Ufodnikia 14: 13-31 (2002) 13 Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II Florist* novelities from the Soča Valley (western Slovenia) - II Igor Dakskobler & Boško Čijšin J™ ¿SS'™ H5d2fTZfC SA,fU' RegIJSka Tolmin dre °red ,3> SI * 5220 Tolraln- SloveniJa; E-naslov; Igor.Dakskobler@guea.ames.si .^^šr^išS1 inrafča nekaienh praprctnic -> —' « - Obravnavamo nasledn e ta^ne TJ T" ^ m Vegmcije PosočJa v zahod™ Sloveniji. .nssu,n Ki, « ââï^ ïïïï; irr: Tstolrhia lutea Desf- Cypripedium Mu, L.. Daphne blagayana FreyerbapZauuola L F IT U ^/«m L., /w m«^ Turra, Piptatherum virescens fTrin 1 Boi« P / 0Ph^lossum here: Armolochia clemalith 1 4,J ; J r °f the tollow'»8 taxa wh,ch are studied BothriocUcaU^^]^^^ ^ ' ^ium fissum Kit. cx Wild.. Daphne biagavana Freyer Daphne Wnto IT L„ Cypnpedmm calceolu, L.. aphyllum (p'w.Sctaidt) SwST"" ÏV^ et Thell. suhsp. «ofe««« (A Kern 1 Ž™ („L°P )f;chur' H^arl4mhedysamides (L.) Sehinz lonicerajapoLo ^ & m^ Turra, ^«wW. vi*«*« S) ß'T k , : V»lgatum L„ ferrugineum L„ aculeatush., ^ZLlZ^^TZ " ^ Dc. »*. ^ sit^srr' 1. Uvod in raziskovalne metode „„,, meioae po srednjeevropski metodi, oznaka po mreži V članku nadaljujemo z objavami floris- U™' kraj (p0 te,nelj'nem topografskem zem- tičn.h novosti iz Posočja (glej npr. Dakskobler LJfVldu 1 : ,0 00°in P° najnižjem kraju v Atlasu 1993, 1994 a, b, 1996 b, Čušin 2001, Ču.ši.n & SlovemJe v merilu 1 : 50.000), nadmorska višina Dakshobur 2001 ter objave v rubrikah Notulae °Znaka rast,Sča> morebitne spremljevalne vrste ad floram Slovcniae in Nova nahajališča v reviji dMU™ naJdbe in Ilavedba- če je rastlina tudi Hladmkia). Floro v Posočju popisujemo Po herbariz'"na ali fotografirana. Pri imenih srednjeevropski metodi (Nikli^ld 1971). Obra- taksonov sledimo v glavnem Registru flore vnavuni taksoni si bodo v besedilu sledili po Sloven'je (Trpin & Vreš 1995), upoštevamo tudi abecednem vrstnem redu. Nova nahajališča tJoPolnlla v tretji izdaji Male flore Slovenne bomo predstavili po ustaljeni shemi: kvadrant (MAR™e,č et al. 1999). Pri razširjenost, obravnavanih vrst v Sloveniji se bomo sklicevali na 14 - ---J^D^ggLjJiC^FIcri.tito novost, iz IWja (zahodna Slovenija) - II že objavljene arealne karte, kjer pa teh še ni, na podatke zadnje izdaje Male flore Slovenije, druge botanične literature in ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU). Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je izšlo žc po oddaji tega prispevka za tisk in ga torej pri našem delu šc nismo mogli upoštevali.V večini primerov so v članku opisana nova nahajališča nova tudi glede na v tem Gradivu objavljene arealne karte. 2. Rezultati 2.1 Aristolochia elematitis L. 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Podbela, 320 m n. ni., ruderalno rastišče ob zapuščenem vrtu pod cesto na začetku vasi in na bližnjem sojenem travniku (nekoč njiva). Leg. & det B. Čušin, 20. 5. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Uspevanje vrste Aristolochia elematitis v alpskem fitogeografskem območju Slovenije je po zadnji izdaji Male flore vprašljivo (Podobnik 1999: 102). Potrdimo ga lahko z nahajališčem pri Podbcli v Breginjskem kotu. Tudi v sosednji Furlaniji je navadni podraščec v prigorju Julijskih Alp razmeroma redek (Poldint 199]: 158). 2.2 Aristolochia lutea Desf. Razširjenost lega jugovzhodnoevropskega taksona iz agregata A. pallida v Sloveniji je objavil Jogan (1997: 26). Njegovo arealno karto dopolnjujemo z naslednjimi novimi nahajališči: 9949/1 (VM10): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, Stopnik, na suhih opuščenih traviščih pod Lipnikom. Leg. & det. B Čušin, 8. 7. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU; vznožje Šentviške planote nad Krepako, pionirski gozdovi na rastiščih asociacij Ostryo-Fagetum in Hacc/uetio-Fagetum, okoli 250 do 300 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 5. 2001; Dolenja Trebuša, vznožje Kuka, gozdni omejek ob cesti v zaselek Laz in na travniku ter v leskovem grmišču nad to cesto, 200 do 210 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 5. 2001; pobočja Prvejka nad sotočjem Trebuščice in Idrijce, okoli 280 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 22. 4. 2002. delovni herbarij ZRC SAZU. 9849/3 (VM10): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, Dabrška grapa, okoli 300 do 350 m n. m., dolomit, pobočni grušč, mešani gozdni sestoji, v glavnem na rastiščih asociacij Hcwquelio-Fagetum in Osttyo-Fage-lum na levem (prisojnem) bregu grape; ob potoku Tilnik pod zaselkom Tilnik, okoli 300 m n. m. Leg. & del. I. Dakskobler, 25. 5. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU; pobočja Šentviške planote nad Krepako, pod Gradiščem in pri domačiji Kos (Zakraj), okoli 300 do 650 m n. m., Ostryo-Fagetum\ Hacquetio-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 5.2001, delovni herbarij ZRC SAZU; Dolenja Trebuša, levi breg Mrijce, pri Pav-šiču, okoli 230 m n. m. Det. I. Dakskobler, 8. 5. 2001, avtorjev popis. 9848/4 (VM00): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijcc, nad Ročami. okoli 500 m n. m., apncnec s primesjo laporja in rožencev, bukov gozd (Ornithogalo-Fagetum s. lat.)| skupaj z vrstami Lathyrus venetus, Daphnc laureola, Ruscus aculeatus. Det. I. Dakskobler, 4. 6. 2000, avtorjev popis; tudi obpotja na levem bregu Idrijce med Obrekarjeni in Temnikarjem, okoli 180 m n. m., deti. & Ljudmila Dakskobler. 14.4.2002 9948/2 (VM 00): vznožje Vojnačevega brda nad dolino Idrijce, ob poti med Temnikom in Prvejkom oz. Dolenjo Trebušo, okoli 230 m n. m., dolomitno pobočje s pionirskim rdečim borovjem. Leg & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 14. in 22. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Kolovrat, vznožje Očne nad Ciginjcm (nad tovarno Gostol), okoli 240 m n. m., lapor (fliš), obpotje v mešanem pionirskem gozdu na rastišču asociacije Ornithogalo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 4. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/3 (UM90): srednja Soška dolina, pri Doblarju, na desnem bregu Doblarca gorvodno od izliva v Sočo, okoli 140 m n. Ufodnikia 14: 13-31 (2002) 15 m., grmišče (Ses/erio autumnalis-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 24. 4. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9747/4 (UM91): Julijske Alpe, Kobariško Matajur nad Livkom, Perati, Stari laz ob kolovozu v Kunik in Bant, okoli 880 m n m., apnenec s primesjo laporja, gozdni omejek (spremljevalne vrste Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Stellaria montana, Aetata spicata, Polygonatum multiflorwH, Mercurialis perennis, Anemone nemorosa, Helleborus odorus, Cardamme impatiens), tudi na obpotnem kamnitem zidu. Leg. & det. I. Dakskobler. 15. 5. 2000 delovni herbarij ZRC SAZU. Prva tri nova nahajališča so v predalpskem fitogeografskem območju (po M. Wraberju 19091, m sicer v tistem njegovem delu, kjer po rastlinstvu opažamo precej močan submedi-teranski vpliv. Četrto in peto novo nahajališče «a v severnem delu submediteranskega fito-geogratskega območja, šesto pa je v prigorju Julijskih Alp. torej v alpskem fitogeografskem območju, kjer so ga doslej našli le pod Mrzlim vrhom pri Tolminu (Pooobnik 1999; 102). 2.3 Asplenium fissum Kit. ex Willd. To mediteransko-montansko praprot, značil-mco za gorska m subalpinska melišča, smo pred časom našli v Planji pod Jezerskim sedlom nad dolino Možnice (Dakskobler 2001 a: 45). Arealno karto, k, jo je pripravil T. Wraber, v svoji disertaciji pa jo je objavila Nada Praprotnjk (1987: 183) dopolnjujemo še z naslednjima nahajališčema- 9648/1 (UM93): Julijske Alpe, Trenta, pobočja Skutnika nad pl. Zapotok (med Rokavci in Vrhom Žleba), okoli 1650 m n. m., melišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 9. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU 9747/2 (UM92): Julijske Alpe, Krnsko p0gorje, Ruse, melišča pod Vršičem (1897 m) nad Lepeno, okoli 1700 m n. m. Leg & det I Dakskobler, 29. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. J 2.4 Bothriochloa ischaemum (L.) Keng Navadni obrad je vrsta suhih travišč, ki je kot navaja Jogam (1999 a: 813), v Sloveniji razširjena v predalpskem, dinarskem, pred-dinarskem, submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Pri naših raziskavah smo jo razmeroma pogosto našli v subme-dtteranskem delu Posočja (npr. na Sabotinu -0047/2, na pobočjih Skalnice med Plavmi in Solkanom - 9947/4, med vasema Plavc in Ložice - J947/2, pod Grgarskimi Ravnami - 9948/1 v dolini Idrije pri Golem Brdu in pod Korado -9947/1, pod Kambreškim - 9847/4 nad Ročinjem - 9848/3 ter pri Levpi - 9948/1) opazili smojo tudi v dolini Trebuščke - na suhih (taviščih med Pologom in Podkohilico (9848/4) - det. B. Cušin 10. 7. 1998 ter na prisojnih pobočjih na desnem bregu Gačnika (9949/1) v zatravljenih krajih v pionirskih sestojih črnega gabra, mokovca, belega gabra, malega jesena in klena - det. I. Dakskobler, 18. 8 1999 v zahodnem delu predalpskega sveta Slovenije ¡o omenja Seuak (1974) v sintaksonu Globulana cordifotiu-Andropogon ishaemum (lokacije popisov Home, Labinjc, Labinjske Lehe - vse nad Cerknim) ter v sestojih asociacije liromo-Danthometum calycmae Šugar 1973 (lokacije Labinje, Trebcnče in Poljane). Becjc (1907; 1515 »z. 77) jo je opazil na pobočjih Tlake nad Podmelccm (9848/2), torej že v alpskem fitogeografskem območju (po M. Wraberju 1969). Vanj sodijo tudi naslednja nahajališča: 9647/2 (UM93): Soška dolina, zaselek Ravna pri Bovcu, ob cesti pred trdnjavo Kluže, okoli 510 m n. m. Det. I. Dakskobler, 29. 9. ■2002, avtorjev popis 9647/3 (UM83): Soška dolina, Bovec. Mala vas ob glavni cesti proti Predelu, okoli 450 ni n m. Det. I. Dakskobler, 17. 9. 2002 V lem kvadrantu (toda UM93) raste tudi ob cesti iz Bovca proti vasi Kal-Koritnica, tik preden pridemo v to vas. Det. 1. Dakskobler 5 8.2002. 9647/4 (UM93): Bovško, kamnha travišča -pašniki nad vasjo Kal-Koritnica, okoli 550 m 11. m. Leg. & det. L Dakskobler, 7. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. V tem 16 -li^ggL^ii^Č^ Floride novastuzPo^izahodn:, Slovenija) - II kvadrantu (toda UM92) smo jo opazili tudi v dolini Lepenc, ob cesti pri zaselku Na Logu. Det. I. Dakskobler, 15. 8. 2002 9648/3 (UM93): Julijske Alpe, Soča-Trenta, ob poti iz (opuščenega) zaselka Lemovje proti (opuščeni) domačiji Črncla, že blizu slednje (na meji s kv. 9648/1), okoli 900 m n. m., kamnito travišče (spremljevalne vrste Satureja montana, Calium purpureum, Di-anthus sylvestris, Hieracium porrifolium, Carex humilis, Globularia cordifotia, Teucrium montanum, T. chamaedns idr.). Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 8 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/2 (UM82): Breginjski kot, Borjana, 460 m n. m., na rudcralnih krajih ob cesti Staro selo-Breginj. Leg. & det. B. Čušin. 6. 8. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UM72): Breginjski kot, Podbela, 320 m n m., suha inicialna travišča v okolici opuščene karavle. Det. B. Čušin, 12.8. 1998, avtorjev popis. 9747/4 (UM91 in UM92): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, nad cesto Kamno-Selce, okoli 350 m n. m., suha travišča v zaraščanju, skupaj z vrsto Chrysopogon gryllus. Det. I. Dakskobler, 19. 8. 2001. avtorjev popis (v tem kvadrantu tudi ob cesti pri vasi Ladra, det. I. Dakskobler 17 8 2002). 9748/3 (UM91): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, ob cesti Gabrje-Volarje (rob travnika in rob ccste), blizu domačije Glažar. okoli 200 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 27. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU 9848/1 (VM01): Tolmin - ob pločniku na Gregorčičevi ulici, ob cesti proti Zatolminu, okoli 230 m n. m., pri partizanskem obeležju ob cesti proti sotočju Tolminke m Soče, ob cesti Gabrje-Dolje, pred Doljami in na travniku nad Žabčami (nad cesto v Zadlaz). Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 8. 1999, 19. 7. 2000 in 24. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (VM01): BaŠka dolina, Ljubinj, zaselek Grapa ob cesti Ljubinj-Podmelec, okoli 350 m n. m., pripotje. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 9. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9849/1 (VM11): Baška dolina, Koritnica, zaselek Zarakovec, suho travišče (baški dolomit z roženci, pobočni grušč) na vznožju Koriške gore, okoli 350 m n. m. ter ob cesti v Klontah (soteska Bače pri Zarakovcu). Leg. & det. I. Dakskobler, 15. 9. 1999 in 23. 7. 2000^ delovni herbarij ZRC SAZU. 2.5 Buglossoides purpurocaerulea (L.) J. M. Johnston 9849/1 (VMl 1): Baška dolina, pobočja Malega vrha nad Grahovim ob Bači, okoli 620 m n. m., baški dolomit z roženci, toploljubni bukov gozd (Ostryo-Fagetum). Leg. & del. I. Dakskobler, 5. 5. 1989, delovni herbarij ZRC SAZU; Baška dolina, ob cesti Hudajužna-Zarakovec (Koritnica), med domačijo Zapolje in železniškim predorom Kupovo, strmo dolomitno pobočje tik nad cesto, okoli 400 m n. m., gozdni rob, višje pionirsko gozdno rastje na rastišču toploljubnega bukovja (Ostryo-Fcigetum). Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 11. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Z dvema nahajališčema škrlatnomodrega ptičjega semena v prigorju južnih Julijskih Alp dopolnjujemo njegovo razšitjenost v Sloveniji tudi na alpsko fiiogcografsko območje (primerjaj Martinčič 1999 a: 462). 2.6 Campanula zoysii VVulf. Razširjenost Zoisove zvončice v Sloveniji podajata T. Wraber in Skoberne (1989; 80-84). Nova nahajališča v Karavankah so v zadnjem času objavili N. Praprotmi« (1995) ter Jogan, Praprotnik in Vreš (1995), v Kamniško -Savinjskih in Julijskih Alpah pa Kocijan (2001). V posoškem dela Julijskih Alp smo potrdili nekaj starejših nahajališč. Ker gre za znamenito in endemično vrsto naše flore, se nam zdijo tudi te potrditve vredne omembe: 9646/4 (UM83): Kaninovo pogorje, skalne razpoke na osojnem, severovzhodnem pobočju Ruše (v podaljšku grebena Babanskcga Skednja), okoli 1500 do 1600 m n. m., apnenec, skupaj z vrstami Paederota lutea, Ranunculus hybridus, R. traunfellneri, Hedysarum hedysaroides •www.« > • Hiadmk¡aJ4^n-3J(2002) 11 subsp. exaltatum, Caree firma, Araba pumila, Asperula arisíata, Rhodothamnus chamaecistus, Saxífraga crustata, S. squarrosa, Sesleria sphaerocephala idr. Leg & del. I. Dakskobler, 3. 8. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU. Zoisovo zvončico je v tem kvadrantu (Baba) našel že Tommasini leta 1841 (Lona 1952: 181) 9647/1 (UM83): Jerebica, skalne razpoke ob planinski poti od okoli 1750 m n. m. do vrha, na slovenski in italijanski strani meje. Del I Dakskobler, 11.9.2000-potrditev starih navedb iz Tommasinijevega herbarija (Lona 1952-181) 9547/4 (UM93), Log pod Mangartom, Loška stena - grušč ob izteku grape na vznožju Bnceljkove stene (nad Pongartom), okoli 940 m n. m. Det. I. Dakskobler, 23. 8. 1999. V tem kvadrantu je rasla tudi na manjši skali v strugi Koritnice pri Zg. Logu pod Mangartom, 620 m n. m. Det I. Dakskobler, 30. 6. 2000. Slednje nahajališče sta plaz in drobirski tok, ki sta pozno jeseni 2000 odnesla del Zgornjega Loga, povsem uničila 9547/4 (UM94): Predel, pod Predolmo, skale na desni strani žleba, okoli 1130 m n. m., tudi bolj zahodno, ob lovski poti iz Predela proti Predolini (Razor, pod zaravnico Pri jelki), okoli 1300 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler,' 21. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Na Predelu jo je opazil že MarchesetLi (Lona 1952: 181). 9647/2 (UM93): Loška Koritnica, Loška stena, Dolgi plaz, vznožje stene Oltarjev, okoli 1470 m n. m., dachstcinski apnenec, združba skalnih razpok {Primulo clusianae-Cumpanuletum zoysii). Leg. & det I Dakskobler, 1110. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU; Prešnik, krnica med Planinico in Loško steno, okoli 1150 m n. m., v grušču hudourniške grape. Leg. & det I Dakskobler, 8. 8. 2000; Krnice in Fratarica pod Obhco, v skalnih razpokah in ponekod tudi v grušču (pri Velikem Drsniku), od okoli 950 do 1600 m n. m. Leg. & det I Dakskobler, 3. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU; Bavšica, ob pl. poti iz pl Bukovec proti Bavškemu Grintavcu - skale med ruševjem pod Malim Grintavcem (Vovenk) - okoli 1500 do 1550 m n. m (spremljevalne vrste Paederota lutea. Asple-mum viride, Carex mucronata. Rhodothamnus ckamecistus idr.). Les & det. I. Dakskobler, 24. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU - na pl. Bukovec jo je opazil Bois de Chesnc (Lona 1952: 181). 2.7 Cotoneaster integerrimus Med. E. Mayer (1952: 124) piše, daje vrsta Cotoneaster integerrimus raztreseno do redko razširjena po vsem slovenskem (eLničnem) ozemlju, vendar Martinčič (1999 b: 245) pri njem razširjenosti ne omenja alpskega fitogeografskega območja. V Julijskih Alpah na Mangartskem sedlu, je navadno panešpljo (imenuje jo Mespilus cotoneaster) opazil že H Freyer, 15. avgusta 1837 in najdbo te in drugih vrst objavil v reviji Flora (Regensburg) 1 1839 (navajamo po T. Wraber 2002: 116). Freyci jevo najdbo vrste Cotoneaster integerrimus pod Manganom je potrdil T. Wraber I. 1983 ko jo je našel „a vrhu Travnika (2185 m), kar je pri nas njen višinski rekord (T. Wraber 2002' 116) in potrditev, da ta grmovnica v Sloveniji uspeva tudi v alpinskem pasu. V južnih Julijskih Alpah oz. njihovem prigorju so bila objavljena nahajališča na Ratitovcu (Maček 1991' 201) in na več krajih v soseščini Črne prsti (Dakskobler 1993; 179). Raste tudi pod grebenom Slatnika-9750/3, det. I. Dakskobler, 17. 7. 2002. Nekaj nahajališč navadne panešplje smo našli tudi na Bovškem na pl. nad Sočo (Dakskobler 1998 bj ter pod Rombonom v Kaninovem pogorju (Dakskobler 2001 a: 45). Doslej znanim nahajališčem v bovškem delu Julijskih Alp dodajamo še naslednje: 9647/4 (UM93); Julijske Alpe, Bovško. Smrekova glava pod Svinjakom, okoli 1300 m n. m., Cytisantho-Ostryetum; pod vršnim grebenom Svinjaka, okoli 1500 m n. m subalpinsko travišče, skupaj z vrstama Genista radiata in Arctostaphvlos uva-ursi Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 21 Prof. Niklheld z dunajske univerze nas je jeseni I. 2000 ustno opozoril, da se primerki navadne panesplje iz subalpinskih nahajališč nekoliko razlikujejo od primerkov te vrste iz nižjih leg. Taksonomsko za zdaj te razlike še niso ovrednotene. 2.8 Cyperus esculent us L. Užitno ostrico (,Cyperus esculentus) sta v flori Slovenije prva omenjala Jogan in Podobnik (1995: 3 S). Našla stajo v okolici vasi Smast na Kobanškem. V bližini, na Kobariškem blatu so jo agronomi videvali že prej (G. Seljak. ustno sporočilo na simpoziju -'Flora 2000"). Morda je bila na ruderalno rastišče pri RobiČu zanesena prav od tod. Sicer pa se je ta neofit v zadnjem času precej razširil tudi na njivah na Ljubljanskem barju (Jogan, ustno sporočilo jesen 2000). 9747/3 (UM82): Slovenija, Robič, ob kolovozu, ki pelje iz vasi proti Nadiži (pri skladišču hlodov), okoli 240 m n. m„ ruderalno rastišče z naplavljenimi rečnimi sedimenti Leg. & det. B. Čušin, 24. 8. 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. (zahndnaSjoveni^) -II 2.9 Cypripedium calceolus L Lepi čeveljc je v Posočju po doslej znanih podatkih zelo redek. Raztresenim nahajališčem na njegovem obrobju, na idrijsko-cerkljanskem območju (Bavcon 1986: 21, Pauun 1901- 26 Terpin 1988; 32-33 in 1994) ter v sosednjem Bohinju (Paulin 1901: 26) dodajamo dve novi: 0049/1 (VL19); Trnovski gozd, poviije Idrijce, nad Bedrovo grapo pri Hudem polju, okoli 1020 m n. m., dolomit, bukov gozd z dlakavim slečem (Rhododendro hirsuti-Fagetum). Opazili smo tri šope. v katerih so tri rastline cvetele. Det. I. Dakskobler, 29 6. 1999 in 5. 6. 2000, fotografski posnetek in herbarijski primerek listov. V poljudnem članku smo to nahajališče že opisali v Idrijskih razgledih (Dakskobler 2001 b) 9749/4 (VM12); Julijske Alpe, Bohinj, črna prst, Pastirjev plaz pod zahodno sosedo Črne prsti, goro Čem, zahodno od planine Osredki, okoli 1350 m n. m., podomo skalovje, poraslo s pionirskim (polmraziščnim) smrekovjem (Adenostylo glabrae-Piceetion ?) s primesjo vrb in zelene jelše. Det. I. Dakskobler 1 8 2001 in 26. 6. 2002, fotografski posnetek edinega opaženega primerka. 2.10 Daphne blagayana Frever 9949/1 (VM10); dolina Trebi,še, GaČnik, pod grebenom in na grebenu, ki to grapo razmejuje z dolino Trebuščke, na več krajih od okoli 500 do 740 m n. m., najbolj obilno pod koto 746 m. Geološka podlaga je dolomit, tla so plitva rendzina. Blagavev volčin raste v svetlih gozdnih sestojih bukve, črnega gabra, malega jesena, mokovca,' jerebike iti alpskega negnoja. posamično je ponekod primešan tudi rdeči bor, na rastiščih asociacij Ostryo-Fagetum (greben) in Rhododendro hirsuti-Fagetum (osoje nad Gačnikom). Leg. & det. I. Dakskobler, 18 8. 1999 in 26. 4. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. O novi najdbi Blagayevega volčina v dolin, Trebuše smo poročali že v Idrijskih razgledih (Dakskobler 2000). S to najdbo dopolnjujemo vednost o razširjenosti te vrste v zahodni Sloveniji in tudi njeno zadnjo objavljeno arcalno karto (T. Wraber 1996: 36). 2.11 Daphne laureola L. Karto razširjenosti lovorovolistnega volčina v Sloveniji je objavil Kaligarič (1987: 233) Z novimi nahajališči smo jo dopolnili pred leti (Dakskobler 1996 a). Ravnik (1999 a: 324) v novi izdaji Male flore Slovenije še ne upošteva žc objavljenih nahajališč v južnih Julijskih Alpah. Tem dodajamo še nekaj nahajališč v dolini Kneže: 9849/1 (VM11); Julijske Alpe, dolina Kneže Veliki Luti, levi breg Kneže (Knežice) na koncu korit (gledano nizvodno), pod cesto Kneža-Prodi, okoli 380 m n. m., pobočni grušč, fragment javorovja z jesenom (Hacquetlo-Fraxinetum s. lat.). Det I Dakskobler, 7. 5. 1999; dolina Kneže, desni breg, pobočja Tlake, 250-300 m n. m Hladnikia 14: 13-31 (2002)) pobožni grušč ploščastega apnenca z roženci, Hacquetlo-Fraxinetum, Aspendo-Carpmetum; levi breg Kneze, Mali Lun pobočm grušč, 250 m n. m., Hacguetio-Fraxtrwtum. Det. I. Dakskobler. 12. 5. 2000 avtorjevi popisi. Objavljeno arealno karto dopolnjujemo še 2 nahajališči iz doline Trebuše, kjer je ta subatlantska vrsta zelo pogosta (podobno velja za zgornji del doline Sevnice - kv. 9949/2; j„ z nahajališčem iz okolice Spodnje Idrije- orvalae-Fagetum m Ost,yo-Fage,um. Det 1 DakskobIer- 27. 5. 1999, avtorjevi popisi.' 2.12 Echinochloa crus-galU (L.) P.Beauv. Navadna koslreba jc arheofit, katerega pojavljanje v alpskem f.togcografskem območju je bilo doslej vprašljivo (Jooan 1999- 810) L alpskega dela Posočja navajamo naslednja nahajališča: J 9948/2 (VMO0): Dolenja Trebuša, grapft V rnalnih, bukov gozd. Det. B. Ču.šin, 12 7 1997, pobočja na desnem bregu Kozjeka nad domačijo Martin in vse do grebena Vrš (pri domačiji Gaber na robu Čepovanske planote) od okoli 300 do 800 m n. m., prevladuje doloma, ponekod primes glinavca m peščenjaka, bukov gozd {Osnyo-Fagetum tlacquetio-Fagetum, Arunco-Fagetum Ix,mw orvalae-Fagetum). Det. I. Dakskobler! 19.1999, avtorjevi popisi 9948/4 (VL09): Gorenja Trebuša, pobočja na levem bregu Trcbušice pod domačijo Mrcin okol, 300 do 350 mn. m., dolomit, ponekod s primesjo glinavca, bukov gozd <\Hacquetio-Fagetum s. lat., Ustryo-Fagerum). Det. I. Dakskobler. 1.6 1999 avtorjevi popisi 9949/1 (VM00 in VM10): Dolenja Trebuša. na prisojnih m osojnih pobočjih Gačnika Leg & det. B. Cušin, 16. 8. 1996, delovni herbarij , , SAZiJ; na grebenu med Gačnikom in dolino Trebuščke, okoli 200 do 740 m n m., dolomit, Ostryo-Fagetum. Rhododendrv hinmi-Fagetum, Ostryo-Froxinelum orni Det. I. Dakskobler, 18. 8. 1999, avtorjevi popisi; Pršjak, posamično na obeh bregovih grape. Det. I. Dakskobler, 26. 8. 1999 Dolina Hotenje (VM10), desni breg ob vznožju Vrhovca (nasproti zaselka Griva) okoli 350 m n. m., Ostryo-Fagetum. Det i' Dakskobler, 23. 9. 1999, avtoijevi popisi ' 9950/3 (VM20): Idrijsko. Spodnja Kanoma nad Trepališem in pod domačijo Kenda okol, 650 do 900 mn. m., dolomit, mešani gozdni sestoji na rastiščih asociacij Lamio 9647/4 (UM93): Bovško, Kal-Korimica, Kal ob cesti, v ruderalni združbi na odlagališču gradbenega materiala, okoli 450 m n m Del I. Dakskobler, 7. 9. 2000. avtorjev dodk 9*48/1 (UM93, na meji z VMoTSpodnja Trenta, levi breg Soče, nasutje ob mostu pri domačiji Matevž, okoli 520 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 5. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU 9746/4 (LTM72): Breginjski kot, Podbela, 300 m n. m., pogosta plevclna vrsta na njivah Leg. & det. B. Ču.šin, 26. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU 9747/3 (UM82): Breginjski kot, Robič. 240 m n m., cvtrofna rastiča na naplavinah ob Nadiži o,ČUŠi"' 2' 1997' avtorjev popis. 9747/2 CUM92): Kobariško, ob cesti Drežnica-Koband. pod Laščami, kmalu za ovinkom ko cesta pripelje na drežmško teraso, okoli 500 m n. m. Det. B. Čušm & I. Dakskobler. 4. 8. 1999. popis avtorjev 9747/4 (UM91); Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, pod cesto Kamno-Vršno malo pod odcepom za vas Selce, okoli 380 m n. m. Det. I. Dakskobler, 19. 8. 2001 ■ pripotja, na robu travnikov pri vasi SeH.šče" okoh 200 m n. m. Det. I. Dakskobler, 27. 8~ 2001, avtorjevi popisi 9848/1 (VM01): Tolminsko, ob cesti Zatolmin-Tolminska korita (Palukč), na robu gojenih travnikov, okoli 230 m n. m Det I Dakskobler, 8. S. 1999; Log pri Tolminu,' obpotje pri gojenih travnikih in koruzni njiv., okoli 160 m n. m. Det. I. Dakskobler 8 Tolmin, ob Soči med nemško kostnico in Sotočjem, pri nasipališču proda okoli 150 m n. m. Det. I. Dakskobler, 24. 1, 2001, avtorjevi popisi. 20 9748/3 (UM91): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, Volarje, pripotja, robovi travnikov v sami vasi in pri cerkvi sv. Brica ter ob gozdni cesti v Volarski gmajni, od okoli 180 do 250 m n. m. Ug. & det. I. Dakskobler, 27. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9848/2 (VM01): BaŠka dolina, ob cesti Bača pri Modreju-KIavže, okoli 180 m n. m. Det. I. Dakskobler, konec avgusta 1999; pod cesto pri vasi Ljubinj, okoii 380 m n. m Det I Dakskobler, 25. 8. 2001, avtorjevi popisi 9849/1 CVM11); Baska dolina, ob cesti zaselek Slatne-Grahovo (pri zaselku Brdo), okoii 350 m n, m., in ob cesti Koritnica-zaselek Zarakovec, okoli 330 m n. m. Det I Dakskobler, 26. 8. 2000, avtorjevi popisi 9848/4 (VM01): spodnji del Baske doline, prodišča Bače pn Bači pri Modreju, okoli 160 m n m Det. L Dakskobler, 28. 8. 1999, avtorjev popis 2.13 Epipogium aphyllum (EW. Schmidt) S w. Pred časom {Dakskobler 1998 c) smo objavili dve novi nahajališči brezlistnega nabradea. Ob ponovnem pregledu hcrbarijskega primerka iz jelovo-bukovega gozda na pobočjih Tejmarce pod Poreznom smo ugotovili napačno določitev - takrat nismo nabrali vrste Epipogium aphyUum, temveč ju venilni primerek vrste Neottia mdus-avis. Najdbo pod Poreznom, objavljeno v rubriki Nova nahajališča, v deseti številki revije Hladnikia (s, 61), moramo tako žal preklicati in se botanikom za napačen podatek iskreno opravičujemo. K odkritju napake nam je pomagal herbarizirani primerek brezlistnega nabradca, ki smo ga nabrali v Trenti: 9648/2 (VM03): Julijske Alpe. Trenta, Zadnjiški dol, okoli 1150 m n. m., dachsteinski apnenec, bukov gozd s primesjo jelke Womogyno aylvestris-Fagetum = Abieti-Fagetum praealpinum). Leg. & det I Dakskobler, 16. 7. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. Brezlistni nabradec smo poleti 1. 2001 našli tudi v soseščini Črne prsti in naslednje leto pod Debeljakom nad dolino Lepene: 9749/4 (VM12): Julijske Alpe, Bohinj, Črna prst. severno pobočje Črne gore, okoli 1220 m n. m., apnenec, predalpski jelovo-bukov gozd (.Homogyno sylvestris-Fagetum). Leg & det. I. Dakskobler, 13. 8, 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. V tem kvadrantu (oz na njegovi meji s kv. 9750/3), v bukovju pod Možicem, je brezlistni nabradec nabral V. Lindtner (herbarij K Dolšaka v LJU) 9748/1 (UM92): Julijske Alpe, Krnsko pogorje severno pobočje Debcljaka nad dolino Lepene, Mesnovka, bukov gozd s posamično primesjo smreke in jelke (Homogyno sylvestris-Fagetum), okoii 1050 do 1100 m n. m., na dveh krajih v ulekninah z debelo plastjo slabo razkrojenega bukovega listja Leg. & det. I. Dakskobler, 5.7.2002, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki 2.14 Frangula rupestris (Scop.) Schur Nahajališča toploljubne, submediteransko-pontske skalne krhlike v okolici Kobarida so znana ze dolgo časa. Na tem območju jo je opazil že Tommasini (1837: 69), za njim kasneje tudi Bh k (1907; 54). Na Kobariškem raste tudi v kvadrantu 9747/4 (UM92), v kraju Podlojtri (Dakskobler 2001 a; 46) in v kvadrantu 9747/2, v Mevcah dolomitno pečevje na desnem bregu Soče nizvodno od sotočja s Kozjakom, okoli 320 m n. m., v vrzelastem panjevskem gozdu črnega gabra in malega jesena, s posamično primesjo čmega bora. Ostryo-Fraxinetum orni (leg. & det. I. Dakskobler," 29. 4. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU). Omenjamo novo nahajališče v dolini Trebuše, že v dinarskem fitogeografskem območju: 9948/4 (VM00): rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše, pobočja Šprajnha (pri Stadorju) nad povirjem Suhe grape, okoli 750 do 800 m n. m., v dolomitnih skalah, Ostryo-Fraxinetum orni. Leg. & det 1 Dakskobler, 10. 7. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. V bližini, pod Kobilico (9948/2) je to grmovno vrsto našel Martinčič (1958) - torej v dinarskem fitogeografskem območju poleg Kolpske doline (Ravnik 1999 b: 311) raste tudi na severovzhodnem robu Trnovskega gozda HkiánikiaJA^l3-31 (2002) 2J5 HedySarum hedySaroideS (L.) Schtnz et sabsP- naltatum (A. Kern.) Žertova V Julijskih Alpah je doslej znano že kar nekaj nahajališč: visoke medenice, med „jimi Obljak nad dolino Bavšice (T. Wraber 1984) in pod Sopotom nad dolino Zadlaščice (Dakskobler 1994 b: 257). V herbariju LIG (revidiral F. Martini) so tudi primerki iz nekaterih drugih nahajališč (npr. črne prsti) To obliko alpske medenice smo našli še na enem mestu nad dolino Bavšice (Vovenk pod grebenom Vrh Brda-Mali Grintavec, v skalovju nad lovsko m m" ^ 1 Dakskobler, 2(J00- delov<" herbarij ZRC SAZU) ter na naslednjih nahajališčih- 9647/1 (UM83): Jul.jske Alpe, Kaninovo pogorje, Rombon, pobočja nad dolino Komn.ce, pod vzpetino Kucar (nad Velikim Kobom v smeri proti Robu), okoli 1490 m n- m., dachsteinski apnenec, precej razčlenjeno in poraslo vznožje stene v n as kalni združbi z elementi subalpinskem 'Zfa' Ug- & del- 1 dakskobler. 21.8 I i98, delovni herbarij ZRC SA7U 9646/4 (UM83): Julijske Alpe. Kaninovo Pogorje, Kopa (1439 m), strma, skalnata severovzhodna pobočja, porasla z vrzelastim macesnovjem (Rhodothamno-Lcricetum deciduae Willner & Zukrigl 1999 var. geogr. Luzula nivea prov.), okoli 1250 do 1350 m n- m., apncnec, v (mikro)združbi predalpskega prstnika (Polemilletum caulescentis s. lat.). Ta takson raste tudi višje, na severovzhodnih pobočjih Ruše do nadmorske višine okoli 1550 m. Leg & det I. Dakskobler, 23. 7. in 3. 8. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU. 9748/1 (UM92): Julijske Alpe, Krnsko pogorje severno ostenje Debeljaka nad dolino Lepene, okoli 1400 m n. m., posamično v skalnih razpokah, najbrž v združbi Zoisove zvončicc in Clusijcvega prstnika (Poten,iUo dusianae-Campanuletum ?oysi,) Det I Dakskobler, 5. 7. 2002, avtorjev popis'; v podobni združb tudi pod vrhom Debeljaka okoli 1800 m n. m., det 1. Dakskobler, 15.' o. ¿002. ___21 2J6 Hierochloe anstralis (Schrad.) Roem. & Scliult. Šmarno travo smo v a|pskein fitogeograf-skem območju Slovenije najprej naši, ob Nadiži vBreginjskem kotu (CuštN 2001: 8). Opazili smo jo tud, na drugem koncu Kobariškega, na levem bregu Soče ter na Bovškem, na desnem bregu Soče med Zago in Srpenico. 9747/2 (UM92): Zgornje Posočje, Kobarid V Mevcah, erodibilno doloinitno območje'na levem bregu Soče nizvodno od sotočja s potokom Kozjak, okoli 250 do 350 m n m v vrzelastem grmičevju črnega gabra' malega jesena in mokovca (Ostryo-Fraxinetum orni), družno z modriko (ieslena albicans). Leg. & det I Dakskobler in B. Čušin 14.4. in 29 4 1999' delovni herbarij ZRC SAZU 9747/1 in 9746/2 (UM82): Zgornje Posočje, Bovško, prodišča na levem bregu Soče med ¿ago m Srpenico, na dveh krajih v fragmentarno razvitih suh.h traviščih z dominantno modriko (Sesleria aibicam) okoli 330 m n. v. Leg. & det. B. Čušin & i' Sc SAZU 7' 5 20°2' dd0Vni ^ 2.17 Lonicera japónica Thunb. Jocan ,n Janja Plazar (1998) sla že predvidela, da seje ta neof.tska ovijalka najbrž razs,nía tudi v Soško dolino. Na Tolminskem na stan hiš, pri Volčah, jo je 1. 1994 nabral I : določil Pa J° Je N. Jogan 1. 1999 (ffladmkia 11: 46). Doslej smo jo opazili na naslednjih nahajališčih: 9848/1 CVM01): Zgornje Posočje, Tolmin Cvetje, ob ozki makadamski cesti med bivšim dijaškim domom (poznejšo, zdaj opuščeno igralnico Paradiso) in nemško kostnico, prodnata tla na najmlajši soški teras., okoli 165 m n. m., nekaj m širok pas grmisca med cesto in travnikom -prevladujoče vrste Cornus sanguinea tuonymus eumpaea, Tilia cordata, Contus avelluna, Viburnum lantana, Prunus spinosa, Ligustrum vulgare, Rubus -asas 22 ^Dakskobler & B. Čužin: Florislične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - ri fruticosus agg., Berberís vulgaris, Salix caprea. Frangida alnus, Fraxinus excelsior, Acer pseudoplatanus, Rosa sp. idr. Japonsko kosteničcvje se je v tem grmišču bujno razraslo okoli 50 m vzdolž ceste proti nemški kostnici, opazili pa smo ga tudi na bližnjem otroškem igrišču in v grmiščih tik ob Soči ter v gozdnem omejku na višji, starejši terasi. Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler. 23. 4. 1999, 31. 5. 1999 ter 10. 6. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (VM01): Baska dolina, Podmelec, ob cesti proti zaselku Hum (in naprej v Ljubinj), pri smerokazu za slap Sopota. pred Melmi, okoli 300 m n. m. Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 29. 10.2000; ob cesti Poljubinj-Ljubinj, na koncu Poljubinja, okoli 250 m n. m. ter v obcestnem zidu v zaselku Ilovica (med Knežo in Podmelccm), okoli 270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.18 Matteuccia struthiopteris (L.) Todaro Zemljevid razširjenosti te praproti v Sloveniji (Trpin 1994: 31) dopolnjujemo z naslednjimi nahajališči: 9746/1 (UM 72): Breginjski kot, zahodno pobočje flišnega slemena pred Globotnikovo grapo, 500 m n. m., pionirski gozd velikega jesena in gorskega javorja na cvtričnih rjavih tleh. Leg. & det. B. Čušin, 20. 4. 1998. V tem kvadrantu jo je pri kraju Jablanje opazil že M. Wraber (v T. Wrabcr 1967: 116), vendar v omenjeni arealni karti to nahajališče (oz. kvadrant, v katerem leži) ni upoštevano. 9746/3 (UM 72): Breginjski kot, Strmca pri Mostu na Nadiži, 450 m n. m., leskovje. Det. B. Čušin, 20. 4. 1998, avtorjev popis in fotografski posnetek; Robidišče, Dolinica, rob grmišča pred državno mejo, 640 m n. m., na izpranih in nekoliko oglejenih tleh na flišu. Det. B. Čušin, 10. 6. 1999,avtoijev popis. 9747/3 (UM82): Kobariško, vznožje Matajuija nad Sužidom, ob manjšem potoku, okoli 300 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 17. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9647/4 (UM93): Julijske Alpe, Bovško, Golobar, ob povimih krakih Golobarskega potoka nad krajem V malni (nad zgornjo postajo nekdanje gozdne žičnice), okoli i000 m n. m., apnenec s primesjo laporja, mokrotna gozdna jasa (skupaj z vrstami Cirsium okraceum, Meniha longifolia, Carex sp. div.). Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 9. [999, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UM91): Tolminsko, Kolovrat, dolina potoka Gunjač nad Volčaini, koluvijalno pobočje tik nad potokom, na osojah pod Očno, ob gozdni cesti in nad njo, okoli 580 do 620 m n. m., stik apnenca in fliša (laporja), aceretalna rastišča s pionirskim rastjem (Acer pseudoplaianus, Sambucus nigra, Fraxinus excelsior, Tilia cordata, Corylus avellana), skupaj z vrstami Petasites albus, Athyrium filix-femina. Demaria pentaphyllos, Impatiens noli-tan-gere, Stellaria monlana, Scrophularia vernalis idr.), tudi na robu smrekovega nasada. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 5.2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Tolminsko, Volče, flišnato vznožje Bučenice ob Soči, Vodne, okoli 170 m n. m., v pionirskem sestoju velikega jesena, črne jelše in oreha, na globokih, vlažnih tleh ob manjšem žlebu. Leg. & del. I. Dakskobler, 7. 5. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9849/4 (VM10): Cerkljansko, Laznice, levi breg Cerknice, na vlažnem, zaraščajočem se travniku, okoli 260 m n. m. (spremljevalne vrste Equisetum arvense, Valeriana dioica, Veratrum nigrum, Géraniumphaeum, Allium ursinum, Symphytum tuberosum idr.). Leg. & det. 1. Dakskobler, 10. 5. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9949/1 (VM00): dolina Idrijce, Dolenja Trcbuša, koluvijalno vznožje Prvejka nasproti domačije Oblaz (v smeri proti domačiji Okro-glek), okoli 190 m n. tn., sestoj listavcev (Hacquelio-Fraxinetum s. lat.). Leg & det. I. Dakskobler, 22. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Ufodnikia 14: 13-31 (2002) 23 2.19 Ophioglossum vulgatum L. Navadni kačji jezik je, kot navaja MartinčJc (1999 c: 72), v alpskem fitogeogTafskem območju Slovenije razmeroma redek. To potrjuje tudi arealna karta, ki jo je objavil T. Wraber (1990: 233), nahajališče v novem kvadrantu (0555/1) na Kočevskem pa je kasneje objavil Acoetto (1996). V tej arealni karti sta iz alpskega in predalpskega dela Posočja označeni dve nahajališči; pl. Zapleč nad Diežnico, kjer gaje I. 1987 nabral Jogan (T Wrabcr 1990: 231), in Pore/en, kjer ga je našel E. Maver (1950: 3-4). Dve novi nahajališči kačjega jezika v alpskem fitogeografskem območju Slovenije smo našli v Breginjskcm kotu, Wraberjevo arealno karto pa dopolnjujemo še z nahajališči v Panovcu na Gonškem (o katerih smo kratko poročali že v monografiji o Panovcu -Dakskobler 2001 c: 43); 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Podbeta (v Ogrejnci), gojeni travnik, 320 in n. m., rendzina na jezerski kredi. Leg. & det. B. Cušin, 30. 5. 1999, delovni herbarii ZRC SAZU. 9746/3 (UM72): Breginjski kol, Most na Nadiži (na meji s kvadrantom 9746/1), uravnava na levem bregu Nadiže, okoli 400 m n. m., jezerska kreda in fliš, med preprogo zimzelena {Vinco minor) v pionirskem gozdu leske in belega gabra (Asperulo-Carpinetum s. lat,). Det. B. Čušin & I. Dakskobler, II. 9. 2001, fotografski posnetek. 0048/1 (UL98); Goriška, severni rob primestnega gozda Panovec, zamočvirjen svet ob kanalu Koren nasproti tovarne Meblo, okoli 100 m n. m„ črno jelševje (Carici elongalae-Alnetum glutinosae)-Panovec, odd. 4 (nasproti MlP-a), niš, okoli 110 m n. m., Ornilhogalo pyrenaici-Carpinetum caricetosum pilosae. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1999. avtorjeva popisa 0048/3 (UL98): Goriška, Panovec, južni del, odd. 18, okoli 100 m n. m., dolina z vlažnimi tleini, Ornilhogalo pyrenaici-Carpinetum caricetosum pilosae var. Quercus robur. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1999, avtorjev popis. V tem delu Panovca (odd 17) sta kačji jezik že prej našla D. Jure in J. Papež, spomladi leta 1998 (ustno sporočilo J. Papeža). 2.20 Pinus mugo Turra Rušje je v južnih Julijskih Alpah v sestojih razširjeno še na osojnih pobočjih Stolovega grebena. V Soški dolini do Kobarida ponekod^-osojnih dolomitnih grapah raste tudi v podgorskem pasu. Posamezne grmiče smo opazili na prisojnih pobočjih alpskega prisorja v okolici Tolmina - pod grebenom Vode! - Mrzli vrh, pod Tolminskim Triglavom in pod Jalovnikom, najnižje (okoli 350 m n. m.) v dolomilnih Meleh med Humom ¡n Podmelccm (skromen primerek rušja že dve leti opažamo na suhem travišču ob ccsti Tolmin - Most na Soči, pri odseku Rodne - Dobrave, na terasi nad levim bregom Tolminke pri sotočju s Sočo 165 m n, m„ 9848/1). Na Poreznu raste rušje na osojah pod Črnim vrhom nad Batavo (Dakskoblei- & Maver 1992: 145). Gabrijel Seljak (ustno sporočilo) pa ga je našel tudi na Medrcah na cerkljanski strani te gore. Rušje |e redko tudi na Matajurju, kjer smo posamezne grmiče opazili na travnatih prisojnih (jugovzhodnih) pobočjih (ok. 1350 -1550 m n. m.) nad vasjo Matajur (v Italiji, glej tudi Pold>ni & Vidali 1995: 139). Prav zato nas je nekoliko presenetilo nahajališče na precej nižjem Kolovratu, na Trinškem vrhu (Dakskobler 2001 a: 47). V vmesnem območju med Julijskimi Alpami in severovzhodnimi pobočji Trnovskeca gozda nad dolino Trebuše (Govci), kjer so tudi Strnjena ruševja (Dakskobler. 1998 a), smo rušje našli pod Sv. Ivanom nad dolino Sevnice pod Sebreljami (Bavcon & Dakskobler 1998), pod Hudournikom nad dolino Hotenje (Dakskobler 2001: 47) in tudi v Dolenji Trebuši. na opuščenem pašniku pod domačijo Dole. na nadmorski višini le okoli 340 m. S tem nahajališčem dopolnjujemo arealno karto, ki jo je objavil Accetto (1997). 9948/2 (VM00): Dolenja Trebuša, pod domačijo Dole na grebenu med Kozjekom in TrebušČico, okoli 340 m n. m., dolomit, toploljubno travišče (opuščen pašnik) v zaraščanju. Okoli 1 m visok in na okoli 3 m 24 ^akskoblhk a B, ČuSiN^Florisličn; novo,,j iz FWj. (zahodna Slovcmia^T srnne razrasel grm je slabo vitalen, deloma že suh. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.21 Piptatherum virescens (Trin.) Boiss. Arealno karto zelenkaste riževke v Sloveniji je pripravila N. Praprotnik (1987; 165). Pred leti smo objavili njeno nahajališče na pobočjih Semcc nad spodnjo Baško dolino (Dakskobler 1996 c: 45). Ker ima ta vrsta klasična nahajališča v okolici Idrije ter med Logatcem in Vrhniko (Jogan 1999: 801), je njeno pojavljanje v spodnjem delu doline Idrijce in v dolini Trebuše pričakovano: 9849/3 (VM10J: jugozahodna pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, ob poti iz zaselka Nart (Daber) proti zaselku Tilnik (Stopnik), prisojna pobočja nad potokom Tilnik, okoli 350 do 450 m n. m„ dolomit, pobočni grušč, na sami poti (širokem kolovozu) in J pionirskem gozdu čmega in belega gabra, s primesjo malega jesena, lipovca, poljskega in gorskega javorja na rastišču asociacije Oslryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 25.' 5. 1999; pobočja Šentviške planote nad Krepako, pri Pečnikovi grapi, okoli 400 do 450 m n. m., Ostryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler^ 23. 5. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9948/4 (VL09): dolina Trebuše, Gorenja Trebuša. pobočja na levem bregu Trebuščice pod domačijo Mrein, ob gozdni vlaki na nadmorski višini okoli 400 m, dolomit in glinavcc, podgorski bukov gozd (Hacquetio-Fagetun, s. lat.); Mrcinova dolina, okoli 310 m n. m., dolomit, toploljubno bukovje (Ostryo-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 6. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU 9949/1 (VM00): dolina Trebuše, Dolenja Trebuša, na nekaj krajih na gozdnem robu ob cesti Dolenja Trebuša-Smodin, okoli 250 m n. m., dolomit, okoliška gozdna združba Ostryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 2000. delovni herbarij ZRC SAZU 9949/3 (VL19): Gorenja Trebuša, Srna grapa, prisojno pobočje, na kolovozu proti domačiji V Rižah, okoli 670 m n. m . v pionirskem gozdu rdečega bora na rastišču toploljub- nega bukovja (Ostryo-Fagetum). Leg. & det I. Dakskobler, 23. 10. 200!, delovni herbarij ZRC SAZU. Novo je tudi nahajališče v dolini Soče: 9947/2 (UM90): srednja Soška dolina, pobočja na desnem bregu Soče med vasema Ložice in Plave, nad grapo Trebež. okoli 170 do 300 m m. n. v., apnenec, Ostiyo-Quercetum pubescentis. Leg & det. I. Dakskobler 26 9. 2002. 2.22 Pulmonaria stiriaca Kerner Arealna karta štajerskega pljučnika v Sloveniji je bila v zadnjih letih objavljena kar dvakrat (Dakskobler 1996 d: 38 in Accetto 1999: 94) To zadnjo arealno karto dopolnjujemo z naslednjimi nahajališči (o novem nahajališču na Kočevskem je pisal tudi Accetto 2001: 252): 9948/4 (morda tudi 9949/3) - VL09: Gorenja Trebuša, pobočja na levem bregu Trebušicc pod domačijo Mrcin, okoli 300 do 350 m n. m., glinavec, peščenjak, ponekod primes dolomita, bukov gozd (Luzulo-Fagetum s. lat., Hacquetio-Fagetum s. lat.). Leg. & det I. Dakskobler, 1. 6. 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. 9948/2 (VM00): Dolenja Trebuša, pobočja na desnem bregu potoka Kozjek, nad domačijo Martin, okoli 520 do 570 m n. m., dolomit, primes glinavca, peščenjaka in laporja! bukov gozd s primesjo črnega gabra iti gorskega javorja (Ostryo-Fagetum. Hacquetio-Fagetum), črno gabrovje z dlakavim slečem iRhododendro hirsuti-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 9." 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. 2.23 Rhododendron ferrugineum L. Razmeroma številnim nahajališčem rjasteea sleča v Julijskih Alpah (glej npr. Lona 1952 E Maver 1958, T. Wraber v T. Wraber 1967 1968, Martinčič & Piskermik v T. Wraber 1971 Praprotnik 1993, 1997, Dakskobler 1996 e) dodajamo naslednje: 9647/2 (UM93): Julijske Alpe, V Glavah - nad Hladnikia 14: 13-31 (2002)) Pologovo glavo pod Oltaiji v Loški steni, okoli 1240 do 1400 m n. m, dolomitiziran (dachsteinski) apnenec, prhlinasta rendzina, obilo surovega humusa, vraelasti raznomemi sestoj, bukve, jelke, smreke in macesna CHomogyno Sylvestris-Fagetum rhododendre-tosum hirsuti, Anemono-Fagetum lariceto-sum). Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 6 2000 delovni herbarij ZRC SAZU. 2.24 Ruscus aculeatus L. O uspevanju bodeče lobodike v dolini Idujce. pn Stopniku, je pisal Bavcon (1993) Kvadranta, ki jih navaja za lakrat objavljeni nahajališči sta žal napačna (Logaršče 9948/2 -pravilno 9848/4; Stopnik 9849/1 - pravilno "^^JavrstajeprccejpoUna P'an0te nad ^P^0 ^949/ I m 9849/3), kjer raste v sestojih asociacij Ostryo-Fagelu,n ,„ Hacguetio-Fagetim (det. 1 Dakskobler, 23. 5. 2001), posamično pa raste <«di višje v prisojnih pobočjih te planote nad dol.no Idrijce - 9849/3 (Na češuljah pod Gradiščem, okoli 480 m n. m., Hacguetio-ragetum\ Mošnik nad Stopnikom, okoli 450 m HZTeti°'Fa8e,um- det' 1 Dakskobler 14. 10.2001). Nad levim bregom Idrijce pri Dolenji Trcbuši (9949/!) raste na pobočjih Prvejka (v jesenovju - Hacque,W-FraxmeLn k :n7nbukovju- orvalae-Fagaum), do SS;I?";™- (dGt L Dakskobler, 22. 4 2002). Nahajališče v dolini Trebuše uvrščamo zc v dinarsko fitogeografsko območje: 9948/2 (VMOO): dolina Trebuše, pobočja na levem bregu Trebuščke pod domačijo Dole oz. nad domačijo Sova, okoli 340 m n m dolomit s primesjo rožencev in laporja' topioljubno bukovje (Ostryo-Fagetum) Det L Dakskobler, 26. 6. 2000, avtorjev popis' V tem kvadrantu uspeva (udi v dol,ni Idrijce na vznožju Vojnačevega brda. ob poti od Temmka proti Prvejku (in Dolenj, Trebuši) - Kosmačeva učna pot okoli 200 m n m Osn-yc,Fagetum (det j & L a' Dakskobler, 14. 4. 2002), ter pod Skop.co, 460 m n. m., Arurtco-Fugetum (det I Dakskobler, 14. 5. 2002). 2.25 Schoenus nigricans L. Karto razširjenosti črnikastega sitovca v Sloveniji (Martinčič 1991: 29) dopolnjujemo z naslednjimi podatki: ¡>746/2 (UM82): Breginjski kot, p0virje Slanovisnika (Mamurja), v nasadih rdečega bora m na cestni brežini med Stanovišči in Homcem. Obilno sta mu primešani vrsti Pmgmcula alpina in Tofieldia calvculata Leg. & det. B. Čušin. 24. 6. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU 9746/4 (UM72): Breginjski kot, Podbela povirnato območje nad vasjo (v Bulah), na lehnjaku podobnih tvorbah, v sestoju prevladuje vrsta Molinia arundmacea Lee ZRc'sAZU^n> ^ ^ delovni herbarij 9849/1 (VMi i)- Baška dolina, dolina Kontnicc Lata* (povirno pobočje ob cesti Korimica-Rutj, okoli 380 m „. m., baški dolom,, z roženci, Schoenetum nigrkanta s. lat. Lee & do. I. Dakskobler. ! 1.1 j. 2000,n31.5.2002 delovni herbarij ZRC SAZU. V tem kvadrantu' ga omenjajo že Jogan et al (2001 ■ 3431 9949/1 (VMOO in VMI0): dolina Trebuše - na vec krajih v dolomitnih povirjib, npr. pri Dolenji Trebuši, v Gačniku in Pršjaku. Le» & det. B. čušin, I. Dakskobler, polet, 1996' delovni herbarij ZRC SAZU 9849/3 (VM.0): Cerkljansko, dolina Sevnice pod Sebreljanu, dolomitna povirja pod Sv. Ivanom m nad domačijo Munh, okoli 350 do 400 m n Ti'o1f, dEt 1 BaVC°n & L Dakskobler, 1. » 199/, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.26 Scnrzonera ariatata Ramond ex DC. monST ra2iirje"0Sti 'e m«l''teransko- montanske vrste v Sloveniji smo objavili pred let. (Dakskobler 1997). Dopolnjujemo jo šel 9748/4 (VM02): Ju|ijske A]pe> to, _ bohinjski greben (Vogel-Vrh Krnic) - od vzpet,ne Vrh Krnic proti koti 1874 m nadmorska višina okoli 1870 m, subalpinsko travišče (Ranunculo hybridi-Carice,um 26 T Dakskobler & B. Čušin. Floristične novo,» iz posočja izahodm, sloVBniia, . n sempervirentis). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 7. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.27 Senecio inaequidens DC. Raznozobi grint je neofit. katerega domovina je Južna Afrika. T. Wraber (1999:575) pri njegovi doslej ugotovljeni razširjenosti v Sloveniji navaja le submediteransko fitogeografsko območje. V tem območju smo ga našli ob zidovih cerkvice Sv. Valentina (v obnovi) na grebenu Sabotina -«047/2 (leg. & det. 1. Dakskobler 11. 10. 2001). Najbrž se je v zadnjem času razširil tudi že v notranjost Slovenije. V Zgornjem Posočju smo ga doslej opazili na štirih krajih, pri Tolminu, pri Ljubinju, nad Livkom in pod Kaninom nad Bovcem - torej (občasno ?) uspeva že v prigotju in tudi v osrčju Julijskih Alp: 9647/3 (UM83): Julijske Alpe. Kaninovo pogoje, ob gozdni cesti v Gozdec (Kcer- pod planino na Pečeh), okoli 800 m n. m., obcestni grušč ( skupaj 2 vrstami Melicu ciliata, Scrophularia juratensis, Geranium columbinum, C. robertianum, Erysimum sylvestre. Petasites paradoxus, Erigeron annuus, Achnatherum ralamugrostis, Carduus nutans idr.). Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 7. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9847/1 (UM81): Julijske Alpe, prigorje Matajurja, ob cesti iz Avse proti Matajurju, na odseku pod vzpetino Breza (Strmola nad vasjo Jcvšček), okoli 1000 m n. m. Leg. & det. I. in Ljudmila Dakskobler, 24. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Tolmin, desni breg Tolminke pod Cvetjem (gorvodno od čistilne naprave), na pred kratkim zgrajenem kamnometu (brežini) tik ob reki, okoli 160 m n. m., skupaj z vrstami Salix eleagnos, S. purpurea, Artemisia vulgarius, Erigeron annuus, Aethusa cynapium, Brassica sp. idr. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 7. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848« (VM01): prigoije Julijskih Alp, Baška dolina, ob ccsti Ljubinj-Hum-Podmelec, hudourniški nanos ob potoku Pilanec (pri koritu), okoli 350 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.28 Telekia speciosa (Schreber) Baumg. Razširjenost vrste Telekia speciosa v Sloveniji (tako domnevno naravna kot subspontana nahajališča) je objavila N Praprotnik (1998: 56). K tej arealni karti smo že objavili dve dopolnili: Mojska draga v Trnovskem gozdu - 9949/3, Gozdec v Kaninovem pogoiju - 9646/4 (Dakskobler 2001 a: 49), dodajamo pa ji še naslednja: 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Mija, ob gozdni cesti, 820 m n. m., 100 m pred jaso Na pesku, skupaj z vrstami Eupatorium cannabimun, Erigeron annuus, Urtica dioica, Rubus idaeus in Petasites paradoxus. Det. B. Čušin & I. Dakskobler, 31.7.2000, fotografski posnetek 9750/3 < VM22): Julijske Alpe, zgornja Selška dolina, ob cesti Sorica-Soriška planina, nad odcepom za Danje (Dajne), okoli 1000 ni n. m., skupaj z vrstami Eupatorium cannabmum. Calamagrostis varia, Heracleum sphondylium idr Leg. & det. I. Dakskobler, 11.8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Akademski slikar in ljubiteljski botanik Rafael Terpin iz Idrije nam je posredoval tudi podatek o uspevanju ognjice v Gorenjem Lokovcu. Najdbo je dokumentiral z natančnim opisom nahajališča in s fotografskim posnetkom: 9948/2 (VMOO): Banjšice, Gorenji Lokovec, Zadraga, ob cesti Gorenji Lokovec-Kanalski Lom (okolim 930 m n. m., desno ob cesti proti Kanalskemu Lomu približno 100 m od prehoda Na Skoku med vrhovoma Srednji vrh in Ojstrica). Det. Rafael Terpin, poleti 1999, fotografski posnetek (avtorje najdbo ustno sporočil I. Dakskoblerju, 26. 6. 2001, kasneje, septembra 2001, mu je poslal še fotografski posnetek in januarja 2002 v pismu dopolnil opis nahajališča). 2.29. Trifolium noricum Wulfen Noriška detelja je mediteransko-montanska vrsta, katere razširjenost v Sloveniji je prikazala N. Praprotnik (1987: 137). O novem nahajališču pod Rokavci nad Zapodnom v Trenti smo že poročali (Dakskobler 1998 d: 64-65 in takrat opozorili na bližino tega nahajališča z že Hladilikia 14: ¡3-31 (2002) 27 objavljenimi nahajališči v tem delu Trentr T v** w*t v T Wraber 1967: 119), JZ smo ^^ i£ ^ " ^ to vrsto naši. pod Rombonom v Kaninovem pogorju (9647/1 - UM83) ter pod Kmčico v %47/2 WM93): Julijske Alpe, dolina Bale pod Krnskem pogorju (9747/2 - UM92) - Lanževico, Prevala, 1560 do 1580 m n m Dakskobler (2001 a: 49). Tako Rombon kot Krn na Podornem skalovju in „a manjšin med nahajališči „oriške detelje v Julijskih Alpah skalnem bloku na ravnici fragmenti n3 ZC LiNA (1952: 232) - Vir za "j™ kamnitih subalpinskih travišč, ki poraščajo podatka je Tommasinijev herbarij. Še eno skalne b'°ke. Leg. & det. I. Dakskobler, 22. 6. in 5.7.2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 3. Zaključki in " Semenk' " Sm° jih Pn rastlinstva te.ru najdbami dopolnimo vede e 12"""" V !et,h '999. 2000, 2001). S obravnavamo novi n^S^S^SSC^ SI°Veniji'.fled v tem članku flore: Campanula zoysli (Bovško, pot^« vrst naše calceohvs (nad Bedrovo grapo pod Hudim noli™ v t l. stoletja), Cypripedium Osredki pod črno prstjo) Daplne"a„Znan d d T ' ' * PaSt'rjeVem P'aZU "ri P1' ophyUum (Zadnjišld dol v Trend podčlTo^oriS', 7 "Tn l"0'™ in Iledysarum hedysaroules sub p Z Ro "*« dolino Lepenc) Oebeljakom nad dol,no I .epene) p' nekarcrih i?, " ?",0^ V Kanin°W"1 pod Aristolochia luiea. BotriocuJasha~ZW" J ^ ^mantis. •smo potrdili njihovo uspevaniftudT^Tr 'pUrP"™ae"*«>' Echinochloa crus-galll) aculeatus, Franca run ZL^ ™ ^nrfskem območju, pri drugih (Ruscus dinarskega f.togeografkega' obmSDonolnTJ" TTVSk^a ^ V severozahodnem delu (Malteuccia stLlpter^O^L^^T^r l ^^ Scorzonera amtata, TrifoliL noric Z S t^^^skih (Aspleniumfissum. vzhodnoalpskih W™ in es^^T^T^t^ 4. Summary our S^r^^ss^?^ <-P,ants which oc^ durin8 2001, With these "i ** few <1998,1999, 2000 Among others we are discussTngle n^SS he oT ^ 1 d'M°n S,0venia-Uxa of our flora: Campanula zoysl Z e« ™ of Ro "T ^ n0tab,C and the beginning of 20* centm c7„w 7 ^^ec conlnTnat.on of data from the 19- centu^ Hudo polje in theTrnovski gozd pI'aSu ZPT T ** g°^ Bedr0™ ^ ^ Daphne Lgayana (a^ ¡SS^^^^^0»« ^la prst), dol in the Trenta Valley under the n»l r t yX LPlP°Slum "phytlum (Zadnjiški peak De beljak abo ve ll^ e fva ,fv) and flT^™* "f Mt prst. under the Rombon and the peak of KooaTn .h.S hedy,aroideS subsp. exahatum (under Ml We have con £Ethaf moi SSSS?' "T the -He». Botriochloa ishaemum BuZsso^ZT^Z 'T Anstolochia luL, Alpme ph.togeograph^tT^sST^^^^KT T ^ ^ lous species Ruscus aculeatus and Franou!» ,,, , • Y l969)' rwo otl,er thermophi- 28 —------ east-Alpine-Illyrian (Piptatherum vi^scens^andcs^M^^^p^i0 ansta,a' ^''folium noricam), south-It has been established that neophytesS^ SpCCleS in are TO** also in the Alpinepert ofZsTv^.' ZAHVALA Ncjcu Jogan u ,za posredovane pofotTe pa akade V * B™ku » Papežu, mag. Dušanu Jnrcu d Jožefa™ ^tT^" ^ T^ ^ pregleda, pro, dr. Tone Wrabcr, Xv^" ct^Zt^ * 5. Literatura AC"4u^;97950OPW^'Um L- In: nahajališča - New loeahties. Hladnikia ACC oJSb&i1 55?W: ?02-21]jenera ^ ^ s K°«vsk, Gozdarski vestnik " (Sija™) 59'liS^gSr* ° raStl'nSt™ K0&vske krajine. Gozdarsk, vestnik naloga. Univerza v Ljubljani. Hladn^a CLjubljana) 10 62 ^ * ^ R ^ N°Va - New localities kota. Hladnikia (Ljubljana) 11: 5-16. SS5S® ?70Z°WhmhUe k[maSt0CVC,ne^ ¿h-ea v Julijskih Alpah. Proteus DAKSSni'^3,,PriSPeVek ' fl°" A'P njihovega predgorja. Hladn.kia "TStfSSČŠg? ° raStlmStVU d0Une ZadlaSČice V *** Julijah Alpah. Proteus "TS*' 1996 a: Daphne L nahajališča - New loeahties. Hladnikta (Ljubljana) SBS t ¡996 c: JS^^^Kft ***** * (9-10): 388-397. Hladnikia (Ljubljana) 7 45 ' (Tnn'} B°,SS' Nova "^ajališča - New localities. DAKS£i' 7997.39NO,Ulae 8d ^^ 31- Kcrner. Hladntk.a D™Sna) 799466e: L. Nova nahajal.šča - New locahttes. Hladnikta "TBSfe S'4S'ae ^^ ~ Ramond e* DC. H,adnikla DA™'íahod^SlovSuÍ DuaT^rK? ^ T izhodnem robu Trnovskega D localities In: N" Í-) Nova nahajališča - New aPhyll"m-,n: JOGAN- N- Nova nahajališča - New locality Dakskobler, i iqqr h- t,/ Hladni ki a (Ljubl^anK™^' * " nahaja, išča - New .ocalities D - «ovo grapo v dolini Trebuše ' Hladnikia (Ljubljana) 11: 45-49 ' ^ N°Va "^J^a - New locali- ^"S^igS^1 So!: "ad Bedr°- Pri Hudem po,Jtl in 186-190. ^uskesp 4 ra2 ' 0 a8re8aiu Aristulochiapallida agg. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 8-9- 73 Jogan. N.. 1999: A»««. in; Martinč/č A er ,1 ■ m , n založba Slovenije, Ljubljana * Ma'a n°ra Slove"¡je. s. 711-813. Tehniška "tts ^r^^ter rr ***—- - znanost mladini, str. 36-40, Ljubljana J 2' ^ 93' C™če 94- ^KS - Gibanje Jogan, N., N. Praprotnik B Vreš IQ,. ■ \ Tehniška £ A « Mala flora Slovenije, s. 459-469 MS:,1"1 MART,NČ,Č-A' « ^ Slovenije, , 210-247, TcM.iška 30 I. Dakskoblkr & B. Čušin: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - n Martinčič A 1999 c: P,endophyte. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, s. 67-90, Tehniška zalozba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jooan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk., B. Vreš, 1999 Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 845 s Maver, E„ 1950: Prispevki k flori slovenskega ozemlja I. Univerza Ljubljana, Prirodoslovno- matematicm oddelek Filozofske fakultete, Botanični inštitut, Ljubljana, 11 s. Mayer. E„ 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s. MAVcR;^w!958; Rhododendmn luieu™ Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp. Razprave 4. raz SAZU (Ljubljana) 4: 41-83. Niklfeld, H„ 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20' 545-571 Paulin, A., 1901: Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1. Schedae ad Floram exsiccatam Camiohcam, Centuria I -II, VII + 104, Otto Fischer, Ljubljana Podobnik, A., 1999: Aristolochiaceae. In: Martinčič, A. et a!.: Mala flora Slovenije s 101-10? Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Poldim. L 1991: Atlante corologico delle piante vaseolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Rcgione Autónomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di Trieste Udinc 899 s Poli,im, L. M. Vidal., 1995: Addenda ed errata/Corrige all' 'Atlante corologico delle piante vascolari ncl Fnuh-Venezia Giulia" (1991). 2. Gortania (Udine) 16 (1994): 125-149 Praprot™, N„ 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Disertacija, Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo, Ljubljana, 234 s. Praprotnik, N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladnikia (Ljubljana) 1: 5-8. Praprotnik, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 5: 31. Praprotnik, N., 1997: Rhododendron ferrugmeum L. In: Jogan, N. (ur.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 8-9, s. 60. Praprotnik, N„ 1998: Notulac ad floram Sloveniae. 42. Teiekiaspeciosa (Schreber) Baumg. Hladnikia (Ljubljana) 10: 55-57. Ravnik, V., 1999 a: Thymelaceae. In: Martinčič, A. et al.; Mala flora Slovenije, s. 323-324 Tehniška založba, Ljubljana. Ravnik, V., 1999 b: Rhamnaceae. In; Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, s 310-312 Tehniška založba, Ljubljana. Seljak, G., 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 103 s. Terpin, R., 1988: Botanične posebnosti in znamenitosti. In: Seznam prirodoslovnih in kulturnih znamenitosti (krajinskega parka Zgornja Idrijca). Idrijski razgledi (Idrija) 33 (1)- 32 I erpin, R.. 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51-59. Trpin, D., 1994; Notulae ad floram Sloveniae. 16. Matteuccia stmhiopteris (L.) Todaro Hladnikia (Ljubljana) 3: 29-32. Trpin, D„ B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnicc. Zbirka ZRC 7 Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s. Wraber, M., 1969; Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17" 176-199 Wraber, T„ 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15- 111-128 Wraber, T., 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17' 173-192 Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19- 207-219 Wraber, T., 1984: Das Vorkommen von Eedysarum hedysaroides (L.) Schinz & Thelhing in Jugoslawien. Biološki vestnik (Ljubljana) 32 (2): 57-64. Hladmkia 14: 13-31(2002) Wraber' t' Sr!0 ZnameT'h -tlin na Scenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 s (VrhJka'?3M2SayeV ^ ^ v «*** Vrhnike. Vrhniški Igledi A « 31 : M* s- 539-593, Tehniška Wrabfr, T.. 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Pred.n, š. (ur )• Slovenski farmacevt, v „.,„„ , • ÄÄ» * 200 — -ÄSSÄ °8,oMi -—v»,» täs-Ä' -' -'»*—■ - Thal in Kärnthen. aa