papandopula 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 7,20 do 8 din, cvetača 14,40 din, korenček 7,60 din, česen 31,70 din, čebula 6 din, pesa 5 do 6,80 din, kumare 12 din, paradižnik 7,50 din, paprika 6,20 din, slive 14.90 din, jabolka 6,50 do 7,40 din, hruške 13,40 din, grozdje 11,90 do 16,80 din, limone 27,20 din, ajdova moka 18,30 din, koruzna moka 6,20 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,6fc din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,65 din, kislo zelje 5,20 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 3,20 do 3,65 din KRANJ Solata 12 din, špinača 18 din, cvetača 24 din, korenček 10 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 28 din, pesa 6 do 8 din, kumare 6 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 8 din, slive 16 din, jabolka 10 din, hruške 12 do 14 din, grozdje 14 do 16 din, med 55 din, žganje 60 din, smokve 20 do 24 din, buče 18 din, limone 23,40 din, ajdova moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 60 din, smetana 32 din, skuta 18 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 160 din, krompir 4 din, jajčka 2,40 din UMRLI SO V TR2IČU Ster Miloš, roj. 1929, Bedina Viljemina, roj. 1912 Vidic Ana, roj. 1915 10.00 11.05 15.00 14.45 17.35 17.50 18.25 19.15 19.30 20.00 20.35 21.20 22.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) TV v šoli: Minerali (Sa) Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte Nogomet Hajduk : Borac — prenos (Zg) Obzornik Modri plašček — otroška serija Skrivnosti morja — serija Risanka TV dnevnik Prijatelji in sosedje: Tihotapsko blago Mednarodna obzorja: Jedrska energija da ali ne Nagico na naslovnico? TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 Mali odred 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Odgovor na vse 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.45 24 ur 21.05 Tuaregi - dok. oddaja TV Zagreb 15.15 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Nogomet Hajduk : Borac 17.45 Mali odred 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Odgovor na vse 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Nevarna srečanja — nadaljevanka 21.50 T V dnevnik 22.10 B. Bjelinski: Herakelj — komična opera TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Ruščina, Jesen v gozdu, Po neznanem (Zg) 9.50 T V v šoli: Angleščina, ' Risanka, Zgodovina (Bg) 10.55 Oktober v Kraljevu — prenos (Bg) 15.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Slavko Pregl 18.00 Obzornik 18.15 Tuja folklora: Folklora z otoka Bali 18.45 Hrvaški narodni parki 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 N.Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka 20.50 Razgledi: Ugasnite cigareto 21.25 Policijske zgodbe— serija 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mah 18.15 Telesport 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 24 ur 21.15 Koncert Bemus 77 22.15 Košarka Cibona : Gabetti TV Zagreb do 19.30 isto kotna odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 V čast mi je, da vas lahko povabim 20.50 Ljubezenske zgodbe 21.40 Portreti 22.10 TV dnevnik Srečna skupna leta Petdeset let skupnega življenja Pavle in Jerneja Jensterle iz Gorij je minilo ob rojstvih dvanajstih otrok, ob odrekanju in pomanjkanju, pa vendar vseskozi v prijateljstvu in razumevanju Gorje — »Petinpetdeset let sva že skupaj, se poznava, a se nisva nikoli sporekla,« pravi mama Pavla, ki je danes še dobrega zdravja. Rodila je osem sinov in štiri hčerke in ima od desetih otrok 23 vnukinj in vnukov in 4 pravnuke. Rodila se je pri Janovih v Krnici, spoznala Jerneja, postavnega Soričana in z njim začela novo življenje. »Popolnoma iz nič sva začela, ničesar nisva imela, težko je bilo dobiti delo v jeseniški železarni. Tedaj sem prosil za delo, a kasneje sem se zaposlil pri zasebnem soboslikarju, se izučil in ostal poklicu zvest do danes. Od tedaj dalje mi ni bilo treba nikoli več prositi, dela sem imel vedno dovolj,« pripoveduje Jernej, ki ie danes, čeprav je bil večkrat zelo bolan^ še kako pokončne postave, bistre misli in venomer pri barvah in čopičih. Če ni dela v hiši, ki sta jo postavila v Gorjah, pomaga Jernej pri sosedih ali pa poprime za paleto in male čopiče, s katerimi oblikuje izredno lepe motive svoje okolice ali rojstne Sorice, portrete svojih bližnjih sorodnikov in družine. Živ je portret njegove Pavle pri devetnajstih letih, portret, h kateremu Jernej z njemu lastno hudomušnostjo primerja portret Jensterlove mame zdaj, pri 71 letih; oba se smejita času, ki je razoral mamin obraz in spremenil poteze. Prijatelja sta, zakonca, ki se pod večer sprehajata po vasi, obiskujeta družine s,vojih otrok ali pa sta doma. Jernej zna igrati na orglice, kitaro in na vse instrumente in nekdaj, ko so bili otroci še doma, so bili kot orkester. Veselja do glasbe jih je naučil oče in še danes jo imajo otroci radi, še danes se na podstrešju poišče kitara in se ljubeče potegne po strunah. »Meni dela doma nikoli ni zmanjkalo,« pravi mama. »Pri dvanajstih otrokih sem 28 let vsak drugi dan prala plenice. Pa je nekako že šlo, otroci so bili pridni in vajeni dela, fantje pa med vojno v partizanih. Vseh deset otrok, ki so ostali živi, se je zaposlilo in poročilo doma, nihče ni odšel v tujino. V različnih poklicih so. Trije so po očetu so-boslikarji, ostali so v drugih poklicih. Obiskujejo naju, vesela sva jih, še posebno vnukov in vnukinj. Za petdesetletnico skupnega življenja midva ne bi napravila slovesnosti in praznovanja, sva bolj zato, da gre kar mimo in da se še vnaprej tako dobro razumemo.« Pavla in Jernej Jensterle sta prav zares morala biti dobra prijatelja v srečnih skupnih letih; vse njune sedanje besede, vsi njuni sedanji koraki, ki jih opravita vedno skupaj in vedno brez vsakega godrnjanja, so le znova potrdilo, da se nista nikoli resno skregala, da še grde besede ni bilo iz njunih ust. Pošteno sta garala vse življenje, si zgradila dom in vzgojila enajst otrok. Vsem sta dala ata in mama topel dom, iz katerega so odnesli pošteno vzgojo, spoznanje o vrednosti medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter najbrž tudi iskrivi humor ob še tako težkih življenjskih trenutkih in preskušnjah,' ki sta jih Pavla in Jernej Jensterle v petdesetih letih skupnega življenja imela obilo. V njunem značaju je, da sta jih pozabila, da sta ohranila le vse dobro in lepo in veselo, vse tisto, kar jima tudi danes izpolnjuje sleherni delovni dan. D.Sedej Zlata poroka na Hotavljah Škofja Loka — V soboto je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar po petdesetih letih ponovno potrdil zvezo Marije in Janeza Jezerska iz Hotavelj 61, po domače Uranškarjeve mame in očeta. Na skupno pot sta stopila v začetku novembra 1927 v Stari Oselici. Oče Janez je bil rojen 21. 8. 1900 v Stari Oselici kot peti otrok zelo številne družine. Imel je kar 16 bratov in sestra. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Stari Oselici, se je v Ljubljani izučil za zidarja. Leta 1927 se je poročil s tri leta mlajšo Marijo Primožič in se priženil na njeno domačijo na Hotavljah. Prevzela sta kmetijo, ki jo še danes obdelujeta. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Trije sinovi in tri hčere. Ker takrat v domači dolini ni bilo dela, so vsi odšli za delom in si ustvarili družine. Tako sta Marija in Janez ostala sama, vendar jih otroci pogosto obiskujejo. Zaradi teže let in tudi ne preveč dobrega zdravja, se zlatoporočenca ne ukvarjata več toliko s kmetovanjem kot pred leti. Obdelata le toliko zemlje, da pridelata nekaj malega zase. Čeprav živita na samoti, njihova hiša leži v hribu nad Hotavljami, pravita, da domače hiše ne bi rada zapustila. L. Bogataj TEKSTILINDUS KRANJ OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJMA! TEKSTILINDUS vas vabi, da v času mednarodnega sejma opreme obiščete naš Informativno prodajni center v Hotelu Creina v Kranju. Od 10. oktobra dalje lahko kupite po ugodnih cenah tkanine za posteljnino in dekoracijo. Oglejte si razstavljene eksponate na Gorenjskem sejmu v hali A. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM OBISK IZ KLANE V okviru sodelovanja med pobratenima mestoma Reko in Ljubljano so v soboto, 1. oktobra, učence osnovne šole Franc Bukovec iz Preske obiskali učenci iz krajevne skupnosti Klana. Po sprejemu na šoli so jih popeljali na ogled muzejskih zbirk v gradu Goričane ter na ogled Elektrarne. Na šoli so jim nato pripravili kulturni program, sledil pa je razgovor o dejavnostih in izkušnjah. -fr NOV VRTEC V petek, 30. septembra, so v Pirničah odprli dislocirano enoto vzgojno-varstvenega zavoda Medvode. V preurejenem objektu stare šole v Pirničah je v treh oddelkih našlo prostor 60 predšolskih otrok. Dela so veljala dva milijona dinarjev, prispevala pa jih je Skupnost otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška. -fr Zapuže — Tu je obrat Ključavničarskega podjetja Ra dovljica, kjer izdelujejo železne ograje, ograje za balkone, železna vrata vseh velikosti, gradbene konstrukcije in opravljajo drobne storitve za potrebe Radovljice in njene okolice. Obrat dobro gospodari, delavci prejemajo dohodek po opravljenem delu. Delovodja je Alojz Zerovc, ki je povedal, da so v obratu tudi zadovoljivi samoupravni odnosi. Naročil imajo dovolj, zato njihovi delovni prostori že postajajo pretesni. Na sliki: delavca pri izdelavi strešne konstrukcije. — Foto: B. B. ZANIMANJE ZA RADIOAMATERSTVO V Besnici, kjer že šesto leto uspešno deluje radioamaterska sekcija YU 3 DBA, je bil tudi to leto organiziran tečaj za nove člane. Zanimanje je bilo še posebno veliko zaradi sodelovanja sekcije na razstavi »Besnica skozi čas« ob praznovanju krajevnega praznika. Na njej so radioamaterji prikazali svoj razvoj in demonstrirali delo na radijski postaji. Na tečaju, ki je trajal preko 100 ur, so se-mladinci in mladinke seznanili z Morzejevo abecedo, radijskim prometom in elektrotehniko. Svoje znanje so pred kratkim dokazali na strokovnem izpitu pred komisiio Zveze radioamaterjev Slovenije. Izpit je uspešno opravilo 12 kandidatov ter dobilo naziv radiooperater C razreda. Izmed teh je treba posebej omeniti pet mladink, ki so prekinile tradicionalno nezanimanje deklet za to dejavnost. Tako je kranjska občina po tridesetih letih obstoja radioamaterstva dobila prve aktivne radioamaterke. Besniška sekcija ima tudi za nadaljnje delo realno začrtan program, ki bo ob podpori KS ter drugih, za njihovo delo zainteresiranih organizacij, nedvomno uresničen. J. J. PEVCI DU NA IZLETU Kranj — Pevci kranjskega društva upokojencev smo se v nedeljo, 11. septembra, odpravili proti Logarski dolini. Spotoma smo se ustavili še v Gornjem gradu, kjer smo pred spomenikom padlih borcev, talcev in interni-rancev zapeli nekaj pesmi. Logarska dolina nas je vse očarala. Nazaj grede smo nastopili tudi v Lučah, najprej pri spomeniku skladatelja Blaža Arniča, potem pa še pri spomeniku padlih. Naše petje je povsod spremljalo lepo število domačinov. Upokojenci skoraj vsak dan pojemo na pokopališču v Kranju ali Stražišču, zato je bil ta dan eden redkih, ki smo ga preživeli veselo in sproščeno. J. K. Radovljica - V Podvinu so letos pridelali okoli 800 ton jabolk, kar je še enkrat več kot lani. Obrana jabolka zdaj sproti prodajajo in sicer prvovrstna po 6 dinarjev, druge vrste po 4 dinarje, zaboj jabolk tretje vrste pa stane 50 dinarjev. Največ kupcev pride ob sobotah in v popoldanskem času ob delavnikih. — Foto: B. B. NA GRADU SMLEDNIK NlC NOVEGA Pričakovanja, da bodo »škrbine« gradu Smlednik letos vendar spremenile svojo podobo, so se izjalovila. Seveda je bil spet vzrok pomanjkanje denarja. Prav smešen je že izgovor, ki ga ponavljajo strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, ko trdijo, da pač Kulturna skupnost Slovenije v te namene nima denarja. Vemo, koliko gradov je v Sloveniji in tudi to, koliko se jih obnavlja, le premalo zavzetosti je in tako vsako leto obljube do jeseni, nato pa nič. Domači turistični delavci si zaman prizadevajo, da bi razvalina postala spomeniško pričevalna, saj je že minilo 12 let od prvih deUCas bi že bil, da bi vsaj dogradili razgledni stolp, saj grad obišče precej izletnikov. -fr Zanimiva Kurnikova hiša — Staro Kurnikovo hišo v Tržiču, v kateri se je rodil ljudski pesnik Vojteh Kurnik, so preuredili v kulturni spomenik, v katerem je tudi galerija. V njej so priredili že številne razstave, obiščejo pa jo radi številni izletniki in turisti. V galeriji Kurnikove hiše je zadnji razstavljal fotograf F ranci Kolman. — B. B. Jesenice — Komunalno podjetje Kovinar Jesenice je najprej opravljalo le komunalne storitve kot je odvoz smeti, vzdrževanje kanalizacije in skrbelo za pogrebno službo. Da bi premostili težave in dobili več dohodka, so odprli obrat za izdelavo mrež za armirani beton in za stropne nosilce. S solidno proizvodnjo in dobro prodajo so pri tem ustvarili toliko sredstev, da so že precej meha nizirali komunalno dejavnost, dobro organizirali in opremili enoto za vzdrževanje in gradnjo cest, za kana lizacije in vodovod. Tako so zgradili nove upravne prostore, dom za samske delavce, zdaj pa grade novo halo za vzdrževanje svoje mehanizacije. Na sliki: delavci Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice pri gradnji nove kanalizacije. — Foto: B. B. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI l-f-f-ll OZD LTH Škofja Loka razpisuje odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kombinirani mizarski stroj, izklicna cena 6000 din 2. stroj za zalivanje s poliurethanom firme KVI nekompleten, izklicna cena 8000 din 3. generator z elektro motorjem moči 13,5 kW, izklicna cena 1500 din 4. viličar neznane proizvodnje, nekompleten, izklicna cena 3000 din 5. Osnovno sredstvo po spisku (spisek bo interesentom priložen pri ogledu). Prodaja bo na pismeni licitaciji v obratu Vincarje dne 11. 10. 1977 ob 12. uri. Objava rezultatov licitacije bo ob 13. uri istega dne. Vsi interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo v LTH Škofja Loka — obrat Vincarje na dan licitacije od 8. ure dalje. Pismene ponudbe bomo sprejemali do 12. ure. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna, interesenti morajo skupno s ponudbo vložiti tudi 10 % varščine. MALI OGLASI prodam Najnovejši modeli *>o že v prodaji bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije KRANJ v Globusu in TINI Kranj POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH OSEBNIH VOZIL 1 Osebni avto SIMCA 1000 GLS, leto izdelave 1972, prevoženih 86.000 km. Začetna cena 16.500 din 2. Osebni avto zastava 850 special, leto izdelave 1971, prevoženih 56.000 km. Začetna cena 6.900 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV - OBMOČNA SKUPNOST ZA GORENJSKO Kranj, Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede 12. 10. 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj JABOLKA KROMPIR ČEBULA 6,50 DIN KG 3,20 DIN KG 5,80 DIN VVSEH PRODAJALNAH ŽIVILA PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP rr Obiščite naš paviljon v hali A na sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) popust od 3 — 5 % Konkurenčne cene — polog 20% — kredit do 50.000 din brez porokov Prodam dva KAVĆA in tri FOTELJE, dobro ohranjeno. Informacije telefon 064-60-889 6633 Prodam ležečo TRAČNO 2AGO za razrez hlodovine. Cankarjeva 27, Kamnik 6979 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice. Cegelnica 1, Naklo 6984 Ugodno prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 80-basno, 4 registri. Andrejka, Bazoviška 4, tel. 75-946 6988 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda, model 272. Ušenič-nik, Suška 5, Škofja Loka 6989 Ugodno prodam novo termoaku-mulacijsko PEČ 3 KW. Interesenti dobijo inforamcije telefonsko na št. 064-50-139 7012 Prodam AKVARIJ - 60-litrski z ribami in EMO 5 peč na olje. Kranj, Jelenčeva 21 7013 LIGUSTER za ograje po nizki ceni dobite: Ručigajeva c. 20, Kranj 7014 Poceni prodam decimalno TEHTNICO. Mavri Ivan, Potočnikova 1, Škofja Loka 7015 Prodam globok športni VOZIČEK. Camlek Boštjan, Frankovo naselje 71, Škofja Loka 7016 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. Lesce, Boštjanova ul. 6 a, telefon 74-006 7017 Prodam 3 garniture VALILNI-KOV znamke RK - 16400 po ugodni ceni. Debevec Alojz, Rakek, Pot v Dele 1 7018 Zelo ugodno prodam ČOLN ELAN T-240 s prikolico in FIAT 750, letnik 1965, v voznem stanju, neregistriran. Kokal Anton, Kidričeva 22, Javornik, Jesenice • 7019 Pisaln\ stroj OLIVETTI - DO-RA skoraj nov, ugodno prodam. Ponudbe pod »1800 din« 7020 Prodam KONJA, starega 7 let, sposoben za vsa kmečka dela. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 7021 Prodam LOVSKE PSIČKE, stare 2 meseca in pol (istrski kratkodlaki gonič). Zelo dober rodovnik. Kocjan-čič, Na Mlaki 3, Radovljica 7022 Prodam ZIMSKA JABOLKA, HRUŠKE moštarice ali sladki MOŠT in domače ŽGANJE. Hlebce 26, Lesce 7023 Prodam mlado jalovo KRAVO za v skrinjo. Cerklje 79 7024 Prodam lepo TELICO tik pred te-litvijo. Dvorje 44, Cerklje 7025 Prodam pet klafter BUKOVIH DRV. Ambrož 1, Cerklje 7026 Prodam BIKA, šestnajst mesecev starega. Poženik 16, Cerklje 7027 Prodam črno-beli TELEVIZOR ali zamenjam za DRVA. Zg. Brnik 24, Cerklje 7028 Prodam dva PRAŠIČA za zakol od 120 do 180 kg, cena 28,00 din za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7029 Prodam dve trimesečni nemški VOLČJAKINJI po 150,00 din. Koše-nina, Papirnica 1, Škofja Loka 7030 Poceni prodam OMARO, KAVČ ter KOMODO in otroški športni VOZIČEK PEG. Zalokar, Gubče-va 5, tel. 26-733 7031 Prodam francoščino 2000 S, gramofon Iskra, kasetofon Planet ter male in velike plošče. Telefon 23*505 7032 Prodam litoželezno švedsko PEČ za centralno ogrevanje NORRA-HAMMAR 45.000 kcal', kombiniran BOJLER BRAUN KM) litrov in BIL-LMANOVO avtomatiko s kotlovnim termostatom, ura, motorčkom in mešalnim ventilom. Naslov v oglasnem oddelku. 7033 Prodam ŠIVALNI STROJ SU-PER SLAVICA. eno leto star, z garancijo in predali. Cena 350,00 din. Zglasite se na tel. 064-21-589 7034 Prodam belo POROČNO OBLEKO — dolgo, velikost 38. Burnik Krna, Kocjanova 16. Kranj. Stražišče, tel. 24-018 7035 Prodani 2 KVV termoakumulacij-sko PEČ. Dolenčeva 7, Orehek, Kranj 7036 Prodam eno sezono rabljeno trajno žarečo PEČ. Kalan, Breg ob Savi 67 7037 Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA. Križnar, Okroglo 14, NAk-lo 7038 Prodam KINOPROJEKTOR ISKRA SUPER 8. Telefon 23-180 7039 Prodam betonsko ŽELEZO. Ader-gas 27 7040 SADIKE vrtnih MALIN in KOS-MULJ prodaja Brezar. Cesta talcev 51, Kranj 7041 Prodam kvalitetno KAŠO za krvavice in domačo porabo. Naslov v oglasnem oddelku. 7042 Prodam dobro ohranjen KLARINET vzhodnonemške izdelave. Nadaljnje inforamcije dobite po telefonu št. 22-858 vsak dan od 15. do 17. ure. 7043 Termoakumulacijsko PEČ 4 KVV, malo rabljeno, prodam. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj 7044 Prodam dve OKNI brez rolet, dvojna stekla 165 X 100, 115 X 115. Zg. Brnik 81 7045 Prodam skoraj nove ORGLE TIGER R-61 (vgrajeni ritmi, klavir). Zg. Brnik 5, Cerklje 7046 Prodam PRAŠIČA za dopitanje. Nasovče 15, Komenda 7047 Prodam komplet KUHINJO, staro 1 leto. Tel. 25-232 7048 Oljno peč EMO 3, skoraj novo, prodam. Mladinskih brigad 8, Kranj 7049 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, ki bo drugič telila. Košnjek Franc, Sp. Bela 6, Preddvor 7050 Zaradi selitve zelo poceni prodam 3 leta star HLADILNIK GORENJE in 1 leto staro trajno žarečo PEČ. Pipan Darja, Ljubljanska 1 a, Kranj 7051 Prodam globok otroški VOZIČEK. Beleharjeva 17, Šenčur 7052 Prodam dobro ohranjeno »rost-frei« POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in odcejalnikom, dolžina 120 cm. Britof 187, Kranj, tel. 23-816 7053 Prodam ohranjeno DNEVNO SOBO. Topolovec, Šorlijeva 18, Telefon 24-169 7054 Otroško HOJ1CO in GUME za vrata BMVV prodam. Lešnjak, K ra n j, Se j m išče 2 7055 Prodam otroški STOLČEK kombiniran z mizico. Kambič, Mandelj-čevalO, Kranj 7056 Prodam 4 KVV termoakumulacijsko PEČ. Kopač Ivan, Drulovka 13, Kranj 7057 Prodam kombinirani italijanski otroški VOZIČEK. Urbane, Kranj, Žanova 6, tel. 21-735 7058 Prodam plemensko TELICO. Ljubno 1, Podnart 7059 Zaradi selitve prodam 6 KVV termoakumulacijsko PEČ. Ogled vsak dan od 9. do 11. ure. Krt Jože, Staneta Rozmana 1, Kranj 7060 Prodam 180 kosov OPEKE 30 x 20 X 15 cm in rabljen TELEVIZOR in rabljena GARAŽNA VRATA. Jezerska c. 122, Kranj 7061 Prodam starinsko večjo MIZO ter 6 stolov z naslonjalom, preoblečeni z usnjem, nabožno SLIKO veliko 100x 50cm »Papež Leon XIII«, sobno OMARO za obleke z brušenim ogledalom velik 40 x 140 cm, dve PEČI na olje EMO 5, namizni plinski ŠTEDILNIK na 3 grelce, belo KREDENCO za perilo in stekleni-no. Britof 13 7062 Kuhinjske ELEMENTE, PEČI na olje in električni BOJLER - 80-litrski, prodam. Završnik, Kranj, Dražgoška 3 063 Poceni prodam rabljeno orehovo SPALNICO, dnevno in kuhinjsko OPREMO, šivalni in pralni STROJ, OKNO JELOVICA 180 x 110 cm. Telefon 74-078 7064 Prodam ŠIVALNI STROJ LADA. Ul. gorenjskega odreda 4, stan. 3 pritličje, Kranj, Planina 7065 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Černivec, Šenkov turn 36, Vodice nad Ljubljano 7066 Prodam mlado KRAVO bohinjko v devetem mesecu brejosti. Sp. Gorje 56 7067 SADIKE črnega ribeza, dveletne, sorta rozental, prodam. Jan, Višelni-ca 9, Zg. Gorje 7068 KNJIŽNO OMARO, malo rabljeno, moderno sestavljeno, poceni prodam. Zupan Anton, Zg. Gorje 42 7070 Prodam komplet železne ROČICE za prevoz hlodovine za traktorsko ali avtomobilsko enoosno prikolico. Zupan Anton, Zg. Gorje 42 7069 Prodam električni ŠTEDILNIK, dva 10-litrska BOJLERJA, kompletno KOPALNICO, ŠTEDILNIK in PEČ na drva. Savska Loka 15, Kranj. Ogled od 14. do 16. ure. 7071 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Soklič Mihael, Selo 28, Bled 7072 Prodam otroško STAJICO -okroglo. Mavser, Kidričeva 31 7073 Prodam SADIKE za živo mejo LIGUSTER. Predoslje 136. Kranj 7074 Prodam tri nemške OVČARJE, stare 3 mesece. Golniška 7U, Kranj 7075 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Rupnik Alojz, Moše Pijadeja 7, Kranj 7146 Ugodno prodani KAVČ z dvema foteljema. Mrak Mojca. Šorlijeva 9 Kranj, tel. 26-503 7141 Prodam malo rabljeno 400 1 riLA DILNO SKRINJO (LTH). Cena {500 din. Edvard Rakovec. Zg. Duplje 56 izgubljeno Na Selški planini (Rotarici) se je izgubila TELICA črno-sive barve, stara 8 mesecev. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči Šmitu Janezu, Selo 25, Bled 7137 kupim Kupim KLAVIRSKO HARMONIKO, 96-basno. Telefon 25-551. Medarovski Boris, Betonova 23, Kokrica, Kranj 7110 Kupim pločevinasto PEČ na žaganje. Galjot, Lahovče 37. Cerklje 7111 Kupim suhe smrekove ali borove DESKE colarice. Ponudbe pod »10 kub.« 7112 Kupim okroglo otroško STAJICO in HOJCO. Martinjak, Britof 215, Kranj 7113 vozila Prodam spredaj karambolirano ŠKODO, letnik 1969. Bernik Viljem, Zg. Gorje 88, blok IV 6999 Prodam AMI 8, letnik 1972. Informacije od 14. do 18. ure na telefon 22-357 6995 Prodam ZASTAVO 101 - delno karambolirano,-letnik 1973. Ogled od 16. do 18. ure. Ahačič Jože, Cankarjeva c. 22, Tržič Prodam dobro ohranjen avto LADA. Hočevar Janez, Pševska 32. tel. 21-818. Prodam ZASTAVA 101, letnik 1976. Vzamem v račun ZASTAVO 750. Gregoričeva 24, Čirče, Kranj 6881 Prodam SIMKO 1000 GLS. Partizanska 12, Kokrica, Kranj 7076 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 4, pozimi in v dežju nič vožen. Keršič Jani, Rupa 12, Kranj 7077 Prodam dobro ohranjen VOLKS-VVAGEN, starejši letnik. Britof 187, Kranj, tel. 23-816 7078 KOMBI BUS 430 K ZASTAVA, letnik 1972, ugodno prodam. Telefon 064-75-236 7079 Ohranjen, dodatno opremljen, MINI COOPER, prodam. Čirče 6, Kranj 7080 MINI 1000, letnik 1972, prodam ali menjam za večji avto. Kranj, Mlakarjeva 22, tel. 23-721 7081 Ugodno prodam DYANO 6, letnik 1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7082 Prodam avto LADA, letnik 1973 in ŠKODO 1100, letnik 1974, 22500 km. Triler, Puštal 103, Škofja Loka 7083 Kupim STROJ za Opel rekord 1700 ali 1900, letnik 1966-1971. Prodam tudi FIAT 750, letnik 1965, vozen in več drugih rezervnih delov za fiate 750. Kokal Anton, Kidričeva 22, 64270 Jesenice, Javornik 7084 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1975 z radioaparatom. Troha Janko, Zasip 66, Bled. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure 7085 Ohranjen 750 prodam za 15.000, registriran do oktobra 1978. Logar Andrej, Bistrica pri Tržiču 186 7086 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1970, v voznem stanju. Zg. Brnik 108, Cerklje 7087 Prodam poceni ZASTAVO 101, letnik 1974. Stiska vas 5, Cerklje 7088 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1973, registriran. Bogataj, Partizanska 47, Škofja Loka 7089 Kupim osebni avto ZASTAVO 101, delno z gotovino, ostalo s kreditom. Naslov v oglasnem oddelku. 7090 Prodam FIAT 750, letnik 1969, registriran. Trobec, Stara cesta 18, Škofja Loka 7091 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, vsak dan od 16. ure dalje. Podrepšek Milan, C. 1. maja 29 7092 VW HROŠČ, letnik 1962, prodam za 1500,00 din. Jensterle, Stara c. 15, Kranj 7093 Prodam ZASTAVO 750 z 850 cem motorjem. Prevodnik Miran, Naklo 34 7094 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, po generalni, za 9000 din. Hva-sti Stane, Breg ob Savi 16 7095 VW 1600 L prodam. Ogled v petek, 7. 10., in soboto, 8. 10. 77, v Gradni-kovi 9, Radovljica v bližini hotela ALPE-ADRIJA. 7096 Prodam SIMCO 1000, registrirano do decembra, celo ali po delih. Potočnik, Slatna 1, Begunje 7097 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do junija 1978. Košnik, Jezerska 60, Kranj ♦ 7098 Prodam avto LADO. Ogled možen v petek popoldne in soboto cel dan. Vehovec Marjan, Valjavčeva 14, Kranj 7099 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977. Golniška 56, Kranj 7100 Prodam TAM 5000, letnik 1967. Kuralt Jože, Zg. Senica 4 a, Medvode 7101 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Hribar, Golniška 32, Kokrica, Kranj 7102 Prodam ZASTAVO 850 special, letnik 1972, dobro ohranjeno. M. Plava, Tomšičeva 18, Kranj 7103 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971. Kosmač Nejko, Bistrica 82 a, Tržič 7104 Kupim malo rabljeno ZASTAVO 750 de lux. Naslov v oglasnem oddelku. 7105 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971, registriran do septembra 1978. Zg. Brnik 67, Cerklje 7106 Prodam VW 1200, letnik 1974. Radovljica, Cankarjeva 4, blok. Ogled v petek in soboto. Amon. 7107 Poceni prodam AMI 8, letnik 1970. Grad 30, Cerklje 7108 BMVV R 25/3 po generalni prodam. Bojan Ropret, Hotemaže 47, Preddvor 7109 Prodam MOTOR CZ 175. Senič-no 3, Križe 7142 Oddam vrstni red za GOLFA. Do bava november 1977. Naslov v oglasnem oddelku. 714.} stanovanja OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, oddam takoj ženski za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Hiša« 7011 Študenta Slovenca sprejmem na STANOVANJE. Gorenja Sava 28, Kranj 7114 Zamenjam 4-sobno družbeno STANOVANJE v stareem delu mesta Kranja za 2-sobno s centralnim ogrevanjem ali brez. Naslov v oglasnem oddelku. 7115 Petre Bogdan, Staneta Žagarja 25 išče SOBO za dva v Kranju, po možnosti blizu avtobusne postaje. 7116 Mladoporočenca iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Plačava eno leto naprej. Ponudbe pod »Devize« 7117 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v bloku s centralnim ogrevanjem in telefonom 23-081. Ogled od 15. ure dalje. Kropovšek, Šorlijeva 23, Kranj 7118 V najem vzameva GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 7144 Iščem ogrevano SOBO po možnosti s posebnim vhodom v Kranju ali relacija Kranj — Preddvor. Naslov v oglasnem oddelku. 7145 FOTOGRAFINJA išče kakršno koli delo fotografske stroke. Naslov v oglasnem oddelku. 7130 Narodno-zabavni INSTRUMENTALNI TRIO bi igral na Gorenjskem. Interesenti naj oddajo ponudbe pod »dobra glasba« 8949 Takoj zaposlim dva KV DELAVCA ali za priučitev za pleskarsko obrt. Informacije od L do 15. ure in od 18. do 20. ure, lahko tudi na tel. 24-552. Dež-man Alojz, SLIKOPLES-KAR, Betonova 2, Kokrica, Kranj Delati je začel pooblaščen Hi Dinitrol center dinitroliziranje avtomobilov je popolna zaščita proti rjavenju: DINITROL ML v votlih delih karoserije in DINITROL METALLIC na dnu s triletno garancijo (za avtomobile registrirane do dveh mesecev). Cene konkurenčne zaposlitve Mlajšo DELAVKO sprejmemo takoj za stalno. Inforamcije telefon št. 064-61-848 7125 S 1. januarjem sprejmem v VARSTVO otroke. Naslov v oglasnem oddelku. 7126 Sprejmemo KV ali polkvalifici-rano KUHARICO. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Gostilna na Gmajnici 31, Komenda. 7127 Iščem VARSTVO za 4 in 5 let stare deklice na našem ali vašem domu v okolici Vodovodnega stolpa. Podpeskar, Bertoncljeva 42, Kranj 7128 Mlad ELEKTRIKAR išče službo. Naslov v oglasnem oddelku. 7129 posesti V najem vzamem GARAŽO na Primskovem ali bližnji okolici. Ven-cel j N ada, Jelenčeva 21, K ran j 7119 Prodam enostanovanjsko HIŠO z vrtom, vseljivo takoj, od avto ceste Vrhnika —Razdrto oddaljeno 2 km, na Rakeku, Pot v Dele 1. Florjančič — Debevec Ana. 7120 Prodam večjo gradbeno PARCELO z delno gradbeno dokumentacijo v Žireh. Naslov v oglasnem oddelku. 7121 Prodam vrstno GARAŽO pri Vodovodnem stolpu. Ponudbe s ceno oddati na šifro »Garaža« 7122 Na Gorenjskem blizu Ljubnega prodam PARCELO 0,5 ha, travnik in sadovnjak. Ponudbe pod »Prisojna lega« 7123 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, voda in elektrika na parceli, dovoz urejen. Naslov v oglasnem oddelku. 7124 obvestila ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-ju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 6355 Sodoben način ČIŠČENJA preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 »BAGAT« tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča vse prijavljene in tiste, katere se želijo prijaviti, naj svoj naslov sporočijo po telefonu na št. 061-317-613, ker tečaj do nadaljnjega ne bo začel zaradi bolezni. Kdaj bo začel, bomo obvestili. Prosim za razumevanje. Pavlinova. 7132 FOTO KINO KLUB »JANEZ PUHAR« v Kranju obvešča prijatelje fotografije in lastnike fotoaparatov, da organizira začetniški foto-tečaj. Prijave in informacije vsak torek od 19. do 20. ure v klubskih prostorih — Delavski dom — vhod 6. Začetek tečaja takoj po zaključku prijav. Vabljeni. 7133 Sedaj je čas za sajenje okrasnih IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV. Bogato izbiro le-teh za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK POD- r kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom VELIKA IZBIRA IZDELKOV LASTIE PROIZVODNJE Sejemska hala rodnega sejma Savski log Kranj v času X. medna-opreme od 10. do 16. oktobra L J BALETNA ŠOLA pouk se začne danes, 7. 10. 77, ob 16. uri. PLESNI TEČAJI - petek, 7. 10., ob 18. uri, sobota ob 16. uri, nedelja ob 9. uri. 7135 PLESNI TEČAJI V DOM-u JNA Kranj. Torkov pričetek 18. 10. 1977 od 19.30 do 21.30, nedeljski pričetek 16. 10. 77 od 10. do 12. ure. 7136 e m a c :=. c -x o >w f a 3 ■O 2 *» o a CD 3 C T N E KMETOVALCI! sodelujemo na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1977 s kompletnim programom kmetijske mehanizacije Posebna ugodnost je 70 % kredit z dvoletnim vračilom Posebej opozarjamo na kombajne za krompir, traktorje FIAT-ŠTORE, UNIVERZAL 42 KM, DEUTZ 42 KM, IMT 533, URSUS ter traktorje iz proizvodnje TOMO VINKOVIĆ, stroje za pridelovanje krompirja, sušenje sena itd. Za traktorje 730 TV je možna nabava in dobava za leto 1 977 samo še v času sejma Kombajni za krompir so po izredno ugodni ceni. Oglejte in nabavite si lahko tudi priključke naše proizvodnje (škropilnice, kultivatorje, sadilce za krompir, zbiralne vile za seno). Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 BREZJE NA GORENJSKEM. Odprto neprekinjeno — nedelja zaprto! Vrtnice in listavce prodajamo od 25. oktobra dalje. 7134 prireditve HOKEJSKA SEKCIJA s Kokrice prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA. 6349 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. 6958 Skupina Mavrica v novi zasedbi igra vsako soboto na PLESU v UTIKU pri Vodicah s pričetkom oh 20. uri. 7131 KREDA BlED p.o. razpisuje javno licitacijo za prodajo: kamiona TAM 5000 prekucnika 1968 Zasebni sektor plača tudi prometni davek. Licitacija bo 14. 10. 1977 ob 10. uri na obratu mlin pri železniški postaji Bled —Jezero. Ogled bo istega dne od 8. ure dalje. Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1977 boste lahko ugodno kupili moško, Žensko in otroško obutev i. ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo, kern stanko, Kranj, Partizanska S najdeno Zatekel se je PES, nemški ovčjak (križanec) črno-rjav, velik, srednje dolge dlake. Informacije na ZVZG Kranj, Iva Slavca 1 7138 ostalo Prevzamem SKRB ZA PREŽIVLJANJE starejšega kmeta ali kmečkih zakoncev, če mi delno ali v celoti zapuste posestvo. Ponudbe pod »Sožitje mladih in starih« 7139 Večjo KMETIJO na Gorenjskem prevzamem. Nudim pokojnino in brezskrbno starost. Ponudbe pod »Pokojnina« 7140 Odbor za medsebojna delovna razmerja Centralne osnovne šole PADLIH PRVOBORCEV 2IRI razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice v VVZ za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati z dokončano vzgojiteljsko šolo. Prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja 10 dni po objavi tega razpisa. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega skrbnega moža, ata, starega ata, tasta, brata in stric a Lovrenca Demšarja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga od blizu in daleč v velikem številu spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so mu darovali vence in c vet je. Posebno se še zahvaljujemo zdravnikom in vsemu zdravstvenemu osebju CIT v kliničnem centru za njihov trud in pri zdravljenju in lajšanju bolečin v zadnjih urah. Prav tako se zahvaljujemo Centru slepih Stara Loka, TOZD Nama, Ribiški družini Železniki, GG Škofja Loka ter društvu invalidov Škofja Loka za izraženo sočutje. Posebna zahvala č. g. župniku in kaplanu za spremstvo in opravljeni obred tet tako ganljiv govor. Nadalje pevskemu zboru Stara Loka za zapete žalostinke, govornikoma Tavčar Janezu in Pintar Tonetu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih. BOČUStvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, hčerka Irma z družino, sestri in brat ter ostalo sorodstvo. Virh)g, Bukovščica, Stara Loka, 26.-septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Jerneja Šturma Znidarjevega ata iz Potoka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tistim, ki so ga obiskali v času njegove bolezni, posebno dr. Možganu in dr. Režku iz Železnikov za zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za obisk in pogrebni obred. Žalujoči: sinovi Jože, Janez in Tone, hčerke Marija, Štefka, Lojzka in Ivanka z družinami ter brata Blaž in Janez. Kranj, Potok, Dražgoše, Škofja Loka, Davča, Ljubljana, Zalilog, 4. oktobra 1977 ZAHVALA V neizmerni žalosti nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, stric in dedek Blaž Pavlin Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje. Zahvala duhovščini, godbi, pevcem. Posebna zahvala dr. Stenškovi za njeno zdravljenje. Žalujoči: žena, hčerki Rozi in Mara, sinova Milan in Jože z družinami, vnuki in pravnuka. Kranj, 29. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, brat, stric in bratranec Anton Ambrož avtoličar Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje. Hvala institutu Golnik za lajšanje trpljenja ter gasilskemu in lovskemu društvu s praporom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala obema duhovnikoma za lep pogrebni obred. Žalujoča žena Francka, bratje, sestre z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, Cirče, 3. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in pradeda Mihaela Čerina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam ZB, SZDL, KS, RK Bukovica za izrečene besede ob slovesu na domu in pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi pihalni godbi iz Škofje Loke in pevcem iz Selc. Žalujoči: žena Ančka in otroci z družinami. Ševlje, 3. oktobra 1977 NESREČE TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V ponedeljek, 3. oktobra, neka] po K), uri dopoldne se je na Cesti Staneta Žagarja v križišču z Jelenčevo ulico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila -Janez Pičman (roj. 1937) iz Kranja je peljal v križišču naravnost, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik vojaškega terenskega vozila vojak Laganja Šefik (roj. 1958), ki je nenadoma pred Pičmanovim avtomobilom hotel zaviti v levo v Jelen-čevo ulico. Voznik Pičman je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči sta bila voznik Pičman in njegov sin Tomaž ranjena, škode na vozilih pa je za 15.000 din. NEZGODA KOLESARJA Naklo — V ponedeljek, 3. oktob -ra, ob 21.45 se je na magistralni cesti med Nakloni in Polico pripetila prometna nezgoda. Po lokalni cesti od Okroglega proti Naklemu je pripeljal na kolesu in prečkal cesto Alojz Potočnik (1935) s Pivke. Prav tedaj je od Naklega proti Kranju peljala v osebnem avtomobilu voznica Cvetka Petrič (roj. 1950) iz Kranja, luči na njenem avtomobilu pa so zaradi okvare zelo slabo svetile. Avtomobil je kolesarja zadel, da je padel in.se huje ranil. Prepeljali so ga na zdravljenje v Klinični center. CIKCAK PO CESTI Reteče — V sredo, 5. oktobra, nekaj pred 18. uro se je na regionalni cesti v Retečah pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Rosic Mensur (roj. 1956) iz Škofje Loke je cikcak'peljal proti Reteč am, in sicer bolj po sredini ceste. Ko ga je pravilno prehitevala • voznica osebnega avtomobila Zofija Kogoj (roj. L933) iz Škofje Loke, je Rosic nenadoma zavil v levo in s krmilom zadel v steklo na vratih avtomobila. Zaradi tega je padel in si zlomil ključnico. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Radovljica — V sredo, 5. oktobra, nekaj pred 18. uro se je na Cesti svobode pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Franc Smrekar (roj. 1926) iz Kamne gorice je peljal proti Radovljici in hotel prehiteti tovorni avtomobil; med prehitevanjem pa ga je z roko oplazil in zaradi tega padel. Huje ranjenega so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. L. M. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Ogenj v stanovanju V ponedeljek, 3. oktobra, dopoldne je nastal požar v kuhinji stanovanjske hiše last Stanke Morič iz Žirovnice. Pogorelo je kuhinjsko pohištvo, tehnični predmeti in drugo. Škode je za okoli 100.000 din. Vzroki požara še niso znani. Postaja brez voznega reda — Skozi Lesce vsak dan pelje 30 do 40 avtobusov, piše Rudolf Knežević. Še do nedavnega je na postaji visel vozni red, zdaj pa ga ni več. Bralec sprašuje, kdo ga je odstranil: pobalinska mladina ali pa avtobusno podjetje zaradi popravkov. V vsakem primeru bi ga bilo treba čim prej vrniti. Prazna tabla rabi zdaj za lepljenje lepakov in nagajivih parol, potniki pa ostajajo brez podatkov o vožnjah avtobusov. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ V zadružnem domu Mavčiče bo 10. oktobra 1977 od 8.30 do 10. ure dopoldan razprodaja raznega elektro materiala, talnih in zidnih ploščic, brusnih kamnov, štedilnika, barv in drugo. Vse blago je novo. Vabimo vas k nakupu! Jesenice — Mirko Cih je velik ljubitelj živali, zato je pred štirimi leti kupil čistokrvno nemško ovčarko. Šla je skozi dresuro in že opravila izpita prve in druge kategorije ter izpit za iskanje ponesrečencev izpod plazov. Mirko Cih sodeluje z njo tudi pri SLO. - Foto: B. B. m mm ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Joža Rozmana se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, zdravniškemu osebju in g. župniku za obred in tople poslovilne besede. Zahvaljujem se tudi borcem za severno mejo — zastavonoši in govorniku ter ostalim, ki so se udeležili pogreba. Žalujoča žena Ana Zalog, 4. oktobra 1977 Ze mesece obratuje na Skutinem ledeniku 550 metrov dolga vlečnica, kije na smučišče potegnila že na tisoče smučarjev. Ker se utegne vreme tako visoko hipoma spremeniti, bo vlečnica obratovala le še do nedelje. Velika škoda bi bila, če bi jo zametal sneg. Na Ledinah je preskrbljeno za varnost obiskovalcev in za hiter prevoz ponesrečenega v dolino. V poštev prihaja tudi helikopter, ki ima na strehi planinskega doma urejeno pristajališče, kar je prvi primer takšnega prista-jališča pri nas. Kranjski planinski dom nudi obilo gostoljubja. Od otvoritve dalje so najpogostejši gostje planinci in alpinisti ter mladi smučarji, ki vadijo na bližnjem Skutinem ledeniku. Osebje doma se trudi, da bi bile usluge sprejemljive za vse, tako za bolj zahtevne kot za skromnejše goste. Ledine v sliki in besedi Pod Skuto, Dolgim hrbtom in Rinkami Ledine — Do zadnjih nekaj let so le neutrudljivi planinci in alpinisti ter jezerski lovci vedeli za čudovit kotiček našega obmejnega planinskega sveta pod Skuto, Dolgim hrbtom in Rinkami, Ledine imenovan. Zadnja leta pa je bilo po zaslugi Planinskega društva Kranj in vseh, ki so soglašali z njegovo usmeritvijo, o tem prelepem delu jezerskega sveta vedno pogosteje slišati in brati. Vedno več je bilo planincev, alpinistov in smučarjev, ki so se po lovski in nemški poti ter skozi Zrelo vzpenjali do 1700 metrov visokih Ledin in do streljaj oddaljenega Skutinega ledenika, ki kljubuje sončni pripeki in odjugi. Sneg in led sta tod večna, kot so neomajne, neminljive in spoštljivo privlačne okoliške stene, željne prijemov alpinistov ter udarcev njihovih kladiv ter klinov. Prelomni dan je bil letošnji 31. julij, ko je Kranjski planinski dom na Ledinah na stežaj odprl vrata. Nova planinska postojanka Planinskega društva Kranj, eden redkih novih gospodarskih objektov slovenske planinske organizacije in pred otvoritvijo med najvišjimi gradbišči v državi, vzbuja izjemno zanimanje planincev, alpinistov in smučarjev. Od 25. avgusta dalje je postojanka zasedena 90-odstotno. Čeprav premore dom 60 lepo urejenih ležišč, je v njegovih prostorih prenočilo naenkrat tudi 200 ljudi. Ljudje, ki skrbe za počutje gostov, so večkrat v zagati, saj zahtevam in delu ne vidijo konca. Kljub temu ga opravljajo v splošno zadovoljstvo. Na Ledinah se srečujejo namreč ljudje z različnimi zahtevami in z različno ravnijo planinske preprostosti. Obojim je pogosto težko ugoditi. Že pred otvoritvijo Kranjskega planinskega doma so se Ledine razvijale v priljubljeno shajališče alpinistov. Iz pozabe so bile priklicane mnoge preplezane alpinistične smeri, v alpinistično karto ledinskega območja pa so že vrisane številne nove. Ledine so zbližale naše obmejno področje s planinskim svetom bližnje Koroške in že privabljajo slovensko in tudi nemško govoreče sosede. Prav tako z Ledin ni daleč do zadnjih štajerskih in koroških postojank. Smučišča na Skutinem Ledeniku so vabljiva za smučarje, pa naj si bodo bolj ali manj izkušeni. Mnogi naši smučarski klubi so že va'dili na Ledinah, kjer se vrti 550 metrov dolga vlečnica. Ledine utegnejo postati naš letni smučarski center, za kar kaže obilo zanimanja tudi naša smučarska organizacija. Pomenu Ledin primerno mora biti tudi financiranje in vzdrževanje, saj le Planinsko društvo Kranj in kranjska tele-snokulturna skupnost bremenu ne bosta kos. Prihodnost je torej v sporazumevanju in dogovarjanju zainteresiranih, saj na Ledinah še ni vsega, kar bi zadovoljilo vse zahteve alpinistov, amučarjev in planincev. Takšne Ledine bodo imele vse možnosti za oblikovanje letnega in zimskega planinskega in alpinističnega središča ter letnega smučarskega središča. Pot do uresničitve tega cilja je olajšana, saj je postojanka povezana z dolino s tovorno žičnico, ki omogoča prevoz opreme in zagotavlja redno oskrbovanje. Tudi prvi zametki izposojevanja smuči in druge opreme so že na Ledinah. Kranjski planinci in gorski reševalci skrbe za varnost obiskovalcev. Temeljito so že ocenili, kdaj prihaja pri reševalnih akcijah v poštev klasično reševanje, kdaj prevoz s tovorno žičnico in kdaj s helikopterjem. Slednji ima na strehi postojanke urejeno pristajališče. Seveda pa je vsem, ki skrbe za razvoj Ledin, jasno, da izgradnja Ledin ne sme zmotiti tako pristnega naravnega okolja! Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Ekar Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi dela nenadoma zapustil na.š dolgoletni sodelavec Marjan Jan frizer v Mestni brivnici Kranj Od pokojnika se bomo poslovili v soboto, 8. 10. 1977, ob 15. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu. DELOVNI KOLEKTIV BRIVSKO FRIZERSKEGA PODJETJA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata, strička in svaka Alojzija Robleka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega, ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob, ga zasuli s cvetjem, podarili toliko cvetja in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tov. Koširju za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem KUD Kokrica, tovarni Iskra Kranj, Zvezi gluhih, sindikalnim organizacijam KOGP, OS Simon Jenko Kranj, Osnovni šoli Gorice ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mama, sestri in brata z družinami. Mlaka, Gorice, Uhingen — Nemčija, 27. septembra 1977 ZAHVALA , Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Perko roj. Bešter iz Zadnje vasi pri Begunjah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter vsem, ki so pokojnico pospremili v njen tihi dom. Posebna zahvala velja teti Klari za negovanje in pomoč, sosedom iz Zadnje vasi za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, kvintetu Zupan za zapete žalostinke, g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede ob - ' rtem grobu ter gasilcem Podgore. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Marija, Slava, Ivanka, sinova Ivan in Stane z družinami ter ostalo sorodstvo. Zadnja vas, 4. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube in nepozabne mame, stare mame, sestre in tete Francke Šmajd y roj. O sel j se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo pospremili na njen mnogo prerani grob. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bajžlju, družini Korenjak in Šmajd Antonu, kolektivom Iskra. OŠ Predoslje in Tekstih ndusu, organizaciji ZB Predoslje, GD Predoslje, prečastiti duhovščini za obred, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Milan, hčerka Jožica z družino, sestra Ivanka in brat Miro z družinama ter ostalo sorodstvo. Predoslje, 29. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Stareta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz delovnih kolektivov, ki so se od njega poslovili, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku iz Kranja, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, vsem gasilcem za spremstvo, tov. Stanetu za govor ob odprtem grobu, pevcem iz Tržiča, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoča žena Frančiška, hčerki Zalka in Francka, snaha Tončka z družinami in ostalo sorodstvo. Šutna, 7. oktobra 1977 Jesenice — Delavci Kovinarja Jesenice in IMP Ljubljana so lani zgradili toplovod za ogrevanje novih stolpnic in drugih objektov na Plavžu. Cevovod so v bližini gimnazije začasno priklopili na tanjši toplovod. Da pa bi bil toplovod po vsej dolžini enak, zdaj delavci obeh organizacij polagajo ustrezne cevi od železarne do gimnazije. Predvidevajo, da bo ta del toplovoda zgrajen do zime. - Foto: B. B. Tržičani se pripravljajo na svetovno prvenstvo Na prvi seji so se zbrali člani ožjega prireditvenega odbora za izvedbo dirke za svetovno prvenstvov motokrosu, ki bo 28. maja 1978 v Tržiču na znani podljubeljski progi. To bo že šesta dirka za svetovno prvenstvo, ki jo bodo pripravili tržiški organizatorji. V prireditvenem odboru so Jože in Tone Jurjevčič, Kranci Glo-bočnik, Marjan Romih, Janko Justin, Sašo Ahačič, Boris Roblek, Janko Rozman in Nenad Antonič. Razpravljali so o pripravi proge, o propagandni dejavnosti in zbiranju finančnih sredstev. Sklenili so, da bo vzdrževanje proge od sedaj dalje naloga tekmovalcev pri AMD Tržič, razen proge pa bodo morali popraviti tudi bokse, sanitarije, napeljati telefonske linije in električno napeljavo. Proga bo sicer ostala enaka kot je bila doslej. Posejali bodo le novo travo, ponekod jo bodo morali razširiti in zgradili novo zaščitno ograjo. Dogovorili so se, da bodo tiskali številne letake in izdelali spominske značke. Novost bodo čepice in zastavice. J. Kikel KRANJ - TESTIRANJE UČENCEV PRVEGA IN PETEGA RAZREDA OŠ — Na vseh osnovnih šolah po SR Sloveniji končujejo testiranje učencev osnovnih šol. Testirajo učence prvega in petega razreda, da bi pri tem ugotovili njihove fizične sposobnosti za usmeritev v športne panoge. Pomembna je ugotovitev testiranja, koliko učencev v osnovnih šolah je sposobnih za igranje košarke in koliko za gojitev atletike. Ostale bodo usmerili v druge športne panoge. Profesorji telesne vzgoje in študentje Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane imajo pri tem obilo dela. Učenci in učenke petih razredov imajo v testnih kartonih kar devet postavk, prvi razredi pa sedem. Med drugimi so tudi predklon, skok v daljino z mesta, dviganje trupa ter tek na 30 m in 4X15 m. V višjem razredu pa še spretnosti na tleh, taping z roko, tek na 50 in 600 metrov, (dh) — Foto: J. Zaplotnik Avto-moto šport doma in na tujem Mulej drugi V nedeljo je bila na progi v Tinjanu dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 50ccm, ki pa je bila zaradi slabih vremenskih razmer razveljavljena. Naši najmlajši mo-tokrosisti so na razmočeni in blatni progi prikazali veliko borbenosti in znanja, kljub temu pa jih več kot polovica ni končala tekmovanja Žirija je zaradi blata dirko skrajšala za tri kroge. Ker pa so skoraj vsem tekmovalcem pomagali tudi gledalci, se je tekmovalna žirija odločila za razveljavitev dirke. Sicer pa se je v blatu najbolje znašel Polajžar iz Orehove vasi, na zelo dobro drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstila Radovljičana Mulej in Per-nuš. Naslednja dirka bo 16. oktobra v Murski Soboti. Rezultati: 1. Polajžar (Orehova vas) 47 točk, 2. Mulej 45, 3. Pernuš (oba Radovljica) 38, 4. Razumič (Tržič) 34, 5. Koritnik (Slovenija avto) 32. Na isti progi pa je bila potem še mednarodna dirka v kategoriji do 250 ccm. V obeh vožnjah je zmagal Nemec Reyzl, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Šinkovec, ki je tako dosegel enega svojih največjih uspehov. LAUDA KONČNI ZMAGOVALEC V VVatkins Glenu je bila v nedeljo petnajsta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. Dve dirki pred koncem si je Avstrijec Niki Lauda (ferrari), s četrtim mestom že zagotovil naslov letošnjega svetovnega prvaka V izredno razburljivi dirki je zmagal sedaj že bivši svetovni prvak James Hunt (melaren). V VVatkins Glenu je Lauda še zadnjič sedel za volanom svojega rdeče-belega ferrarija s številko 11. Lauda je za prihodnjo sezono že podpisal pogodbo z brabhamom, zaradi tega pa mu Enzo Ferrari noče dati svojega avtomobila za zadnji dve dirki, odpustil pa je tudi glavnega mehanika, ki je skrbel za Laudino vozilo. Rezultati: 1. Hunt (GB, melaren), 2. Andretti (ZDA, lotus), 3. Scheckter (JAR, wolf), 4. Lauda (Avstrija, ferrari), 5. Regazzoni (ensign), 6. Reutemann (Argentina, ferrari); vrstni red za svetovno prvenstvo: 1. Lauda (Avstrija, ferrari) 72 točk, 2. Andretti (ZDA, lotus) 47, 3. Scheckter (JAR, wolf) 46, 4. Reutemann (Argentina, ferrari) 36, 5. Hunt (GB) 31. Naslednja dirka bo 9. oktobra v Kanadi na dirkališču v M osportu. -fp SOZD ABC Pomurka TPO GOLICA Jesenice . O Zarja Pričakujemo cenjene potrošnike na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme 10—16. oktobra 1977 potrošniško posojilo, sejemski popust, brezplačna dostava na dom, montaža na domu in solidna postrežba pohištvo in oprema, akustika in gospodinjski aparati, gradbeni material, pisarniška oprema in biro stroji, tekstil in konfekcija, dekorativa, galanterija, obutev Iz dejavnosti PD Kranj Novembra otvoritev preurejene postojanke na Krvavcu Člani upravnega odbora Planinskega društva Kranj odstranili s Krvavca 8 ton odpadkov in neuporabnega gradbenega materiala — Počasno uveljavljanje planinstva v srednjih šolah — Ugodno poslovanje postojank — Predlogi za medrepubliško sodelovanje Krvavec — Člani upravnega in nadzornega odbora Planinskega društva Kranj so se zbrali preteklo soboto na prostovoljni delovni akciji na Krvavcu. V okolici planinske postojanke pri zgornji postaji žičnice na Gospincu so zbirali in odstranjevali odpadke in neuporabni gradbeni material, ki pri popravilu planinskega zavetišča ni prišel v poštev. Z odpadnim materialom in navlako so napolnili 8-tonski tovornjak! Obenem so ugotovili, da popravilo postojanke na Gospincu ugodno napreduje in da bo krvavški planinski objekt preurejen do 29. novembra letos. Imenoval se bo po Gorenjskem odredu. To bo nov uspeh Planinskega društva Kranj. Prostovoljni delovni akciji je sledila seja upravnega in nadzornega odbora Planinskega društva Kranj. Na njej so razpravljali o oblikovanju planinskih skupin in sekcij po krajevnih skupnostih in srednjih šolah. Menili so, da se kaže pri razširjanju planinstva po krajevnih skupnostih poVezati s športnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami, med katerimi kaže Še posebej izdvojiti osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Ob tem so člani upravnega in nadzornega odbora ugotovili uspešno uveljavljanje planinstva v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in osnovnih šolah, medtem ko se pojavljajo pogostejše težave na srednjih šolah. .Marsikje, še posebej so izdvojili Ekonomsko srednjo šolo, menijo, da je planinstvo nepomembna dejavnost, čeprav je splošno znano in ugotovljeno, da je planinstvo najbolj dostopna in vsestranska rekreativna dejavnost. Planinci so takšno stališče ocenili kot nerazumljivo in družbeno nesprejemljivo! Jeseni se bodo nadaljevala tradicionalna predavanja v kranjskem Delavskem domu, so sklenili na krvavški seji upravnega in nadzornega odbora, obenem pa ugodno ocenili letošnje gospodarjenje v planinskih postojankah. To velja tako za Kališče kot za Krvavec in še posebno za Ledine, ki so z več kot 5000 obiskovalci v dobrih dveh mesecih prijetna dopolnitev planinstva v Sloveniji. To so izredno spodbudni rezultati kranjskega Planinskega društva, ki bi morali biti po sodbi upravnega odbora deležni pogostejših družbenih priznanj. To ne velja le za organizatorje planinstva, temveč tudi za gorske reševalce, ki so izpostavljeni največjim tveganjem. Na seji upravnega odbora Planinskega društva Kranj je bilo govora tudi o okrepitvi medrepubliškega sodelovanja. Prvi koraki pri zbliža-nju s planinci iz Beograda, Sarajeva in Bjelovara so že storjeni. Trdni so tudi stiki s planinci iz Rivolija v Italiji in Montelimara iz Francije. Prezreti pa ne kaže sodelovanja s slovenskimi planinci iz Celovca. Pretekli teden so jim predstavniki kranjskega društva izročili serijo razglednic z motivi njihove postojanke na Bleščeči planini. Pomembna so tudi načrtovanja nadaljnjega razvoja Ledin in prizadevanja za usklajevanje interesov planincev, alpinistov in smučarjev. V odboru za izgradnjo Ledin so delegati Planinskega društva Kranj in Smučarske zveze Slovenije, in sicer Emil Herlec, Franci Ekar, Janez Šter in Miloš Rutar. J. Košnjek Reševalna vaja za jubilej Tržič — Člani postaje Gorske reševalne službe Tržič so pripravili v nedeljo, 2. oktobra, dopoldne vajo v gorskem reševanju v stenah 1704 metre visokega Triangla nad Zelenico. Na vaji, ki je sodila k proslavljanju 40. obletnice delovanja postaje Gorske reševalne službe Tržič, je sodelovalo 35 reševalcev in pripravnikov, ogledali pa so si jo tudi predstavniki republiškega štaba za civilno zaščito, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, oddelka za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, milice in številni planinci, ki so bili v nedeljo na območju Zelenice. Vaja je odlično uspela. Reševalci so preizkusili najrazličnejše načine reševanja v steni, od klasičnega do najsodobnejšega, in prikazali možnosti transporta ponesrečencev v dolino. Tržiški gorski reševalci imajo bogato tradicijo in so že leta med najboljšimi in najbolj usposobljenimi v republiki. V štirih desetletjih so sodelovali na 294 akcijah in pomagali 352 planincem in alpinistom. »KOLONIALE« Bled - A. V. piše o blejsko trgovskem buci, buc, kar naj pomeni tudi nespoštovanje ali kršenje sporazuma o dežurstvu med dvema blejskima trgovskima podjetjema, Špecerijo in Živili; skratka o tem, da je bilo še in še hude krvi o dežurstvu, občasnem in stalnem. Ne bi se spuščal v ta zamotani blejski problem, ki sploh ni le blejski, ampak splošno gorenjski, saj so imeli v vseh občinah trgovci velik rompompom, preden so se zmenili o izmeničnih dežurstvih. Veliko bolj kot karkoli drugega me zdajle moti blejski Koloniale, čeprav še nikoli nisem bil v njem in bi pravzaprav moral malce sploh pomisliti, kje že je. Zaradi mene in najbrž tudi so v njem pridne in vestne trgovke in imajo dobro založene police in koš strpnosti in dobre volje do nas, včasih neznosno sitnih kupcev. Moti me, da so KolonialeJ moti me samo in le ime, napis Koloniale. Da sem malenkosten? Morda. Pa vendar bi kljub majčkenosti problema morali odstraniti tisti koloniale, ki pomeni kolonijo, ko- lonialen, trgovino s kolonialnim blagom. Najbrž ne pomeni otroške kolonije ali kolonije pingvinč-kov ali kaj takega, temveč še kako določeno kolonialno blago. Nima tudi nobenega pomena, da bi ohranjali takšne napise, še celo več: veseli smo lahko, da smo jih preživeli in odpravili. Jih bodo tudi v blejskem Kolonialu? PROTI KAJENJU Kranj — Dva bralca mi ponujata koš idej, kako naj bi najbolj učinkovito izkoreninili epidemijo kajenja in spametovali kadilce, ki se množično zastrupljajo. Teden boja naj bi spremenili v konkretne akcije, stalne in zajezili število kadilskih samomorilcev. Lepo, zdravo in prav. Nehajte kaditi! Iz lastnih izkušenj vam povem, da kot kadilec več in bolj gromko kašljam in težko diham, da me včasih že kar duši. Človek razvade sem in po vseh statistikah znatno prej za žale kot nekadilci. Pa vendar vam iz lastne prakse lahko povem, da se da ka jenje omejevati: sam ne kadim predvsem in sploh ne tedaj, ko spim; tudi v kinu, v avtobusu in na podobnih krajih se vzdržim. V službi ne kadim tedaj, ko se naš šef cirka enkrat mesečno odloči, da sploh ne bo nikoli več kadil in nam je potem kakšne štiri ure prepovedano kaditi — vse dotlej, dokler se ne odpre prva trafika na vogalu. Vem pa za krasno, a nevzgojno kadilsko pogruntacijo, ko smo že pri šefih: na vrata pisarne si je šef Pepe prilepil napis: prepovedano kaditi. Jezni sodelavci so naslednji dan pripisali: nekadilci so slabi ljubimci. Tretji dan je pod temi modrostmi pisalo: šef Pepe ne kadi. Boris Kozjek: »Kolesarstvo te prevzame« Tako je dejal na minulem državnem prvenstvu kolesarjev v Zagrebu Boris Kozjek oh vprašanju, če namerava prihodnje leto kolesariti v članskih vrstah. »Ko ae enkrat podaš v kolesarstvo, se ga težko osvobodiš,« je še pojasnil svoje misli. Kaže, da ima prav, saj skoraj vsi nekdanji tekmovalci tudi kasneje sodelujejo pri tem športu kot trenerji, organizatorji in podobno. Boris je doma na Prebačevem pri Kranju. 1. maja letos je dopolnil 18 let, zato v tej sezoni zadnjič nastopa kot mladinec »S prijateljem sva prišla h kranjski Savi pred štirimi leti. Njega je veselje do napornega kolesarjenja kmalu minilo, jaz pa sem ostal in bom se, dokler bo le slo. Potrudil se bom, da bom tudi kot član solidno zastopal klubske barve.« V letošnji kolesarski sezoni je Kozjek v konkurenci starejših mladincev dosegel nekaj lepih uspehov. Zmagal je dve dirki, na vseh ostalih pa je bil redno med prvo peterico ali deseterico. S člansko ekipo Save se je udeležil zahtevne etapne dirke Po poteh Avnoja", kjer se je še posebej izkazal. Z odlično uvrstitvijo v drugi etapi je prav on pripomogel k ekipnemu zmagoslavju. Septembra je skupaj s klubskim tovarišem Cudermanom kot član slovenske reprezentance nastopil na mladinski mednarodni etapni dirki Po Istri. Dobil je dva leteča cilja. »Z malo več sreče bi bil tudi v skupni razvrstitvi za leteče cilje prvi, vendar sem imel v prvi etapi kar dvakrat okvaro na kolesu.« Naša fanta sta se s te dirke vrnila fizično in psihično uničena,« je kasneje pripovedoval »oče« kranjskih mladincev Jule Kačič. »Nihče ni skrbel za tekmovalce, tako da sem ju do državnega prvenstva komaj spravil kolikor toliko v red. Mladi kolesarji Se bolj kot starejši potrebujejo trenerja, ki mora biti obenem tudi njihov prijatelj in svetovalec« Boris hodi redno v šolo. »Obiskujem tretji letnik strojne tehnične šole v Ljubljani in priznam, da nisem najbolj vnet za učenje. Trudim se toliko, da gre, saj vsakodnevni treningi vzamejo precej časa. Potem pa se iola ...« Boris je izredno živahen fant, iz katerega energija in volja kar izžarevata. Ce bo znal te-last nost i pravilno uporabiti, bomo o njem kot kolesarju lahko še veliko slišali. H. jelovčan Kolesarstvo Zadnja dirka za slovensko prvenstvo Jutri in v nedeljo se bodo slovenski kolesarji srečali na zadnji, peti preizkušnji za republiške naslove. Jutri bo gorsko prvenstvo na mariborsko Pohorje, naslednji dan pa cestna dirka Po Pomurju. Največ možnosti za osvojitev članskega naslova ima Kranjčan Bojan R opre t, ki mu uspešno sledi njegov klubski tovariš Mirko Rakuš. Sava si je s 164 točkami po štirih dirkah že zagotovila prvo mesto. Pri mlajših mladincih se bosta za naslov borila rogovec Herlec in Novomeščan Vehar, medtem ko bo pri starejših mladincih slovenski prvak verjetno Zanoškar (Rog), ki pa mu Zaubi ali K oje še lahko prekrižata račune. Kranjčan Cuderman je trenutno na 4. mestu z 10 točkami zaostanka za vodečim in ima tudi še lepe možnosti za osvojitev ene od kolajn. Med premorom dveh dirk bo jutri popoldne v Murski Soboti zasedala skupščina kolesarske zveze Slovenije, ki letos praznuje 30. obletnico organiziranega slovenskega kolesarstva. Na seji bodo izvolili nove člane skupščine, poslušali poročila odborov zveze in se dogovorili za smernice nadaljnjega dela. ROPRET DESETI, PEČNIK ENAJSTI V nedeljo je bila v Trstu cestna krožna dirka, na kateri so sodelovali kolesarji 15 italijanskih klubov in treh jugoslovanskih (Sava, Rog, Sipo rex). Na 160km dolgi progi je zmagal Biason, ki je pripeljal v cilj s poprečno hitrostjo 39,506 km na uro v 4 urah in 3 minutah. Naj- boljši Jugoslovan je bil Ropret na odličnem 10. mestu z zaostankom minuta in 25 sekund 12. je bil Bulic