UDK UD C 911.3:325.111 (497.12) “1961/1971” INTERNAL M IGRATION IN SLOVENIA, 1961—1971 C olin T h o m a s * The rap id social and economic changes experienced throughout Yu­ goslavia in the period a fte r W orld W ar II have provided geographers w ith m any opportunities to study the large-scale population m obility w hich was caused by these processes. U nfortunately , although several scholars recognised tha t m igration was stim ulated very early in the post­ w ar years published statistics were not very elaborate un til the 1961 Census. Consequently, most studies have concentrated on two m ain themes: firstly , the ru ra l-u rban movement w ith in the country as reflect­ ed in the tw in processes of urbanization and deagrarization, and second­ ly, the more recent phenom enon of Yugoslav workers abroad on a tem po­ ra ry basis, a trend w hich m ay be in terpreted as an extension of pre-w ar seasonal m igrations from over-populated regions. As in all other countries the standard source of inform ation is th a t p a r t of the periodic population census w hich deals w ith differences betw een a person’s place of b irth and place of residence a t the time of the num eration. The most serious handicap of this ty p e of m aterial is th a t it is not tim e-specific, th a t is it does not present da ta w hich are confined to a standard tim e scale because it deals obviously w ith the extrem ely w ide varie ty of life-spans of d iffe ren t persons and aggregates them in a table of ‘life-tim e’ m igration. A m ajor consequence of this level of generalisation is th a t only one move is recorded for each person — the assumed single move from place of b irth x years ago to the present place of residence — w ith the result th a t the whole aspect of chain m i­ gration is ignored, although in v irtually all published studies this element is recognised as crucial to the full understanding of the m igration p ro ­ cess. In the 1961 and 1971 Yugoslav censuses, a refinem ent was introduced w hereby the date of the move to the new perm enent residence was allo­ cated to certain tim e-spans, e.g. pre-1940, 1941—45, 1946—52 and so on, b u t this method gives only a relative relationship, since the dying out of earlier m igrants w ill reduce their ap p a ren t significance in la ter cen­ suses. Moreover, published data do not give cross-tabulations on a spatial * D r . , le c tu re r , T h e U n iv e r s ity o f U ls te r , C o le ra in e C o u n try , L o n d o n d e rry , N o rth I re la n d . M r. T h o m a s h a s s p e n t a y e a r a s a r e s e a r c h - f e l lo w a t th e I n s t i t u te of G e o g ra p h y o f th e U n i­ v e r s i t y o f L ju b l ja n a . basis of the n u m b er of m ig ran ts accord ing to v a rious ty p es of se lectiv ity , fo r ex am p le , age, sex, m a rita l s ta tu s , occupation , n a tio n a lity , level of ed uca tion an d p lace of orig in or d istance m oved, a ll of w hich m ay be of m a jo r im p o rtan ce in e x p la in in g genera l or reg ional p a tte rn s . A second method of calculating the m igration com ponent in a po p u ­ lation is to sub tract the n a tu ra l increase (excess of b irths over deaths) from the total population increase over a specified period (Natek, 1972), bu t this calculation would yield only net m igration and depends on the availab ility of v ital statistics for all areas to be studied. Moreover it tells us nothing about the origins or characteristics of the m igrants them ­ selves. A dditional problem s arise w here the num ber of deaths exceeds the num ber of b irths, th a t is w here there is a n a tu ra l decrease to be considered. T he th ird source of d a ta is th e con tinuous reg is te r of p o p u la tio n w h ich w as accep ted a f te r th e F ed e ra l L aw of 7. VI. 1950. B ecause of its d e ta il an d th e fa c t th a t it records in fo rm atio n fo r in d iv id u a l in h ab itan ts , th is ty p e of m a te ria l is b y fa r the m ost va lu ab le , a lth o u g h its analysis is v e ry tim e-consum ing even fo r re la tiv e ly sm all areas. O ne such s tu d y for občina Id r ija , has p ro d u ced in te restin g resu lts w h ich could form the basis of a t least a con cep tu a l m odel of in te rn a l m ig ra tio n in S lovenia (Thom as, 1971). T h e p a r tic u la r m ethods em ployed in th is p a p e r a re concerned f irs tly w ith th e e stim ation of ne t m ig ra tio n betw een 1961 an d 1971 for th e 60 občina, using b ir th ra te and d e a th ra te s ta tis tic s to ca lcu la te th e n a tu ra l com ponen t of to ta l p o p u la tio n change, an d secondly w ith a d e ta iled a n a ­ lysis of m ig ra tio n accord ing to orig in an d destin a tio n b y se ttlem en t ty p e . N atu ral and m igration com ponents, 1961—1971 B ir th ra te s an d d e a th ra te s p e r 1000 in h a b ita n ts w e re ca lc u la ted from a n n u a l s ta tis tic s p u b lish ed in S ta tis tič k i g o d išn jak fo r th e various y ea rs fo r a ll S lovene občina. T h is p ro ced u re has a lre a d y been ad o p ted b y N a te k (1972). H is conclusions dem o n stra ted th e b ro ad con trasts in dem ograph ic tren d s betw een those areas w h ich w ere p red o m in an tly n o n -ag ra rian an d those w h ich w ere la rg e ly a g ra r ia n in ch a rac te r , an d it is c lear th a t such a d ichotom y gives rise to sp a tia l d iffe ren ces in S lovenia w h ich m a y be co rre la ted w ith o th e r social, econom ic an d env iro n m en ta l facto rs. I t is tru e th a t fo r th e decade 1961—1971, n e ith e r b ir th ra te s nor d ea th ra tes w ere sta tic . O n the c o n tra ry b o th ten d ed to decline, as th ey h a d done fo r severa l y ea rs ea rlie r, an d th e d e ta iled tre n d in a n y p a r t i ­ cu la r lo ca lity w as re la ted to the ag e -s tru c tu re of the in itia l p o p u la tio n toge ther w ith th e selective e ffec ts of m ig ra tio n as the decade progressed . F o u r m ain ty p es show ing the in te rac tio n betw een n a tu ra l an d m i- g ra tio n a l change can be seen: 1. D is tr ic ts w here m ig ra tio n gain exceeded n a tu ra l increase; in K o­ p e r, L ju b ljan a -B ež ig rad , L jub ljana-M oste /P o lje , L ju b ljan a -Š išk a , L ju b ­ ljana-^V ič/R udnik , S lovenske K onjice, V elenje, N ova G orica. 2. D istricts w here m igration gain was less than na tu ra l increase; in Celje, Domžale, Izola, Kam nik, K ranj, M aribor, P iran , Žalec. 3. D istricts w here m igration loss exceeded n a tu ra l increase; in Bre­ žice, C erknica, Ilirska Bistrica, Krško, Lenart, Lendava, L itija , L jub lja ­ na-Center, Ormož, Radlje, Sežana, Šentjur, Šmarje, Trebnje. 4. D istricts where m igration loss was less than na tu ra l increase; in all the rem aining občine, except Tolmin which recorded m igration and n a tu ra l losses. The general distinctions between areas of positive and negative m igra­ tion and positive and negative actual change are therefore established (Natek, 1972, p. 72). It has also been proved th a t the net effect of inter- -republican movements does not greatly distort the over-all situation in Slovenia and for the term s of this p ap er it can be assumed th a t the most significant feature, both absolutely an relatively, in the 1961—1971 period was in ternal redistribution of the population. Components of population mobility, 1961—1971 An im portan t im provem ent in the presentation of Yugoslav census data occurred w ith the adoption in 1961 of M. M acura’s classification of settlem ents on quantita tive criteria of population size and occupation structure. In 1961 and 1971 the population w hich was not of local b irth was grouped according to w hether the place of origin was rural, m ixed or u rban and several studies have used this m aterial to illustra te the in ternal shifting of people aw ay from the countryside (Breznik, 1971). In view of the fact th a t the statistics are available by naselje, it is curious therefore th a t un til now no-one has constructed for each občina a simple 3 X 3 m atrix to exam ine not only the origins bu t also the destinations of m igrants according to settlem ent type, thus: A jdovščina 1971 Place of origin of m igrants Rural Mixed U rban Total % (Rural) 1406 211 154 1771 26.6 D estination (Mixed) 1650 426 528 2604 39.1 (Urban) 1115 704 466 2285 34.3 Total 4171 1341 1148 6660 100 D u rin g the a u th o r’s ten u re of a scho larsh ip a t the In s titu te of G eo­ g ra p h y , U n iv e rs ity of L ju b ljan a , these ca lcu la tions w ere com pleted for th e w hole of Y ugoslavia for 1971 an d subsequen tly th e 1961 d a ta w ere re-g rouped to conform to the sam e ad m in is tra tiv e u n its th a t functioned in 1971 so th a t the resu lts for th e tw o d ates w ere s tr ic tly com parab le . I t is accep ted th a t m ig ra tion obviously takes p laces across občina b o u n d a­ ries on a considerab le scale in some cases an d the resu lts of th is exercise should no t be in te rp re te d as in d ica tin g the typ o lo g y of m ig ra tion moves w ith in th a t občina. R a th e r it dem onstra tes the ty p es of m ovem ent th a t h av e co n trib u ted to the p re se n t com position of p o p u la tio n . N evertheless, on a la rg e scale, on a rep u b lic basis w ith in Y ugoslavia it w ill reveal th e gen era l tendencies in m o b ility p a tte rn s an d show how these have changed th ro u g h tim e. T he resu lts fo r S lovenia as a w hole a re con ta ined in T ab le 1. T a b le 1. T y p e s o f in te rn a l m igra tion in S loven ia Total 1961 1971 % 1961 1971 R ural-rural 235,160 181,996 32.4 23.5 R ural-m ixed 105,304 98,391 14.5 12.7 R ural-u rban 139,057 149,291 19.2 19.3 M ixed-rural 25,119 27,868 3.5 3.6 M ixed-m ixed 32,208 47,779 4.4 6.2 M ixed-urban 48,649 82,094 6.7 10.6 U rban-rural 25,527 24,740 3.5 3.2 U rban-m ixed 37,519 43,046 5.2 5.5 U rban-urban 76,668 118,965 10.6 15.4 725,211 774,170 100 100 T he n e t n u m b er of persons liv ing in S lovenia in 1971 w ho h ad changed th e ir p lace of residence since 1961 w as 48.959, an increase of 6.75 °/o a l­ th ough if one k n ew th e e x te n t of p u re ly local re s id en tia l changes th e fig u re w ould p ro b a b ly be co n sid e rab ly h igher. F a r m ore s ig n ifican t in m an y w ay s a re th e tran sfo rm atio n s th a t occurred in th e ty p e of m obility . F o r ex am p le , w hereas in 1961 66.1 °/o of m ig ran ts cam e from ru ra l n a ­ selje, b y 1971 th e p ro p o rtio n h a d fa llen to 55.5 °/o, w h ich can be ex p la in ed b y a sim ultaneous ex tension of u rb a n com m uting h in te rla n d s w h ich re ­ s tra in ed p e rm a n e n t m ig ra tio n from th e v illages a n d caused m a jo r socio- -econom ic changes in th e ir p o p u la tio n s tru c tu re (K lem enčič, 1968). D es­ p ite th e suggestion th a t th e g rea t reservo ir of p o te n tia lly su rp lu s ag ra ria n lab o u r h a d been su b s ta n tia lly reduced b y 1971, p o ssib ly b y ab o u t 50.000 persons, th e s till d o m in an t ru ra l orig ins of th e m obile p o p u la tio n m ust in d ica te con tinued d issa tisfac tio n on th e p a r t of th e in h a b ita n ts of ru ra l n ase lje w ith th e ir rea l or p o te n tia l social an d econom ic o p p o rtu n itie s , to g e th er w ith th e d iffe ren tia ls th a t ex is t betw een ru ra l an d u rb an , an d in te r-reg io n a l, s ta n d a rd s of liv ing (V rišer, 1974). C onversely , a lthough m ovem ent from e ith e r ru ra l or u rb a n orig ins to m ixed se ttlem ents h ad no t g re a tly changed , m o b ility be tw een m ixed se ttlem ents h a d increased b y over 15.000 persons, a change of 48.3 °/o. T his fe a tu re is p ro b a b ly a re flec tio n of th e p o licy of d e -cen tra lised in d u s tr ia l g ro w th in n o n -u rb an localities, b u t it also im plies a ce rta in level of d iffe re n tia tio n w ith in th is ca teg o ry of se ttlem ent, w h e reb y some a re g row ing a t th e expense of o thers, b u t a re no t n ecessarily a ttra c tin g peop le of ru ra l orig ins as p e rm a n e n t residen ts because th e y could re a d ily com m ute d a ily from re la tiv e ly sh o rt d istances. F rom the p o in t of v iew of w id e r econom ic developm ent, the m ost op tim istic fea tu re is th e v e ry g rea t increase in th e am oun t of in te r-u rb a n m ob ility , a ch a ra c te ris tic o f ad v an ced in d u ­ strial societies which are founded on a sophisticated and integrated urban network. The aggregate results show th a t betw een 1961 and 1971 ru ra l settle­ ments had a net loss by m igration of only 1.359; while m ixed settlem ents had a net loss by m igration of 37.580, almost entirely to u rban centres. Towns themselves had a net m igration gain of 38.939. Conclusions derived from Table 1 m ust lead us to re-consider general statem ents m ade until now concerning the natu re of the m igration process in Jugoslav ia and particu la rly in its more developed regions. W riting in 1968 M. Sentic of the C entre for D em ographic Research in Beograd stated, “A lthough the movements (changes of places of residence) in Yugoslavia follow extrem ely varied directions and assume d ifferen t forms, yet rural- -u rban m igrations predom inate.” This in fact was not correct either for the country as a whole or for any of its ind ividual republics in 1961 and was even less true in 1971, although m any authors have repeated the error which was not based on a thorough analysis of the published statistics. I t appears therefore tha t a serious m istake has been m ade in over em pha­ sising the num erical im portance of strictly ru ral-u rban m obility at the expense of other types and directions of movement. In all republics, including Slovenia in 1961 the largest single com ponent of in ternal m igra­ tion was th a t w hich occurred betw een ru ral settlem ents, a phenomenon th a t requires considerably greater research and explanation. By 1971 in ter-ru ra l m igration was still the most im portan t element in Slovenia, Serbia proper, Bosnia-Hercegovina, C rna Gora and Kosovo. Nevertheless, it is surprising to find so much in ter-ru ra l m obility in areas like Slovenia. Here the answ er m ay be found in social as well as economic factors, toge­ ther w ith the distinctive type of ru ra l settlem ent structure and the tran sp o rt netw ork. Among features w hich need greater attention is the the role of m arriage as a cata lyst of population redistribution, a theme w hich has been investigated by V. Leban (1962) by analysing inform ation in historical m atični knjigi. From his study of several d ifferen t localities in various regions of Slovenia it appears th a t for the whole period from 1850 to 1940 over 57 fl/o of all ru ra l m arriages resulted in a movement of either husband or w ife beyond the confines of the village concerned. The actual loss of population in individual villages caused by movement at m arriage was relatively small, bu t cum ulatively it was very large. It is logical th a t the outlines of m obility patterns indicated in Table 1 also possess spatia l expression: the level of in ter-ru ral or ru ra l-u rban m igration is neither constant in tim e or space, b u t varies according to num erous environm etal- socio-economic and adm inistrative conditions. The scope of this short article w ill not perm it a full discussion of all the trends or their regional variations, bu t a few exam ples can be taken to illustra te salient points. F igure 1 shows the ex ten t of in ter-ru ral m obility as a percentage of to tal m igration as recorded up to 1971. The highest values, over 40 °/o, are found in an eastern and north-eastern zone extending from G rosup­ lje and Trebnje, through Laško, Sevnica, Šentjur p ri Celju, Brežice and 6 G e o g ra f s k i v e s tn ik 81 Š m arje p r i Je lšah beyond P tu j in to P re k m u rje w here th e g rea tes t con­ cen tra tio n is found . O ne o u tlie r is also located in Č rnom elj. T he d is tr ib u ­ tio n a l p a tte rn bears a close re la tio n sh ip to th a t w h ich show s th e p e rcen ­ tage of th e to ta l p o p u la tio n w h ich live in ru ra l settlem ents. T his sim ila­ r i ty w ould suggest th a t th e re is a d irec t association betw een th e m ain ty p e of p o p u la tio n m ob ility an d the ad m in is tra tiv e s tru c tu re of se ttle ­ m en t c lass ifica tio n w ith in in d iv id u a l občina, wdiich is in tu rn based u p o n c r ite r ia of size an d occu p a tio n a l ch arac teris tics . In o th e r w ords, these MIGRACIJA MED RURALNIMI NASELJI INTER-RURAL MIGRATION Z G . O K T IL 5 b U P P E R O C T IL E >I Z G K V A R T IL U P P E R Q U A R TIL E M E D IA N A M E D IA N S P K V A R TIL L O W E R Q U A R T IL E S P O K T IL L O W E R O C T IL E p a tte rn s m ay be reg a rd ed as relics of fo rm erly m ore w id esp read p h en o ­ m ena in th e sense th a t th e y p ro v id e su p p o rtin g evidence fo r tra d itio n a l ideas ab o u t th e essen tia l c h a ra c te r of E u ro p ean a g ra r ia n society ; nam ely , th a t d esp ite h ea v y losses b y e x te rn a l m ig ra tio n over severa l generations, w here th e n a tu ra l env ironm en t an d cond itions of lan d ow nersh ip favou r sm all econom ic un its , com m unity links a re close in econom ic an d social term s. T h is finds exp ression in a n a rro w er te rr ito r ia l sphere of social as w ell as econom ic in te rac tio n an d a re la tiv e ly low er level of in te g ra ­ tion w ith the n a tio n a l econom y. W ith in such com m unities econom ic de­ p r iv a tio n is f re q u e n tly com pensated fo r b y p o w e rfu l bonds of social cohesion, reg ional loyalties, aspec ts of se p a ra te id e n tity an d often su sta i­ ned b y a strong aw areness of a c u ltu ra l h e ritag e w h ich m ig h t fin d outle ts in local d ia lec ts an d su rv iv a l of old p e a sa n t custom s an d trad itio n s . A t th e o th e r end of th e sp ec tru m , th e p a tte rn s of in te r-u rb a n m ob ility show n in F ig . 2 a re in m an y w ays com p lem en ta ry in so fa r as bo th the longestab lislied an d new er in d u s tr ia l bases em erge qu ite c learly . T he fou r m a jo r co ncen tra tions for in te r-u rb a n m ovem ent are: 1. the P iran —Izola—K oper focus, to w hich m any skilled workers and others of urban origin w ent during two distinct periods. The first in flux occurred im m ediately a fte r the te rrito ry was liberated from the Italians in the second w orld w ar w hen early reconstruction was begun, and the second inflow was stim ulated by the expansion of the p o rt of Koper, together w ith the massive developm ent of the tourist industry of the Slo­ vene Prim orje. (Titi, 1965). MIGRACIJA MED URBANIMI NASELJI INTER-URBAN MIGRATION ™ Z G O K T IL 2 5 U P P E R O C T IL E Z G . K V A R T IL ' 8 U P P E R Q U A R TIL E M E D IA N A 9 - 8 M E D IA N „ S P K V A R T IL 5 L O W E R Q U A R T IL E . S P O K T IL t L O W E R O C T IL E 2. the greater L jubljana region and the u p p er Sava valley centres of K ran j and Jesenice. To these should be added peripheral sm aller industrial complexes such as Lesce—Bled, Tržič, V rhnika, Kam nik and Domžale, while an older core of diversified heavy industry has survived in the C rni Revir (Zagorje, Trbovlje and H rastnik) (Vrišer, 1963). 3. the fragm ented axis which extends along the m iddle Savinja valley from Celje to Velenje new town, and over the w atershed into the Ravne, Slovenj G radec and D ravograd spheres. As in the Prim orje, this area too has a m ixture of p re-w ar industry and significant post-w ar urban growth w hich has p articu la rly a ttracted a relatively high proportion of skilled workers and their families from other towns. 4. the influence of M aribor as the second city of Slovenia is revealed in the capacity of its industrial, transport, cu ltural and service functions to a ttra c t large num bers of people not only from the poorly developed subsidiary urban centres of northeast Slovenia, but also from other cities in the republic. In addition to these four concentrations, other isolated exam ples of above-average in ter-u rban m igration are to be detected in an outer arc including Nova Gorica. Postojna, Novo Mesto and Brežice, although the la tte r is only very small scale. In each of these exam ples a considerable p a r t of the explanation lies in local factors, for exam ple the role of the frontier in the post-w ar developm ent of Nova G orica (Vrišer, 1959), bu t all have the common feature th a t they are located as grow th points in otherw ise relatively w eakly developed urban networks which serve ex­ tensive ru ra l areas in N otranjsko and Dolenjsko. MIGRACIJE MED RURALNIMI IN URBANIMI N A S E L J £ = ? r\ur\M L ~ ur\DMiN |vmjr\M i iuin D espite the fact th a t in absolute and relative figures in ter-urban m igration in Slovenia operates a t lower levels of in tensity than inter- -ru ra l m igration, its increasingly w idespread occurrence is an im portant indicator of the progress w hich is being m ade in the economic and social fabric of the republic. E qually significant is the fact th a t betw een 1961 and 1971, while in te r-ru ra l m obility (which would have only m arginal im pact upon existing socio-economic structures) declined m arkedly, the process of in ter-u rban m obility recorded a 55 % increase, and involved a fu rth e r 42.000 people. It has a lready been dem onstrated tha t the previous em phasis on rural- -u rban m igration has not been en tirely justified by analysis of published statistics, and its spatia l variation, shown in Fig. 3, is more com plex than either of the other two types of movement described above. T he above analy sis is no t in ten d ed to be a defin itiv e s ta tem en t of p a tte rn s of in te rn a l m ob ility in Slovenia. N eith er can the m ore ex tensive research p ro jec t of w h ich i t form s a p a r t c la im to p e rfo rm th a t service fo r Y ugoslavia as a w hole. I t is hoped , how ever, th a t it w ill s tim u la te scholars b o th w ith in th e co u n try an d outside it to construct system atic p rogram m es of s tu d y a t various levels from v illages to cities in order to re fin e our know ledge of several them es, thus co n trib u tin g to general m ig ra tion theory . B ibliography — B ib liografija Breznik, D. et al. (1971), M igracije stanovništva Jugoslavije, Beograd. Klemenčič, V. (1963), D nevni p riliv delovne sile v industrijska podjetja L jub ljane v letih 1951 in 1961, Geografski vestnik XXXY, 3—13. Klemenčič, V. (1968), Problem i mešane s truk tu re gospodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji, Geografski vestnik XL, 19—52. Klemenčič, V. (1970), The m igration of population and the industrialization of Slovenia, in Studies in H ungarian G eography 7, 21—27. Klemenčič, Y. (1971), P rostorska d iferenciacija Slovenije po selitveni mo­ bilnosti prebivalstva, G eografski zbornik XII, 137—220. Klemenčič, V. (1972), Geografija prebivalstva Slovenije, Geografski vestnik XLIV, 133-157. Košinski, L. A. and Prothero, R. M. (eds.) (1975), People on the Move, studies on internal migration, London. Leban, V. (1962), Uloga sklapanja brakova u depopulaciji visinskih naselja, Zbornik VI. Kongresa Geografov, Ljubljana, 345—351. Lojk, J. (1970), Šolstvo in družbenogeografski razvoj S.R. Slovenije, Geograf­ ski vestnik XLII, 31—60. Melik, A. (1964), Rast naših mest v novi dobi, SAZU, L jubljana. N atek, M. (1969), D elovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v L jubljani, Geografski zbornik XI, 407—503. Natek. M. (1972), Uticaj deagrarizacije na prirodno i migracijsko kretanje stanovništva u SR Sloveniji n periodu od 1961 do 1970 godine, Zbornik na Ju- goslovenskiot simpozium na problemite na selskite naselbi i zemjodelskoto pro- izvodstvo, Skopje, 61—75. Natek, M. (1974), Sezonski radniei iz drugih republika Jugoslavije u Slo­ veniji, Zbornik IX. Kongresa Geografa Jugoslavije, Sarajevo, 351—362. Olas, L. (1957), Razvoj in problem i sezonskega zaposlovanja prekm urskega prebivalstva, G eografski vestnik XXVII-XXVIII, 176—206. Olas, L. (1959), Razvoj in problem i sezonskega zaposlovanja prekm urskega prebivalstva, Geografski zbornik (Murska Sobota), 37—68. Olas, L. (1964), M igracije Prekm urcev v šta jersk i del P om urja, G eografski vestnik XXXV, 15—33. Olas, L. (1974), Socialna zdiferenciranost sezonskih delavcev iz Prekmurja, Geographica Slovenica 3, 142—149. Popis stanovništva, 1961, K njiga XII, 183—254, (Beograd, 1966). Popis stanovništva, 1971, K njiga IX, 206—278, (Beograd, 1974). Sentič, M. (1968), Some aspects of m igration movements in the Yugoslav po­ pulation, W orld Views of Population Problem s, Budapest, 321—328. Sentič, M. and O bradovič, S. (1963), Novi izvori za izučavanje m igracije, Stanovništvo I, 305—314. Šifrer, Z. (1955), Statistički problemi migracionog kretanja stanovništva, referat, Jugoslovensko Statistično društvo, III godišnji sastanak, Zagreb. S tatistički godišnjak X (1963) — XIX (1972), Beograd. S tatistični letopis SR Slovenije (1972), L jubljana. Thomas, C. (1971), Econom ic stim ulus and dem ographic response in Slovenia, unpublished paper, Conference of Institu te of B ritish Geographers, Brighton. T iti, J. (1965), Socialnogeografski problem i na koprskem podeželju, Koper. Vrišer, I. (1959), N astanek in razvoj Nove Gorice, Geografski vestnik XXXI, 45—73. Vrišer, I. (1963), R udarska mesta, L jub ljana. Vrišer, I. (1974), Mesto in podeželje — eden od aspektov socialnega razliko­ vanja, G eographica Slovenica 3, 108—120. N O TR A N JE M IG RA CIJE V SLO VENIJI MED LETI 1961-1971 C olin T h o m a s * H itre socialne in ekonomske spremembe, ki jih je doživela Jugo­ slavija po drugi svetovni vojni, dajejo geografom veliko priložnosti za štud ij populacijske m obilnosti in njenih posledic. N a žalost so sta ti­ stični podatk i o teh m igracijskih gibanjih, ki so se že zgodaj pojavila, zelo skopi. Razm ere so se sprem enile šele s popisom prebivalstva 1. 1961. Zaradi tega se je večina dosedanjih raziskav osredotočila na dve glavni temi: na ruralno-urbane prem ike, ki so posledica predvsem u rban iza­ cije in deagrarizacije te r na em igracijo jugoslovanskih delavcev na za­ časno delo v tujino, ki jo je mogoče in te rp re tira ti kot razširjen i trend predvojnih sezonskih em igracij iz p renaseljenih območij. Ta štud ija želi dopolniti že obstoječe razprave o m igracijskih giba­ n jih (Klemenčič, 1963, 1971, 1972; N atek, 1969, 1974; Olas, 1957, 1959, 1963, 1974) predvsem z analizo pub liciran ih podatkov o ljudsk ih štetjih. Viri in m etodologija Kot v drugih deželah so tud i v Jugoslaviji standardn i v iri inform a­ cij o m igracijah periodični popisi prebivalstva, ki p rikazujejo razlike med kra jem rojstva in krajem bivanja popisanih oseb ob trenu tku po­ pisa. N ajvečja slabost tega gradiva je, da ne razlikuje, k d a j je prišlo do m igracijskih prem ikov in da zarad i tega ni n ikakršne časovne lestvi­ ce, o-ziroma so m igranti združeni v velike skupine brez ozira na čas in k ra j m igracij. Posledica takšne generalizacije je, da se navaja samo ena selitev za vsako osebo, to je prem ik od rojstnega k ra ja do sedanjega bivališča, prezre p a se celotno verigo m igracij (čeprav se v večini natis­ n jenih štud ij poudarja , da je za razum evanje m igracijskih procesov tĉ nadvse pomembno). Popisa prebivalstva 1. 1961 in 1971 sta bila v tem smislu izboljšana, saj sta prebivalce povprašala , v katerem obdobju (npr. p red 1940, 1941—45, 1946—52 itd.) so se preselili v k ra j stalnega bivališča. V endar je ta način dal le omejene rezultate, saj ni upošteval um rlih m igrantov. Razen tega publiciran i podatk i še vedno niso bili za- * D r . , p r e d a v a te l j , T h e N ew U n iv e rs ity o f U ls te r , C o le ra in e C o u n try L o n d o n d e r ry , N o rth I r e ­ la n d ; g. T n o m as je b il n a en o le tn em š tu a i ju n a G e o g ra fsk e m in š t i tu tu U n iv e rz e v L ju b lja n i le ta 1974/75. R a z p ra v a je iz v leče k iz n je g o v i ra z is k a v e o m ig ra c i js k ih g ib a n jih v S lo v en iji. snovani tako, da bi v kom biniranih tabelah podajali število m igrantov glede na prostorske enote in druge značilnosti (starost, poklic, nacional­ nost, stopnjo izobrazbe itd.) te r glede na k ra j izvora in oddaljenost, kar vse je velikega pom ena za splošno ali regionalno razlago. Po drugi možni metodi za računan je m igracijskih gibanj skušamo določiti število m igrantov tako, da od celotnega populacijskega p r i­ rastka odštejemo naravni p rirastek (Natek, 1972). Vendar ta postopek podaja le neto m igracije in je seveda odvisen od tega, ali imamo podatke o v italn i statistiki. Zal p rav nič ne pove o izvoru in značaju m igrantov. D odatne težave lahko nastanejo tam , k jer število sm rtnih prim erov presega rojstne in imamo naravno depopulacijo. T re tji v ir podatkov je lahko register prebivalstva, ki ga p redpisu je zvezni zakon iz 1950. leta. Ker vsebuje podatke o vsakem posameznem prebivalcu, je to gradivo zelo dragoceno, dasi je njegova analiza zelo zam udna, p a čeprav obdelujemo m anjše območje. E na izmed takšn ih štud ij za občino Id rija je prinesla zanim ive izsledke in njeno zasnovo bi bilo mogoče uporabiti vsaj kot konceptualni model (za študijo) o no­ tran ji m igraciji v Sloveniji (Thomas, 1971). Z metodami, ki smo jih uporabili v pričujoči študiji, smo skušali predvsem oceniti neto m igracije med 1. 1961 in 1971 v 60 slovenskih občinah. V ta nam en smo uporabili podatke o nata lite tn i in m ortalitetni stopnji in z njihovo pomočjo smo skušali oceniti kom ponento naravne rasti v celotnem populacijskem razvoju. Podrobno p a smo tud i analizi­ rali m igracije glede na njihov izvor, usm erjenost in tipe naselij. Naravni prirastek in migracije med 1961—1971 Rodnost in sm rtnost na 1000 prebivalcev po občinah je bila izraču­ nana iz letn ih statističnih podatkov, ki so objavljeni v S tatističnih godišnjakih. Ta postopek je uporab il že N atek (1972). Njegove ugoto­ vitve so pokazale precejšnje kontraste v dem ografskih trendih med agrarnim i in neagrarnim i območji. Ta dihotom ija se je navezovala na socialne, ekonomske in druge fak torje in je povečevala obstoječe prostor­ ske razlike. O pozoriti je treba, da v dekadi 1961—1971 rodnost in sm rt­ nost nista bili statični; obe sta težili k zm anjševanju, kot je to bil p r i­ m er že nekaj let. Zato je bil razvoj prebivalstva v vsaki prostorski enoti detajlno proučen glede na starostno struk turo prvotnega p reb ival­ stva te r nato še skupaj z učinki m igracije ob koncu dekade. R azlikovati je bilo mogoče štiri osnovne tipe. 1. Občine, k jer je bil m igracijski presežek večji od naravnega p r i­ rastka : Koper, L jubijana-B ežigrad, L jubljana-M oste/Polje, L jubljana- Siška, L jubljana-V ič/R udnik, Slovenske Konjice, Velenje, Nova Gorica. 2. Občine, k jer je bil m igracijski presežek m anjši od naravnega p r i­ rastka: Celje, Domžale, Izola, Kam nik, K ranj, M aribor, P iran in Žalec. 3. Občine, k jer je m igracijski p rim an jk lja j presegel naravni p r ira ­ stek: Brežice, C erknica, Ilirska Bistrica, Krško, Lenart, Lendava, Li- tija , L ju b ljan a -C en te r , O rm ož, R ad lje , Sežana, Š en tju r, Š m arje in T re b ­ nje. 4. Občine, k jer je bil m igracijski p rim an jk lja j m anjši od naravnega p rira s tk a ; to je v vseh ostalih občinah z izjemo Tolm ina, k jer je obsta­ ja l m igracijski in naravni p rim anjk lja j. Na tej osnovi je bilo mogoče razlikovati območja s pozitivnim oziro­ ma negativnim m igracijskim saldom in s pozitivnim i ter negativnim i populacijskim i sprem em bam i (Natek, 1972). Izkazalo se je, da m igra­ cije iz drugih repub lik niso bistveno sprem enile splošnih razm er v Slo­ veniji. Zato je bilo mogoče sm atrati, vsaj za obdobje, ki ga zajem a štu ­ dija, da je b ila najpom em bnejša značilnost med 1. 1961—1971 no tran ja red istribucija prebivalstva. Komponente populacijske mobilnosti v razdobju 1961—1971 Do pomembne izboljšave v obravnavanju rezultatov jugoslovanskih ljudskih štetij je prišlo, ko so 1. 1961 uporabili M acurino naselbinsko klasifikacijo. Le-ta je tem eljila na kvan tita tivn ih k rite rijih o številu prebivalstva in deležu agrarnega prebivalstva. Tako je bilo prebivalstvo v pub liciran ih podatk ih popisov iz 1. 1961 in 1971 grupirano glede na svoj izvor v tri skupine: ruralno, mešano in urbano. N ekaj štud ij je to gradivo uporabilo, da bi prikazalo notranje prem ike prebivalstva, p red ­ vsem em igracijo s podeželja (Breznik, 1971). Glede na dejstvo, da so bili ti podatki prikazani po naseljih, je presenetljivo, da doslej še nihče ni skonstruiral za posamezne občine preprosto 3 X 3 m atriko, s pomoč­ jo katere bi bilo mogoče ugotoviti ne le izvor, temveč tud i k ra j, kam or so bili m igranti nam enjeni, in p ri tem razlikovati m igracijske tokove glede na navedene tri osnovne naselbinske tipe. N avajam o prim er takšne m atrike za občino A jdovščina 1. 1971. Izvor migrantov glede na tip naselja Ruralna Mešana Urbana Skupaj % A jdovščina, 1. 1971 T ip naselja, kam or R uralna 1406 211 154 1771 26.6 Mešana 1650 426 528 2604 39,1 so bili m igranti U rbana 1115 704 466 2285 54,3 nam enjeni Skupaj 4171 1541 1148 6660 100,0 Med svojim štu d ijsk im obiskom n a G eografskem in š ti tu tu U niverze v L ju b lja n i je av to r n a p ra v il tov rstn e raču n e za celotno obm očje Jugo­ slav ije za 1. 1971 te r k asn e je tu d i za 1. 1961, p r i čem er je p o d a tk e p r i la ­ godil u p ra v n i razd e litv i iz 1. 1971 in jih n a p ra v il p rim e rljiv e m ed seboj. Izk aza lo se je, d a so v n ek a te rih p rim e rih p o te k a la m ig rac ijsk a g ib an ja v velikem obsegu p rek o občinsk ih m eja. R ezu lta ti teh obračunov so lepo p o k aza li, k a te re oblike p o p u lac ijsk ih p rem ikov so pom em bno p risp ev a le k sed an ji sestav i p re b iv a ls tv a v o k v iru posam ezn ih občin. V p rim eru več jih u p ra v n ih enot (npr. rep u b lik ) p a so se ra z k rile sp lošne tendence v m obilnosti p re b iv a ls tv a in n jihovo sp rem in jan je v tek u časa. Izsledk i za S lovenijo ko t celoto so p r ik a z a n i v tab e li 1. M igracijski prem iki Skupaj glede na tip naselij 1961 1971 1961 1971 R uralna-ru ralna 235.160 181.996 32,4 23,5 R uralna-m ešana 105.304 98.391 14,5 12,7 R uralna-u rbana 139.057 149.291 19,2 19,3 M ešana-ruralna 25.119 27.868 3,5 3,6 M ešana-m ešana 32.208 47.779 4.4 6,2 M ešana-urbana 48.649 82.094 6,7 10,6 U rbana-ru ra lna 25.527 24.740 3,5 3,2 U rbana-m ešana 37.519 43.046 5,2 5,5 U rbana-u rbana 76.668 118.965 10,6 15,4 725.211 774.170 100,0 100,0 N eto število oseb, živečih 1. 1917 v S loveniji, k i so po 1. 1961 sp rem e­ nile svoje b ivališče , je znašalo 48.959. Seveda p a bi bilo število sprem em b b iv a lišča veliko večje, če bi v p o štev a li tu d i lokalne selitve. Bolj po ­ m em bne so sprem em be v zn ača ju m obilnosti. N a p rim er: 1. 1961 je p riš lo 66.1 %> m ig ran tov iz ru ra ln ih nase lij, 1. 1971 je n jihov delež p ad e l na 55,5%. To si lahko razložim o z raz š ir itv ijo obm očij dnevnega m ig rira - n ja , k a r zad ržu je sta lno odseljevan je s po d eže lja (K lem enčič, 1968). K lju b dom nevi, d a so se obsežni v išk i km ečke delovne sile b istveno zm an jša li do 1. 1971 (m orda za okoli 50.000 oseb), kaže še vedno p re v la ­ d u joči ru ra ln i izvor m obilnega p re b iv a ls tv a n a to, da je ve lik del p re b i­ valcev ru ra ln ih nase lij nezadovoljen z rea ln im i a li po ten c ia ln im i socio- ekonom skim i razm eram i, bodisi da gre za odnose m ed m esti in podeže­ ljem , m edreg ionalne odnose ali p a za ž iv ljen jsk i s ta n d a rd (V rišer, 1974). In n asp ro tn o , če tu d i se m ig rac ije iz ru ra ln ih ozirom a u rb a n ih n ase lij v m ešana niso zelo sp rem enile , je m obilnost m ed m ešan im i n ase lji n a ­ rasla n a več ko t 15.000 oseb a li za 48,3 % . T a p o jav je v e rje tn o odraz decen tra lizac ijsk e p o litik e v in d u stria liz ac iji, k i je ra z v ija la in d u strijo v n eu rb an ili n ase ljih . V n jem p a se b ržkone z rca li tu d i določeno ra z li­ kovan je m ed naselji, k e r so n e k a te ra ra s tla na raču n d ru g ih , obenem p a niso, z a ra d i m ožnosti vsakodnevne vožnje n a delo, v večjem obsegu p riv la č e v a la s ta ln ih doseljencev s podeželja . G lede na p r ih o d n ji ekonom ­ ski razvo j je nedvom no n a jb o lj op tim ističen p o jav p rece jšn je povečan je m edm estne m obilnosti. To je značilno za razv ite jše in d u s tr ijsk e družbe, k i so o p rte n a izpopo ln jeno in in teg riran o u rb an o om režje. A g reg a tn i re z u lta ti kažejo , da so m ed 1. 1961—1971 ru ra ln a nase lja im ela neto izgubo sam o 1359 oseb, m edtem ko so m ešana izk aza la neto izgubo 37.580 m igran tov , ki so šli sk o ra j v celoti v m esta. T ako so im ela m esta čisti m ig rac ijsk i p resežek 38.939 oseb. S k lep i iz tab e le 1 nas n a v a ja jo k ponovnem u p re te h ta v a n ju n e k a ­ te rih sta lišč , ki v e lja jo glede m ig rac ijsk ih procesov v Jugoslav iji, z lasti v n jen ih bo lj ra z v itih reg ijah . T ako je 1. 1968 M. S entič m enila , da po te- kajo spremembe bivališč v Jugoslaviji v zelo različnih smereh in da za­ vzemajo različne oblike, da p a vendarle prev laduje ru ralno-urbana m igracija. Ta ugotovitev ni povsem točna in ne velja n iti za državo v celoti, n iti za posam ezne republike, in ni veljala n iti za 1. 1961, niti za 1. 1971. Č eprav to m nenje zagovarja več avtorjev, je zmotno, saj ne tem elji na popolni statistični analizi pub liciran ih podatkov. Do te n ap a ­ ke p rih a ja zategadelj, ker se precenjuje ruralno-urbane prem ike in zapo­ stav lja druge. V vseh republikah , vštevši Slovenijo, je bila 1. 1961 daleč najm očnejša kom ponenta no tran jih m igracij tista, ki je po tekala med ruraln im i naselji. Ta pojav bi nedvomno zaslužil več pozornosti in raz­ iskovanja. L. 1971 je bila m igracija med ruraln im i naselji še vedno na prvem m estu v Sloveniji, ožji S rbiji, Bosni in Hercegovini, Č rni gori in na Kosovem. Vsekakor je presenetljivo, da sodi v to skupino območij z močno in ter-ru ralno m igracijo tud i Slovenija. Odgovor je verjetno treba iskati v nekaterih družbenoekonom skih dejavnikih, v različnih tip ih ru ra ln ih naselij in v učinkih prom etnega omrežja. Posebno pozor­ nost bi tud i zaslužile poroke kot kata liza to r prebivalstvene red istribu­ cije, k a r je proučeval V. Leban (1962) s pomočjo m atičnih knjig. Njegovi izsledki, ki so bili oprti na raziskave razm er v različnih k ra jih širom Slovenije, so pokazali, da je bilo v obdobju 1850—1940 nad 75fl/o ru ra ln ih porok takšnih , da sta se ali ženin ali nevesta izselila iz vasi. D ejanska izguba preb ivalstva v vsaki posam ezni vasi je sicer bila po te j poti m a­ lenkostna, toda s kum uliranjem p a je lahko končno število m igrantov znatno naraslo. Razum ljivo je, da p rik azan a mobilnost prebivalstva, kot jo podaja tabela 1, ni n iti časovno, n iti prostorsko ustaljena, temveč v arira glede na okolje, socialnoekonomske in up ravne okoliščine. Namen tega k ra tk e­ ga poročila ni razp rav a o vseh značilnostih in regionalnih posebnostih m igracijskega procesa, toda na nekatere med njim i je vendarle treba opozoriti. K artogram 1 kaže razširjenost in terru ra lne mobilnosti. Izražena je v deležu od skupne vsote m igracij 1. 1971. N ajvišje vrednosti, to je nad 40°/o, so imele občine, ki se razprostirajo od G rosuplja in T rebnjega preko vzhodne Slovenije do Pom urja in Črnom lja. T akšna razporeditev je močno podobna ali celo istovetna z razporeditv ijo prebivalstva, ki p reb iva v ru ra ln ih naseljih, le da so odstotki v zadnjem prim eru višji. Glede na razporeditev po občinah lahko sklepamo, da obstaja tesna korelacija med mobilnostjo preb ivalstva in deležem prebivalstva v ru ­ ra ln ih naseljih. Ta ugotovitev nas navaja k temu, da bi to soodvisnost ocenjevali v smislu trad icionalnih idej o bistvu nekdanje evropske ag rar­ ne družbe (ki je b ila svoj čas veliko bolj razširjena, kot je sedaj). V k ra ­ jih , k je r sta okolje in drobna posest favorizirali m ale gospodarske enote, so k ljub velikem u izseljevanju, ki je tra ja lo več generacij, favorizirali tesne skupne ekonomske in socialne vezi. To naj bi našlo odraz v soci­ alnoekonomskem povezovanju v m anjših terito rialn ih območjih in v re la ­ tivno slabi in tegraciji v nacionalno ekonomijo. Znotraj takšn ih skupnosti je bilo gospodarsko zaostajanje pogosto nadomeščeno z učinkovitim i zve- zanii socialno kohezije, regionalne lojalnosti, posebne identite te ter pogo­ sto vzdrževano s strogo čuječnostjo nad kulturno dediščino, ki se je kazala v d ialektih in ohran jan ju starih km ečkih običajev. P odoba o in te ru rb a n i m obilnosti (kartog ram 2) je v m nogočem kom ­ p le m e n ta rn a dosedaj ob rav n av an i. L epo so razv id n i s ta re jš i in novejši in d u s tr ijsk i cen tri; m ed n jim i je mogoče raz lik o v a ti š tir i m očnejše k o n ­ cen trac ije in te ru rb a n ih p rem ikov. 1. Jedro P iran-Izola-K oper, v katerega se je doselilo veliko kvalifici­ ran ih delavcev, ko je bilo ozemlje osvobojeno in so tam pričeli z obnovo, oziroma kasneje, ko je p ričela g radn ja koprske luke in turistične indu­ strije (Titi, 1965). 2. V elika L ju b lja n sk a reg ija z G oren jsko in in d u str ijsk im i cen tri v K ran ju , n a Jesenicah, m an jš im i sred išč i Lesce-B led, T rž ič , V rhn ika , K am n ik in D om žale te r s ta re jš im in d u strijsk im cen trom v Č rnem re v ir ju (V rišer, 1963). 3. P re k in je n a os, k i se ra z p ro s tira iz S podnje S av in jske doline, to je od C e lja p rek o V elen ja in p rek o razv o d ja v obm očje R av n e—Slovenj G rad ec—D rav o g rad . K ot P rim o rje je tu d i to obm očje p r iv a b lja lo na osnovi svoje p red v o jn e in d u s tr ije in povo jnega razv o ja štev ilno delovno silo iz d ru g ih m est. 4. V pliv M aribora , d ru g eg a na jv eč jeg a slovenskega m esta, se kaže v n jegovih in d u str ijsk ih , p ro m etn ih , s to ritv en ih in k u ltu rn ih k a p a c i­ te tah , k i so p r iv a b lja le ne le š tev ilne m ig ran te iz slabše ra z v itih okoli­ šk ih m est, tem več tu d i iz d rug ih m est v rep u b lik i. Izven teh štirih koncentracij so obstajala še nekatera osam ljena je ­ d ra in terurbane mobilnosti: Nova Gorica, Postojna, Novo mesto in v skrom nejši m eri tud i Brežice. Č eprav je treba p ri razlagi njihove p r i­ vlačnosti upoštevati nekatere specifične krajevne pogoje (npr. razvoj Nove Gorice zaradi nove meje; Vrišer, 1959), im ajo vendarle vsa neko skupno potezo. Ta m esta so bila razvojne točke v relativno slabše raz­ vitem urbanem omrežju, ki oskrbuje še pretežno ru ra lna območja No­ tran jske in Dolenjske. Č eprav so številke o interurbani mobilnosti absolutno in relativno nižje od in terru ra ln ih m igracij, je treba njihovo postopno večanje ocenje­ vati kot znam enja napredka, ki ga doživlja na ekonomskosocialnem področju republika. Zlasti pomembno je, da je med 1. 1961—1971, ko je in terru ra lna mobilnost znatno upadla, pokazala in teru rbana mobilnost porast za 55°/o in je zajela 42.000 oseb. Opozorili smo že, da je preveliko poudarjan je pom ena ruralno-urba- nih m igracij glede na publicirano statistično gradivo neupravičeno, zato je lahko kartogram 3, ki p rikazu je tovrstiio mobilnost, koristno in obe­ nem kom pleksno dopolnilo ostalih dveh prikazov. Sklep N am en p risp e v k a n i, d a bi b il dokončna an a liza n o tra n jih m ig ra ­ c ijsk ih g ib an j v S loveniji. Isto v e lja za š irši raz iskovaln i p ro jek t, ki obravnava to problem atiko za vso Jugoslavijo in katerega del je p riču ­ joča študija . Njegov cilj je spodbuditi domače in tu je raziskovalce k iz­ delavi bolj sistem atičnega raziskovalnega program a o m igracijskih toko­ vih na različnih ravneh od vasi do mest in na ta način izpopolniti naše znanje o različnih problem ih, k a r vse bi pripom oglo k grad itv i splošne m igracijske teorije. Prevedel I. Vrišer